Doleigske Novice izhajajo vsiik jietek ; ako : : je ta dan pnunik. dan poprej. : : Cena jim ]« zti cclo leto (od aprila tio april») S K, zh )ioi leta l'-^O Iv, Narm^nina za Nemčijo, Rosno in drugje evropske dr/ave znaša îï'SO l\, za Ameriko 4*50 K. List ill oglasi se ptiiciiji^jo ii;i|ii'<^,j. Vse (l(>])isc, iniroíiniiio in oziiaiiilii sprojeina tiskarna J. Krajec tiasl. Pred 31. letnikom. H 1. aprilom t. 1. bodo „Dolenjske Novicc" dopolnile 30. leto svojega obstoja. Gmotno vprašanje, s kojim se je moral list bojevati skozi celi ías svojega obstoja, je Žalibog to leto, bolj kot kedaj poprej, grozilo pokopati nas dolenjski list. Zaceli HO žc omahovati celo nekatfîri njegovi siccr najzvcstcjši t)rijatelji, ko so videii, (ia dolenjski gospodje kljnb vsakoletnim opetovanim pi'ošnjam in pozivom večinoma z maliiiii častnimi izjemami niso storili za list skoraj ničesar. Dne 1. marca je bil sklican vKovo mesto sestanek merodajnili interesentov, da rešijo konečno vprašanje o obstoju našega lista. Žalibog se jili ni ravno veliko ndeležilo, zlasti oddaljenejših sploh ni bilo, a kar jih je bilo, so tako prepričevalno zagovaj'jali ])otrebo našega lista, da je sestanek sklenil vse storiti, da se list ohrani. Danes lahko konstatiramo z zado-SCcnjem, da se je pooljlaŠčeneem tega sestanka posrečilo pri merodajnih krogih zagotoviti nailaljni obstoj. Torej „Dolenjske Novice" bodo izhajale tudi od prvega aprila 1915 naprej; kako dolgo naprej, pa je odvisno od Dolenjcev. I']'oti našemu pričakovanj» smo namreč prišli pred koncem tekočega poslovnega leta do zaključka, da sa število naročnikov tndi tekoče leto v splošnem ni dvignilo, dasi smo ob početku tekočega leta ponovno po-vdarjali, da zamoi'e list kot tednik obstojati le, ako dobi še najmanj enkrat toliko naročnik ov. Kes je sicer, da so nekatere fare naenkiat nai'očile po 10 do 15 iztisov več, a to so bili le redki slučaji. V boljše razumevanje objavljamo v naslednjem številično razmerje vseh naročnikov po Dolenjskem. Dolenjski naročniki: Župnija: Řtevilo naročnikov: Kudolfovo 123 Kandija-Šmihel 91 BrŠljin-Prečna • 48 Adlešiče ^ lielacerkev 11 Brusnice 3K Bučka 4 Čatež ob Savi 5 Oi'mosrijice 3 Črnomelj 28 Dobrniče K) Dole pri Litiji 5 Dol vas pri liibniei 2 Dvor 12 Uradac y .lesenice ob Savi Kočevje 7 Kostanjevica I a lirka 1 Krško 7 Ijeskovec 8 Litija 5 Metlika 40 Jliriia tJ _ MirnapeC 38 Mokronog 3 Bodgrad 3 Radeče 2 Hadna 4 Kaka 13 Riijnica 8 Semič ^tí Stara loka 2 Stopiče 51 Straža-Vavtavas 33 Suhor 23 Skocijan 13 Štnarjeta 23 Šmartno pri Litiji 9 tSv, Križ pri Kostanjevici 1 I Sv. Križ pri Litiji 3 St. Janž r> ňt. Jernej 58 ňt. Petei' pri Riidolfovem 33 Št. Rupert 10 Št, Vid pri Zatičini 18 Toplice-Soteska 43 Travnik 2 Trebelno 6 Trebnje 18 Tržišče pri Mokronogu 3 Turjak 1 Vače pri Litiji 3 Vel, Lašče 2 Vel. Loka 13 Vinica 17 Višnjagora 8 Zagradcc 8 Zatičina 4 Žužemberk 35 Torej nekatere župnije, ki niti i)ri-nieroma nimajo tolikega števila župljanov, imajo po triki'at več nai'očnikov, kakor nekatere žiipnije s priitieroma trikrat večjim številom župljanov. Na te župnijo se obračamo v [»rvi vrsti. "Ali bi ne mogle tndi te župnije dobiti, ako bi se le mero-dajni činitelji količkaj potrudili, vsaj 50 do (;o, da, celo do 100 naročnikov. Ali ni naravnost sramotno, da so ravno največje dolenjske fai'e jïrtjiiei'oma naj.siabšc pri našem listu zastopane! Storite še vsaj to leto svojo dolžnost in Dolenjske Novicc bodo zasigurane tudi za bodoče! Druge Župnije pa, koje so že jiri-meroma itak častno Število nai'očnikov dosegle, naj tndi v bodoče skrbe, da bodo pred vsem stare naročnike obdržale. 1'oleg tega, pa naj skušajo dobiti še vsaj 10 do 15 novih naročnikov, da bodo za vzgled in izjiodbiido drugim mlačnejšim Župnijatii, listu ])a v gmotno iti idejahio podporo. Kaj pa naše dolenjske zadruge, hranilnice in posojilnice in razne gospoilarske zadriige?Tudi te lahko pri i'azširjenju Dolenj-skili Novic veliko pripomorejo. Saj je vendar naš list v prvi vrsti gospodarski list za dolenjsko Ijiulstvo! /ato bi bile ravno naše dolenjske zadruge tndi med jjrvimi poklicane širiti Dolenjske Novice tned ljudstvo. Vsaka slabejša zadruga bi naj naročila vsaj po 5 iztisov, močnejše iia vsaj po 10 do 15, nekatere zelo močne celo do 2U ali več in jilt razdelile med ljudstvo; ako bi računali vsaj okoli 70 do 100 zadrug na Dolenjskem, ki bi po našemu navodilu stoi'ile, bi dobili za prihodnje leto že lepo Število novih naročnikov, Alarsika-kemu čitatelju, kojemu je nekaj Č^sa zadruga list plačevala, sc bo list priljubil in Čez kakega pol leta bo že list satu naročil in plačeval. Načelstva dolenjskili zadrug torej prosimo, da v prvi svoji seji sklenejo naročiti primerno število Dolenjskih Novic, kakor je do.-iedaj že storila za tekoče leto raška posojilnica. Vse tiste zadruge, ki se bodo našenm vabilu odzvale bomo svoječasno drugim za vzgled in vzpodbudo tudi v našem listu objavili. Itoslej so nas Dolenjci tudi veliko premalo podpirali z inserati, ki pumenjajo za vsak list to, kai' je ovs za konja. Ali res nimajo Dolenjci nikomur ničesar ponuditi, tla tako bore malo inserirajo'? Oe tuje tvj'dke svoje ničvredno blago ponujajo Dolenjcem in riskirajo iiiserate, kolikor bolj naj ponujajo naše domače tvrdke v domačem listu pošteno blago. Saj še Dolenjci sami drug za druzega ne vemo kaj imamo na prodaj, kako naj pa drugi kujici izvedo, ako se nikoli v časopisju ne oglasimo, pri čemur omenjamo, da imajo ravno za domaČeblagolokalnilisti največ kredita pri drugih kujicih. Tudi v tem oziru pridejo v poštev naše gospodarske zadrnge, hranilnice pa vsaj s tem, da javne objave, n. pr. občnih zborov in računskih zaključkov v našem list» inserirajo, v kolikor niso po pravilih drugače vezani. Dolenjci! Skozi 30 let ste imeli svoj lasten list, ki se je vsikdar potegoval za Vaše koristi; skozi 30 let so Dolenjske Novice neutiiorno izobraževale in vadile naše dolenjsko ljudstvo politično in gospo-dai'sko! Ali bi ne bila torej sramota, da bi list, ki inui tako častitljivo preteklost, vsled vase malomarno.sti prenehal? Zastavite torej vse moči za bodoče poslovno leto, da bodo dolenjski naročniki inserentje in dopisniki pri i)olenjskih Novicah v kar najčastnejšem številu zastopani! Z južnega bojišča. z južnega bojišča se je oglasil svojemu prijatelju iz novomeške okolice g. Jui'ij Picek, ces. svetnik in trgovec v Novem mestu, in sicei-; Bosenski konjički. -laz sem ves čas pri trenu kot „Stabťiilirer" IL bataljona. Dokler je bila možnost, smo imeli vozove; predno smo Šli pa proti bojni Črti, smo dobili za naš bataljon okoh 80 malih konjičkov (bosen-skih} za nošo. Taka mala konjska živalica je neverjetno močna; nosi do 140 kg tovora. 8 temi konjički dobili smo tudi civiliste, večinoma Turke, kateri so te živalice vodili. Vsak Turek je vodil dva taka konjička. Konji imajo nalašč za nošo napravljene samare (Tragsattel). Ves tren, in sploh vse blago smo morali iz vozov preložiti na te konjičke; jaz vse to še nikoli in'sem videl, sedaj pa vso našo robo navezati na te živalice. Za nas to seveda ni bila malenkost. Dobili stiio za vsako stotnijo po 4 do (i nalašč za to pripravljenih košaric, v katere smo zložili blago. Napi'aviti jih je bilo treba tako, da je l>ilo v vsaki košari jednako teže, ker siccr konj ne more nositi. Poročnik, kateri nam je te konjičke izročil, nam je dal jiotrcben nauk, kako se na samare natovori. pot(!m smo se pa tega dela lotili. Voditelji (Tragtîi'rfiihrer) so imeli siccr nekoliko jirakse, pač i)a so navajeni samo na vreče ali drva in enake stvari, katere nosijo z njiv, itd., ker tukaj ni vozov, ne jiotov, niti kolovozov, še tnanj pa cest. Vsak tukajšnji posestnik ima })0 enega ali dva, boljši tudi več takih konjičkov, s katerimi vse znosi, kar rabi pri ))oljedelstvu in jiri gospodarstvu sidoli. Po slabih potih. .laz sem imel pa razno pitljago, kovčke, zaboje za pisai'niške tiskovine, razne zaboje z živili za vojake, seno, iti včasih še celo slamo, in seveda tudi živež za konje, itd. Natovorili smo si nekako vse; ko je bilo enkrat vse v redu postavljeno, nad 300 takih natovorjenih živalic od celega polka, smo se potem začeti pomikati. Polk naš je dan ali dva dni poprej odkorakal. Med potjo smo imeli seveda večkrat neprilike. Dokler smo šli po ce_§ti, je bilo dobro. Ko smo prišli v hribe v gozde, si slišal naenkrat kak ropot — zi'tišil se je sedaj eden, sedaj di'ugi tovor s konja. Treba je bilo zopet hitro natovoriti ; izgubili smo pa vedno precej časa, ker je ves tren stal, dokler ni bilo zopet vse vredn. Pozneje smo dobili polagoma prakso, tako, da smo znali vedno bolj dobro to-voriti. Prišli smo ])a tudi na vedno slabeje kraje. Hrib, dolina, močvirje, skale ali blato, itd.! Z neverjetno spretnostjo si zna najti konjiček pot, tako, da je bilo na slabih potih luijbolje, da si izpustil žival. Večkrat sem si mislil: ako sedaj konj pade, se bode vse razbilo, in še konj se bode ubil ; pa razven nekaterih slučajev se ni zgodilo posebnih nesreč. Tako smo hodili ves čas v primerni razdalji za našim polkom. Na najhujše težkoče smo pa prišli, ko smo korakali od Višjegrada proti Červenein vrhu na snegu in ledu. Naši konjički itiiajo natiireč tui-ške podkově, to so okrogle ploščice; misliš si lahko, kakšen je bil ta pot. liiiib, kakor po strehi, ledeno in sneženo, konji gladki in s tovorom obloženi. Večkrat so tiiorali vojaki konjem pomagati, jih držati in riniti. Ravno tako se je tuiii meni godilo; imel sem sicer dobre Čevlje, a tmii brez žebljev, tako, da sem ])o vsakem koraku tiioral nogo na rob jioilplata obrniti, če sem hotel sploh kak korak napraviti. Z veliko težavo smo prišli že pozno v noč na prostor, kjei' smo se potem ustavili. Omenim še, da smo med tem časom marširali podnevi in ponoči po hribih, gozdovih, skalah in vse tiiogočih jaj'kih, v hudi temi brez vsake luči. Včasih smo bili pa tudi po dva do tri dni brez vsake jedi in pijače; kakor mi, tako tudi konjički. Kljub tentu, da smo imeli jed seboj, ni bilo časa za jed, ker sttio hiteli za polkom, ki je hitro zasledoval sovražnika. Polk naš sc je bojeval najprvo 5. in 6., 19. in 22. oktobra; pa od 22. do 2(1. oktobra. Najhujši napori 27. pešpolka. Največ je ])a prestal naš polk od 22. do 2G. novembra. Te dni je ležal ti'i dni in tri noČi vedno v skalnih jarkih-brez jedi in vsega, lîil je od sovražnika v razdalji kakih 75 tiietrov, tak(i, da so se s sovražnikom laliko pogovarjali. Srbi so kričali: „Švaba idi gore. ja ti dam bombo (sovražnik je imel tudi ročne bombe) ; naši so jim pa oilgovarjali: „LandŠturtn ne bode bežal, ako jih metneš deset." Te dni je bil tukaj sneg in hud tiiraz; bili smo v visočiiii 1300 m nad moijem. Naši možje pa so ventlar vse radovoljno prestali ; delo našega polka je neiJopisno. To ve edino le tisti, kateri jo sodeloval in videl naše tiiožake v teh dneh. Dne 2. decembra se je vi'šil glavni naskok z veliko zmago, tako, da stiio sovražnika pognali do srbske in črnogorske meje, do reke Litiie, Po tej sijajtii zmagi stiio morali pa 10, dec. 1914 nagloma nazaj. Zakaj ? V vseh teh bojih je bil imŠ meščan korporal Gustav M urn, na katerega so mnogokrat deževale krogle sovražnikove in tudi velikokrat šrapiieli ; varoval ga je monda sani Bojj, ker jc ostal še zili-av ill nejwškodovan. La za noge toži, da ga večkrat bolijo; iirciiirazil je. liiio je seveda tudi več naših domačinov zraven, katerih Ti ne bodem našteval; zanimal sem se najbolj za Murna, ker je l)il ravno iz mesta in sva hila večkrat skupaj, kakor se tudi sedaj vsaki dan vidiva, in tudi kak kozarec skupaj zavžijeva. Prvi napad na tren, Kritičen dan za mene je bil 10. okt, ko sc je vršil îiapad tia tren. Bilo je okoli 5. ure iiopoliidne. Celi dan smo korakali s trenom. Okoli treh smo sc ustavili in napravili ogenj, da se ogrejemo in kaj skuhamo; ker je snežilo, smo bili vsi mokri in zeblo nas jc. Ko sedimo tako pri ognju in se grejemo, naenkrat zasliSim dva strela, nakar se je vnel grozovit ogenj (Schnell-feuer). Zagrabil sem niahonia za puško ter skočil v bližnjo dolinico za debelo smreko, Krogle so žvižgale kakor to(*.a nad mojo glavo in smrekove veje so padale po meni. Krogle so letele od treii strani in jaz sem bil ravno v sredini. Sovražniki so liili v gozdu in jaz sciit bil s trcjiom na mali planjavici nekaj nižje. V dežju krogel sem sc za malo odmaknil. To grozno streljanje je trajalo kake tričetrt ure. Ko sc je ogenj ustavil, sem šel takoj gledat, kaj sc je zgodilo. Tren sem še našel. Konje smo našli v gozdu. Žrtve so bile: trije mrtvi, okoli 20 ranjenccv in dva konja ubita. Napad s kanoni. Dne 211 kako se kaj komandirate. .Test, hvala ïîogu, sem še malo pri zdravju ali ujet sem in zdaj sem na Ruskem. Zdaj pa, Ti Julka, so bliža Tvoj god. Ti ga prav iz srca voščim, da bi ga zdrava in zadovoljna uživala tisti dan in še za naprej več let. Prosim Vas, delajte kolikor morete; ne želim, da bi se mogli preveč gnati in siliti; če Bog da vam vsem skup zdravje, bomo pa potem lažje, ko jest pridem. Vas vse skup lepo pozdravim, žlahto in vaščane. ..." — Bog ga pripelji srečno nazaj v domovino. Maturo so na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu predčasno naredil! sledeči osmošolci: gg. Duiar Vinko iz Jurke vasi, Kozoglav Fran iz okolice Stopiče, Orešek Ignacij iz Spodnjih Vodal, Poljaiiec Fran iz Sv, Šmarjete, Prah Josip iz Vrbovske vasi, Štenjberger Josip iz Gofi Bolnišnica v Kandiji. Posestnikov siti Ferdinand Musar iz Rudne vasi pri Radečah jo iztrgal precej velik štor in ga hotel razklati s smodnikom. Pri tem je ravnal tako neoprezno, da se mu je zažgal smodnik in ga tako močno opekel na obrazu in vratu, da je moral iskat pomoč v bolnici. — Semkaj pi ipeljan je bil tudi 13 letni Franc Krcvs iz Gorenje vasi pri Mokronogu. Igral se jo z nabitim samokresoii in se ustrelil v desno nogo. — Omenjamo pri tej priliki, da se je v zadnjih mesecih že opetovano moralo zdraviti otroke, ki so bili večinoma iz samokresa ranjeni. Dobro bi bilo, da stariši in pa merodajni krogi nekoliko bolj pazijo na to, da se otroci ne igrajo s tako nevarnim orožjem, katerega še odrašenim ni dovoljeno nositi brez oblastvenega dovoljenja. Kmetovalci, pozor! Kmetijska podružnica za Mokronog odda iz trtnice v Tržišču (>0.000 prav lepih, izbranih cepljeni trt najboljših vrst, iz podružnične drevesnice v Mokronogu pa 2000 dreves in 40.000 smrekovih sadik, Do sedaj so se cepljene trte oddajale samo domačim vinogradnikom podružničnega okoliša, letos pa se jih odda tudi vinogradnikom izven podružničnega okoliša na Dolenjskem in Kranjskem sploh. Najlepše in izbrane cepljene trte se oddajajo letos vsakomur po nizki ceni 12 h komad. Opozarjamo torej kmetovalce, da ne zamude redke prilike. Dolgi lasje prepovedani. Dalmatinske šolske oblasti so odredile, da smejo učenci priliajati v šole le z na kratko ostriženimi lasmi. To pa zato, da se prejtreči prenos kužnih bolezni, predvsem pegastega legarja. Nesreča v delavčevi rodbini. Dne 15. t. m. zjutraj je šla žena delavca Habiča v Ljubljani k peku po kruh. Ko se je mati mudila pri peku, so otroci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobici i'az-širil dim in ko se je mati vrnila domov, našla je tri otroke nezavestne. Dečka sta bila mrtva, deklica Albina je pa še živela. Pisma v Pulj na vojake ni treba frankirati in istotako ne pisma vojakov iz Pulja. Tako se glasi nova naredba vojnega ministrstva sporazumno s trgovskim. Samo dopisnice ujetnikom na Ruskem. Ruski cenzurni uradi so oznanili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem ujetnikom na Ruskem, sprejemati samo dopisnice. Pisma se sploh ne dostavljajo. Surovi sladkor za krmljenje živine. 0. kr. kor. urad poroča, da so 3. t. m, lastniki tvornic, ki izdelujejo surov sladkor, in sladkornih čistilnic, s trgovci, ki trgujejo s sladkorjem sklenili na poziv vlade, da prepuste 800,000 meterskih stotov vojni upravi, 200,000 meterskih stotov po poljedelstvu proti ceni 27 K, Nemška križarica potopila ameriško in francosko ladjo. Kakor poročajo listi je 27, jan. t, 1. potopila nemška križarica „Prinz Fitel Friedrich" ameriško ladjo „"William Frye" in fi'ancosko „Pierre Lotti", ker ste vozili kontreband. Križarica se nahaja sedaj v New Jorku v Sev. Ameriki, Gospodarske drobtine. Naročila na žveplo. Kmetijska po-di'užnica novomeška bo zbirala za svoje člane naročila na žveido. Kdor želi kaj žvepla dobiti, naj se nemudoma zglasi pri podi'užnici. Občni zbor kmetijske podružnice novomeške se je vi-šil zadnji pondeljek 15. marca na Grmn. Udeležilo se ga je 21 članov. Poročilo o delovanju podružnice lu'iuesemo prihodnjič. Sklenilo se je, da se poskrbi letos za potrebno seme ajde in da se v podružnični drevesnici prideluje nekaj več hrušk. Sprožila se je tudi misel, da bi se letos j'azen perocida lahko rabil tudi tenaks namesto modre galice, ker so se tukajšnje izkušnje s tenaksom dobi'o spoiiesle. Izdelovanje trpežnega blaga iz svinjskega mesa. Trpežnfo blago iz svinjskega juesa (t. j. gnjat, slanina in klobase) potrebuje skrbnega pripravljanja, če naj se ohrani za dalj časa. Gnjat in slanina se morajo dobro soliti tudi v spodnjili plasteh. Pri tem je paziti, posebno pri gnjati, da se blago namaka v zadostno močni slanici, in sicer po velikosti za dobo ti do 10 tednov. O začetku ^naseljevanja je blago vseokrog posebno ob tistih mesnih delih, ki niso pokriti s kožo, odrgniti s soljo. Tekom na-soljevanja je blago shranjevati, če mogoče v kleteh pri 6 do 12 stopinjah C. Pri višji toplini, se lahko blago pokvari in slanica pri nižji toplini se zakasni oiai-ronia popolnoma zadrži pronicanje soli v spodnje plasti. — Po nasoljevanju se naj položita gnjat in slanina za pol dneva ali celi dan v vodo, da se sol deloma izgubi. Nato naj se dobro opereta. Pred prekajevanjenj Jiaj se sušita v zračnem prostoru, če mogoče v prepihu in sicer kakor je zrak vlažen, po več dni ali tednov. — Klobase naj se sušijo takoj po izgotovitvi. — Med sušenjem naj se blago ne izpostavlja mrazu, vlažnemu zraku, ali visoki toplini, — Prekajevatije blaga naj se izvrši počasi v hladnem, ne premočnem diuni, ki ga daje žagovina. iz trdega lesa. — Če se naj blago ohrani za dalj Časa mora se prekajevati gnjat približno 3 tedne, slanina do 2 tedna in klobase do 1 tedna. Opom. ured. Ta poduk nam je sicer za to leto večinoma že došel prepozno, kdor ga pa letos več ne rabi naj ga hrani za drugo leto. IPV^ Lepo posestvo v Kandiji na prodaj ! posestvo ioži jiTi kolodvoru ter obstuj! s biie i. dvema Bolmma v pritlir-ju in one pnd streho, kohinjo in veže, pod liiso velika ol)okii[ift klet in iiole^ç to šupu, ki so laliko zdklcne. Vse jo'novo. Zft liiío njiva «a zeletijavo, okoli hiiio pft Badni vrt tik državno eesto, ki pelje na Toplice in Žužemberk. Na dnigi strnni ja ře ona njiva. I'roda BC ali vse skupaj ali pa" tudi vsako posebej, — Posestvo je prav pripravtio za ktikega »niirovljon™ nli uradnika. Kdor ieli kupili, se prosi, da sc takoj zglasi, ker se da posestvo (irugaie radi odhoda posastoika v [lajeni. Zglasiti so ]c pri kstuikii Franc Sekuia, Kandija St. 14, poJtii Rudolfovo. 103 Naročajte „Dolenjske Novice!" Pruatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Gospodarstvo. Nadomeščanje trt v starejših vinogradih. Izkušnja nas uči, da v vinogradih, zasajenih z ameriškimi cepljenimi trtami, leto za letom iz raznih vzrokov nekaj trt pogine. Óe je nasad Še mlad, to je ne čez tri leta star, ])otem usahle trte lahko nadomestimo z novimi, krepkimi cepljenkami, Kakorhitro je pa vinograd stai'cjši, je tako podsajenje težavnejSe. Podsajene trte se ne primejo tako rade, oziroma ne rastejo tako, kakor bi bilo želeti, ker jih v razvoju ovirajo sosedne, že moino okoreni-njene in obrasle trte. Zato naj slede v naslednjem navodila, kako naj vinogradnik ravna, da izpolni v svojem vinogradu nastala prazna mesta. Pi'cdvsem je treba vedeti, zakaj trte v vinogradu poginevajo, in vpoštevati število odmrlih trt. Víasih usihajo trte kai' irumona vsled napačne podloge, ki s!uo jo izbrali za nasaditev vinograda. Take vinograde naltajanio pri nas zlaiiti tam, kjer je zemlja apneiia aH jinliličasta, ki v njej podloga riparija ne uspeva (n. pr. v ajmeni zemlji v okolici JJele cerkve, Ôt. Jeriinja, Rake, Senus itd. na Dolenjskem). Da lii) v takem slučaju podsajanje diiigili trt lo malo zaleglo, je umevno, zato bo i)olje, da vse take trte izkopljenio, zemljo ))UStiiiio, da se nekoliko spoinjo, jo nanovo ]jrerigolaiMo in zasadimo s prikladniini titaiiii križankami. Ko zemlja poeiva, jo obsejenio z deteljo (najl)oijo z nemško), ki izprcniinja zračni dušik v svojih koi'cninaii v organskega in steni ilovaja zemlji za razvoj trt zelo potrebno redilno snov. Ko smo deteljo dve do tri leta kosili in steni tudi prazni prostor bolje porabili, zrigolamo zemljo jeseni, pri Čemer pa korenin in detelje ne zavržcino, temveč ji!i plitvo zakopljemo, da čez zimo v zemlji segnijejo, Ski'bito pa odbiramo morebitne zastale ostatike korenin izkojianili trt, ker bi ae z njimi sicer laliko zaredila v vinogradu koreninska plesnoba. Spomladi nato zasadimo prostor s cepîjenkami na prikladni podlogi. Kakor vsleď napačne, za naSo zemljo neprikladne podloge, pogine mnogo ti't zaradi raznih vremenskih in di'ugih poškodb, to je vsled mraza, strele, toie, vsled poškodbe po voluliarju (miši), po ogrcih (frvili) itd. Trav pogostoma poginjajo trte v vinogradu vsled lega, ,kcr nismo v prvih osmih letih po saditvi obrezovali (odstranjevali) rosnih in ostaliit, jilitvo rastočili korenin. Takih trt najdemo veliko zlasti v krskem okraju. Vsled veťíje gorkote, vpliva zraka, obilnih redilnih snovi delajo trte j>ri zadostni vlagi vedno rajše korenine pri vrhu kakor v globoOJni. Če tega ne ])repreČimo se te korenitie frostie in zgornje stranske korenine) v jiar letih tako močno razvijejo, da globoko ležeče stranske in vznožne korenine popolnoma oslabe, da celo odnu'jejo. Čc se to zgodi, imamo komaj za ped dolge tile v vinogradu, ki so jim zelo plitvo rastoiie korenine izpostavljene poškodbi jio mrazu, suši ali pa udaren z niotiko, vslcd česar vsako leto v takem vinogradu veliko trt pogine. Pameten vinogradnik bo torej vsako pomlad, zlasti v jirvih osmilt letih po saditvi, trte v vinogradu vsaj za ped globoko izkopal in tam izrasle korenine pořezal ter s tem i.rto prisilil, da razvija svoje vznožne, oziroma ituje po m tia leto brez odt)itka rentnega davfea, katerega sama iz" svojega plačuje. «