Stev. 256 V Ljubljani, petek 10. novembra 1939 Le*© IV Poitnlna platana v gotovini Preiskava in podrobnosti o atentatu v Miinthenu 70 mrtvih in ranjenih, 13 milijonov nagrad za izsleditev atentatorjev - Nasprotujoče si razlage o tem, kdo je v ozadju atentata Berlin, 10. nov. o. O atentata v Miinchenu so prišle iz raznih virov na dan doslej naslednje podrobnosti: Peklenski stroj v dvorani pivovarne Burgerbrau je eksplodiral ob 21.20, devet minut potem, ko je kancler Hitler s spremstvom zapustil dvorano. Skoraj vse vodilne osebnosti narodno socialistične stranke in vlade so bile v spremstvu kanclerja. Če bi se bil Hitler zamudil samo deset minut, bi bil najbrž izgubil življenje on in vsi nemški voditelji, zakaj peklenski stroj je bil nastavljen vrh stebra, v čigar vznožju je bil oder s kanclerjevo mizo, od koder je Hitlerje govoril svojim starim tovarišem iz prvih časov narodnega socializma. Hitler je topot začel govoriti pol ure prej kakor druga leta in je bil njegov govor pol ure krajši kakor sicer. Po nemški uradni razlagi, so vse te okoliščine dokaz čudežne sreče, katere je deležen kancler Hitler v svojem življenju. Druga leta je kancler Hitler vedno ostal v omenjeni kleti dolgo v noč in se pogovarjal s starimi bojevniki, odlikovani z narodno socialističnim redom »Redom krvi«. Letos pa tega ni storil, marveč se je takoj po govoru naglo poslovil in odšel na postajo, kjer je že bil pripravljen zanj posebni vlak. S tem posebnim vlakom se je kacler takoj odpeljal v Berlin in je za atentat zvedel šele med potjo, kakor pravijo uradna poročila. Vest o atentatu mu je sporočil voditelj nemške policije Himmler, ki je zanjo zvedel ob postanku na neki postaji. Hitler je dopotoval v Berlin včeraj zjutraj. Na postaji ga je pozdravil maršal Goring. Hitlerjevske organizacije pa so mu ob poti do kanclerske palače prirejale navdušene manifestacije. Vodstvo reševalnih del v poslopju Biirgerbraua je prevzel Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, kakor pravijo uradna poročila, ki trde tudi, da ni bil ranjen pri atentatu noben uglednejši član narodno socialistične stranke. Vodstvo preiskave v Miinche-nu je Himmler dal svojemu pomočniku WoIfu. Za izsleditev atentatorjev je bila razpisana nagrada pol milijona mark. Ker je pa že prvo uradno poročilo, še preden je bil znan kakršen koli uspeh preiskave, dalo v javnost vest, da je atentat delo angleških vohunov, so nemške oblasti razpisale še dodatno nagrado 300.000 mark za vsakogar, ki bi mogel dati kake podatke o tem, kje v tujini so atentat pripravljali in kdo je bil pri tem udeležen. Nagrado lahko dobi nemški ali tuji državljan, ki bi Hitlerjevskim oblastem lahko postregel z zabeljenimi podatki. Ta druga nagrada bo izplačana v tujem denarju, najbrž v dolarjih navzlic pomanjkanju deviz v današnji Nemčiji. Iz tega dejstva je videti, da bi nemške oblasti zelo rade ugotovile, da je bil atentat delo tujih sil, ne pa delo domačih nasprotnikov narodnega socializma in sedanje nemške politike. Kakor pa pričajo uradna poročila, zlasti pa napovedi nemškega tiska, bodo nemške oblasti ta atentat naj je bil pripravljen iz tujine, ali doma, ali pa, kakor pravijo Angleži in Francozi celo naročen — porabile za brezobzirno obračunavanje i vsemi notranjimi nasprotniki narodnega socializma. Ti nasprotniki postajajo zadnje čase zlasti med delavstvom vse predrznejši in bi utegnili ogra-iati nemško vojno silo od znotraj, bodisi s sabotažo, po tovarnah, bot' ',i s propagando med vojaštvom, bodisi z zarotami. ,°.drugi strani l'o atentat dal priliko za nove apiembe premoženja političnih nasprotnikov, zlasti Judov ,n katoličanov. • nemškega tiska vlada med nem-prišlo v vpii£m si,ovi kako prihajajo nemški vohuni na holandsko ozemlje. Nemška letala, ki so letela ponoči nad ozemljeni, so spuščala s padalom svoje vo-nune na zemljo. Da pa se tako početje ne more ponavljati na nenaseljenih mestih, so holandske oblasti vse te predele poplavile. . snotnem sestanku belgijske vlade je bilo sklenjeno, da pošljejo na mejo nadaljnjih 50.000 vojakov. Vei dopusti so preklicani. Vsa motorna vozila m vse železniške proge so uporabili izključno za vojaški prevoz. V Albertovem prekopu pa so belgijske vojaške oblasti podminirale vse mostove. Na snočnem sestanku je belgijski ministrski predsednik Colijn izjavil, da se bo Holandska, če bo le mogoče, vzdržala vojne. Amsterdam, 10. nov. V zvezi s poročilom o kopičenju nemških čet na holandski meji poročajo, da je holandska vlada naročila vsem ladjam na reki Meuse in Merdveda, naj bodo pripravljene. Drugi korak holandske vlade je v tem, da je vse pripravila za poplavo tudi ostalega dela države, če se pokaže potreba. Posebno opozarjajo na to, da v Nemčiji sploh niso vzeli na znanje mirovnega klica kraljice Viljemine. Vse vojaške točke v Holandiji so noč in dan zastražene in je vse storjeno, da se lahko takoj spusti voda. Katere kraje bodo jx>plavili, ne povedo, mislijo pa, da se bo poplava razširila na 80 milj južno od Zuiderskega jezera, ki leži vzhodno od Amsterdama. Evakuacijski načrt se izvaja z veliko natančnostjo. Bruselj, 10. nov. o. Belgijska vlada jc vpoklicala zadnjo divizijo, ki do sedaj še ni bila mobilizirana. Ta vpoklic obsega 60.000 mož in je z njim izveden prvi del splošne mobilizacije. Pri-prave za popolno splošno mobilizacijo so končane in je je treba pričakovati v kratkem. Venlo, 10. novembra. AA. Havas. Po Še nepotrjenih poročilih je včeraj popoldne padlo več strelov na holandsko-nemški meji blizu Blerika. Zdi se, da je v zadevo vpletenih več civilno oblečenih oseb. Ranjen ni nihče. Kaj se je prav za prav zgodilo, še ni Drav znano. Uvedena ie Dre-iskava. palačo državnega kanclerstva, so temeljito preiskali. Policijski organi so jim pregledali žepe in denarnice. Ker je tudi neki zasebnik dal za izsleditev atentatorjev na razpolago 10(1.(100 mark, je skupni znesek za nagrade izsledilcem narasel na !H)0.000 mark (13 milijonov dinarjev). Vesti 10. novembra Državni poglavarji več evropskih nevtralnih držav so poslali kanclerju Hitlerju brzojavne čestitke k srečni rešitvi ob atentatu. Po zadnjem govoru nemškega kanclerja v Miin-chenu je nemogoča sleherna misel o tem, da bi se v Evropi sklenil mir brez vojne, pravijo v_ ameriških uradnih krogih. Ameriška vlada bo počakala na poročilo svojega berlinskega poslanika o tem, kaj je z atentatom v Miinchenu, šele potem bo sklepala ali naj pošlje Hitlerju čestitko, da je ušel 6mrti, ali ne. Finsko politično odposlanstvo za pogajanja s Sovjetsko Rusijo je bilo včeraj v Kremlju in imelo dolga posvetovanja z Molotovim ter drugimi sovjetskimi zastopniki. Posvetovanju je ve6 ča6 prisostvoval tudi Stalin. Bolgarska kraljica Ivana je danes potovala skozi Ljubljano v Italijo, kjer bo ostala nekaj tednov. Francoski in angleški tisk daje vse priznanje in hvalo mirovnim predlogom holandske kraljice in belgijskega kralja, vendar pravi, da Anglija in Francija na to mirovno ponudbo ne bosta mogli zadovoljivo odgovoriti vse, dokler ne bodo izpolnjene njune zahteve za zagotovitev miru v Evropi, ne moreta pa skleniti miru na podlagi sedanjega 6tanja, ko je Nemčija uničila Češkoslovaško in Poljsko ter si s tem pridobila nadoblast v Srednji Evropi. Za novega angleškega poslanika v Parizu je imenovan Oliver Harwey, glavni tajnikjsngleškBKa zunanjega ministra. Francoski listi posvečajo malo pozornosti zadnjemu Hitlerjevemu govoru. Bavijo se samo s tistim odstavkom, v katerem Hitler pravi, da je naročil Gčiringu, naj takoj pripravi vse potrebno za petletno vojno. To priča, da je Nemčija opustila misel na bliskovito vojno, kakršna se je obnesla proti nepripravljeni in slabo oboroženi Poljski. Francoski finančni minister Renaiid je imel včeraj v pariškem ameriškem klubu govor, v katerem je dal izredno priznanje mirovnim na-]>oroin papeža Pija XII. V nadaljevanju govora pa je popisoval žrtve, ki jih je Francija sprejela, da bi preprečila vojno. Vse te žrtve pa so bile zastonj, in zaradi tega je morala Francija seči po orožju. Boljševiške oblasti so v zasedenih poljskih pokrajinah začele zapirati vse cerkve in sinagoge. Francoski minister za kolonije Mandel je včeraj izjavil zastopnikom tiska, da je Francija v kolonijah že do zdaj mobilizirala domačinskega vojštva več, kakor v svetovni vojni skupaj. Načelnik nemškega generalnega štaba general Keitel je izdal Odlok, s katerim je določena smrtna kazen za vsakogar, kdor bi z neumestnimi govoricami skušal jemati nemškim vojakom pogum. Ravno tako je določena huda kazen za vsakogar, kdor bi pošiljal v tujino pisma za ujetnike, dodeljene nemškim kmetom. Sv. oče Pij XII. bo na prihodnjem konzistoriju imenoval 11 novih kardinalov, med njimi bo tudi newyorški nadškof mgr. Pellmann. 400.000 nemških in čeških Judov bodo v kratkem preselili na ozemlje, ki ga je za Jude izbrala nemška vlada na zasedenem Poljskem. Holandski list »Handelsblet« prinaša čanek s slikami o poplavi na nemški Siegfridovi črti. Na dikah se vidi poplavljene utrdbe in tanke, ki 60 zastali v vodi. Nemško bombno letalo je bilo prisiljeno prirtati ob švedski meji. Posadka štirih mož je internirana. Roosevelt je snoči prispel v Washington, kjer bo ostal teden dni. Madžarski vojni minister izjavlja, da je Madžarska pričela z utrjevanjem 6voije meje ob novi ruski meji. Snoči je eksplodirala pol tone težka mina v Madridu v univerzitetnem mestu. Eksplozija je bila tako močna, da so v Madridu popokale šipe in okna._ O žrtvah ni nobenih poročil. Francoska vlada je danes sklicana na važno sejo pod vodstvom predsednika republike Le-bruna. Nemške bojne ladje so v Severnem morju zajele dva norveška parnika, ki sta peljala les proti Angliji. Angleži pa so na Atlantskem oceanu ujeli 7500 tonski nemški parnik, ki je vozil za 250.000* dolarjev opija iz portugalske Vzhodne Afrike. Francoske vojaške oblasti so dale zapreti, stras-sbourškega poslanca Meurerja, zaradi veleiz- | daje in vohunstva na korist Nemčije. Sovjetske radijske postaje so snoči oddajale vest o atentatu v Miinchenu, vendar so se vzdržale sleherne razlage, kar je precej nenavadno. Vsi turški listi z velikim navdušenjem pišejo o včerajšnji seji velike narodne skupščine, ki je potrdila obrambno zvezo z Anglijo in Francijo. Listi pravijo, da se s tem dogodkom začenja nova srečna doba Turčije, saj je ta poli dovolj močna, da ho ohranila mir v It vzhodnem Sredozemlju in preprečila, da bi 'e vojna razširila tia. Senzacionalna razprava v Maribora Komisar v vladi Bele Kuna - komunistični agent in vlomilec Maribor, 10. novembra. Svoj čas smo v našem listu poročali o čisto svojstvenem človeku, 42-letnem Josipu Meixlerju, ki mu res ni para. Danes objavljamo o njem še nekatere od sile zanimive podrobnosti. Mož ima za seboj čudovito pustolovsko preteklost. Saj ni veliko ljudi na svetu, ki bi bili v svojem življenju medicinci, gledališki igralci, ministri v boljševiški vladi na Madžarskem, člani vrhovnega komunističnega sodnega tribunala, komunistični agenti in prepredeni vlomilci. Vse te udovite, protislovne poklice je združeval Meixler ter jih je v svojem življenju, polnem burnih pustolovščin preizkusil in preživel, dokler ni končal svoje kariere pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Skrivnostni vlomi v Mariboru Lansko leto so se dogajali v Mariboru veliki, drzno zamišljeni vlomi, ki so ostali vedno v temo zaviti. Pri vsakem vlomu je padel vlomilcu v roke dober plen, včasih v vrednosti več deset tisoč dinarjev. Policija je dolgo zaman iskala vlomilca, nazadnje pe ja postala pozorna na Jos. Meixlerja, ki je živel zelo dobro, vzdrževal si je več ljubic ter je imel vedno dosti denarja, ni pa vršil nobenega donosnega posla. Opazovali so ga dolgo časa, nazadnje, po vlomu v stanovanje Viktorije Gradišnik, ki je bil izvršen dne 10. maja letos, je zadeva dozorela. Nedvomno se je ugotovilo, da je ta vlom izvršil Meixler ter je bil aretiran. Pustolovsko življenje v vladi Bele Kuna Na policiji so skraja mislili, da imajo pred seboj samo navadnega vlomilca. Meixler je bil zaradi tatvin in vlomov že petkrat predkaznovan. Ko pa so začeli natančneje študirati življenje tega zagonetnega moža, so prišli na sled nenavadnim zanimivostim. Mož je bil v svojem življenju že vse mogoče. Rodil se je leta 1806 v Gradcu. Študiral je gimnazijo in nekaj letnikov medicine. Potem ga je zagrabila vojna vihra in se je sled njegovih doživetij za nekaj časa izgubila. Po končani vojni, leta 1919, je dosegel Meixler višek svoje kariere. Postal je nič man kot minister narodnega zdravja na Madžarskem. Poleg tega pa je zavzemal še drugo važno funkcijo, bil je namreč član vrhov- nega boljševiškega sodnega tribunala na Madžarskem ter je najbrže kot tak odgovoren za stotine življenj, ki jih je rdeči teror uničil. Ko je bil boljševiški režim na Madžarskem ugonobljen, je za Meixlerjem spet naenkrat zmanjkala sled. Za nekaj let je pač utonil v pozabi, v glavnem pač zaradi tega, da se je umaknil zasledovanju madžarskih oblasti. Tam je namreč mož še danes obsojen na smrt ter bi ga Madžari še sedaj obesili, če bi ga dobili. Gotovo je, da je živel delj časa na Dunaju, da je tam bil nastavljen pri ekspozituri Kominterne in da je vršil razne zaupne naloge. O vsem tem pa Meixler zelo previdno molči, prič pa tudi ni nobenih, ki bi lahko osvetlile to plat njegovega življenja. Naenkrat se je Meixler potem pojavil v Jugoslaviji. Ker govori samo nemški, se je ustavil pač v Mariboru. Mož je bil poslan v naše kraje gotovo s posebno misijo, ki jo je začel tudi tukaj vršiti. Skrivnosten kovček z dvojnim dnom Ko je začela mariborska policija preiskovati Meixlerjevo življenje, je naletela na zagonetno najdbo — velik kovčeg z dvojnim dnom. Našli «o ga na njegovem stanovanju. Sedaj je bilo policiji jasno, da mož ni samo navaden vlomilec, temveč da se je bavil tudi z drugimi, še bolj sumljivimi posli. Poleg mariborske policije so vršile potem poizvedbe še policije v Ljubljani, Zagrebu in Bel-gradu in Meixler je imel priložnost, da se je spoznal z zaipori vseh teh policijskih komisariatov. Na podlagi teh poizvedb se je nazadnje ugotovilo, da je bil mož zelo nevaren komunistični kurir ki je kovčeg z dvojnim dnom uporabljal za svojo tajno poslanstvo. Meixler je skraja na policiji trdil, da je prenašal v tem kovčegu protihitler-jevsko propagando iz naše države v bivšo Av. stri jo' in Nemčijo. Pravil je, da ga je za ta posel angarižal avstrijski emigrant Ivan Hladnik, ki se je z drugim imenom nazival tudi »Walter< in »Jejndl France. Končno pa je le priznal, da ni bila to protihitierjevska literatura, temveč razne komunistične propagandne brošure, katere je raznašal v razne dele naše države. Na sledi za centralo starega železa Ljubljana, 10. novembra. Tatvine starega železa so se v Ljubljani in na deželi tako zelo razmnožile, da je vedno v nevarnosti celo tako železo, ki nikakor ni »staro«. Voznikom na cestah kar na lepem izginjajo železna dvigala; lastniki vil se pritožujejo, da so jim neznanci čez noč poruvali železne ograje. Najhujši pa so bili pač tisti tatovi, o katerih smo poročali zadnjič, da so na šišenskem kolodvoru kradli kar cele mostovne konstrukcije. Tudi na sodišču je vedno več obravnav proti takim tatovom, ki so kradli železje. Orožništvo, policijske oblasti, sodišča in drugi uradi so se končno začeli izpraševati, kam neki izginja vse staro ali pokradeno železje, ki ga v svojih skladiščih kupičijo razni prekupčevalci s starim železjem. Ne izginja pa samo železje, tatovi kradejo še rajši druge kovine, kakor baker, medenino, svinec in podobno. Pred leti je bila razkrita taka prekupčevalnica s starimi kovinami v Mostah. Tam je policija zaplenila veliko množino medeninastih vratnih kljuk, črpalk in sesalk, kar je brezvestni trgovec vse kupil kot staro medenino. Da, v neki gorenjski podružnični cerkvi so tatovi ukradli celo majhen bronast zvon, ga razbili in ga 6kušali prodati, pa jim je policija to preprečila. Ljubljanska policija sicer točno ve, katere tvrdke kupujejo take kovine, toda zelo težko je to dokazati, Seveda niso to stare, ugledne železni-narske trgovine, temveč nekatere novejše. Eden teh prekupčevalcev je prav zaradi takih nedovoljenih kupčij sedaj v zaporu, druge pa oblasti 6trogo nadzorujejo. Kam pa gre to staro železo, ki ga zberejo tatovi in brezvestni prekupčevalci? Nekoliko sledi in odgovora temu vprašanju je našla že železniška policija, ki je preiskovala tatvine na šišenskem kolodvoru. Tudi železničarji, zaposleni na dolenjski železniški progi, 60 se pogosto čudili, koliko etarega železja, pa tudi drugih kovin, vozijo tovorni vlaki nekam na Dolenjsko. Železniška policija je sedaj vse te podatke zbrala, saj so nekateri železničarji celo sumili, da so bili nekateri predmeti, ki so jih prevažali, ne-koč železniška last Oblasti so prišle na sled neki livarni na Dolenjskem, ki je nabrano železo talila v surovo gmoto in potem oddajala posameznim industrijam. Ljubljana od včeraj do danes Lep je bil včerajšnji dan, vendar se je v zraku čutila vlaga. Zjutraj tudi ni bilo običajne megle, žo navsezgodaj je bilo čisto in jasno. Prava od juga je pritisnila popoldne, tako da so celo ceste postale vlažne. Zvečer je bilo nekaj časa lepo, ponoči pa se je zoblačilo. Kazalo je, da ee bomo že danes prebudili v dežju, pa se le nismo. Dolgo pa ne bo več treba čakati na tega zvestega spremljevalca pozne jeseni Ponoči so vlomili v trnovsko cerkev Nocoj, bržkone le malo po polnoči, je neznan lopov vlomil v trnovsko cerkev. Današnji pokvarjeni časi so taki, da se ljudje v svoji brezvestnosti in podlosti ne ustrašijo niti pred bogoskrun-slvoni. Kakor je ugotovila dosedanja preiskava, je bil vlom opravljen takole: Lopov se je splazil na farovški vrt, stopil pod zakristijsko okno ter s tramom odstranil železno okrižje. Moral je biti velika »suha južina«, da se je lahko splazil skozi okno v zakristijo, kjer je odprl vse predale in razmetal vse, kar mu je prišlo pod roke. Čudno je, da je pustil kelihe v zakristiji pri miru in odšel v cerkev. Prej si je bil v cerkovnikovi drvarnici za vlom »izposodil« še sekiro, v zakristiji pa je vzel klešče, ki pa mu niso koristile pri delu ter jih je po končanem vlomu pustil na oltarju. Bil je toliko predrzen, da je na oltarju prižgal celo svečo, da bi bolje videl pri svojem delu. Sveče ob odhodu ni ugasnil, ampak io je pustil goreti, da jo je našel cerkovnik g. Mi-, T'„..„;V,nr j;o je pgfjjj st0pi] v cerkev. Brezbožni vlomilec je odprl s sekiro tabernakelj . vzei iz njega monštranco, ki jo je odnesel s sv. hostijo vred. Ciborij pa je pustil v tabernaklju. Kaj je vlomilca nagnalo, da je tako ravnal, še ni ugotovljeno. Zjutraj ob pol petih je stopil v cerkev cerkovnik g. Miha Ravnihar, ki je ostrmel, ko je zapazil sledove razdejanja v zakristiji in na oltarju. Nemudoma je obvestil g. župnika, nato pa je pohitel na bližnjo stražnico. Policijski organi so takoj odšli na kraj vloma ter uvedli energično preiskavo, ki bo vlomilce najbrž že prav v kratkem izročila v roke pravici. Za to bogoskrunsko dejanje zasluži najstrožjo kazen. Človeku se zdi sko- raj neverjetna predrznost, s katero si je lopov upal vlomiti v cerkev takorekoč že v mestu samem. Ljubljana sEcrbi za vojna zavetišča Težka bremena je občinam naložila uredba o zaščiti pred zračnimi napadi. In vendar . Ijuhj l janska mestna občina spet stopila — kakor'v to» liko drugih primerih — na vodilno mesto preti vsemi jugoslovanskimi mesti in se rosno lotila naloge in to brez kakršnekoli podpore od države ter v okoliščinah, da je morala pustiti mridi-ga druga važna dela, samo da to prvo opravi. Drugod, v Belgradu in Zagrebu, teoretizirajo, pri nas v Ljubljani pa poteka resno, temeljito delo. če bi zasebniki videli, kaj je mestna občina doslej že naredila za varnost svojih meščanov ob času vojne, bi tudi sami doma v svojih kleteh uredili zavetišča. Vsekakor pa bi mestni občini izrekli toplo zahvalo za njeno skrb. Občina je napravila obsežen načrt z gradnjo zavetišč v vseh mestnih hišah in naselbinah. Od tega načrta so nekatera zavetišča že v delu in časnikarji eo si v čotrtek popoldne ogledali ta gradbena dela. Tako so bila v Kresiji v kleteh urejena razsežna zavetišča, ki bodo varovala pred ruševinami in lažjimi izstrelki. Kleti so sedaj urejene tako, kakor so učila številna predavanja o ureditvi kleti za zavetišča. Za pešce na cestah je za primer zračnega napada treba tudi poskrbetL Preprosto zavetišče zanje gradijo sedaj na Trgu kralja Petra. To zavetišče bo sicer enostavno, vendar bo prišlo v prid ne samo pešcem, ampak prav gotovo tudi mnogim prebivalcem iz bližnjih hiš. V graditvi sta nadalje dve veliki zaklonišči, eno na Mestnem trgu in drugo ob Mestnem domu. Zavetišče na Mestnem trgu bo tudi primerno za varno shrambo dragocenih mestnih arhivov. Seveda bosta zavetišči nudili varno zavetje uradništvu in velikemu številu v bližini 6tanujočega prebivalstva. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da bo v zavetišču tudi shramba gasilnega orodja in avtomobilov in vsi prostori za zdravstveno in tehnično službo ob času zračnega napada. Zavetišča bodo prav sodobno urejena in Zlato uro je kupil za bakreno Ljubljana, 10. novembra. Pred malim kazenskim senatom sta stala tat in kupec zlate ure. Delomržm potepuh Karel se je klatil okrog po Notranjskem in Dolenjskem. Beračil je. Kadar pa je bila prilika, je stegnil roko po tujih rečeh in jih pobral. Neki zenski je odnesel 1200 din gotovine, tam v Škocijanu pri Turjaku pa je nekemu posestniku izmaknil zlato, amerikansko uro z verižico v vrednosti 3500 din. Sleparil je tudi razne ljudi po Loški dolini. Po gostilnah je jedel in pil, pa nič plačal. Prišel je tudi do Jožeta Mlakarja na Lipsenju pri Grahovem ob Cerkniškem iezeru Ker je rabil denar, je Karel Oražem po-tmdil fantu ukradeno uro za 130 din. Jože jo e kuDil Pred malim senatom je tat vse priznal. Jože pa je sodnikom povedal, da mu je tat ponujal uro res za 130 din, bil pa je prepričan, da ura ni zlata, marveč bakrena. V tem mnenju ga je podprl tudi tat sam. Karel Oražem, ki je že izkušen vlomilec, je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Jože pa ie bil oproščen, ker je sodišče zavzelo stališče, da iant res ni imel vtisa, da bi bila ura ukradena in da je bil sam prepričan, da je ura »bakrena«. Tam v Florijanski ulici je prenočišče, kamor se zatekajo mnogi nesrečniki, brezdomci in brezposelni Roškarjevo zatočišče je vsem ljubjanskim nesrečnikom znano, da lahko prenoče pod streho za nekaj dinarjev, saj postelja stane za noč samo 2 dinarčka. Mnogi puščajo tam svoje stvari. Tako je pustil v tem prenočišču neki prenočevalec svo; kovčeg z obleko. Pa je 5. oktobra proti večeru prišel v to prenočišče Vinko Zevnik in se splazil v spalnico, kjer je bil shranjen dotični kovčeg. Vzel ga je in hotel oditi z njim skozi glavna vrata. Gospodar ga je prijel m takoj zaplenil ukradeni kovčeg z obleko. Lepi Vinko je tajil pred sodniki krivdo in dejanje, češ da mu je naročil prijatelj, da naj odnese kovčeg. Lastnik prenočišča pa je točno povedal, kako se je Vinko splazil v sobo. Sprva je mislil, da je Vinko najemnik sobe, nato pa je pravočasno opazil, da je prišel v sobo samo krast. Zaradi poskušenega vloma je bil Vinko Zevnik obsojen na 6 mesecev strogega zapora. bodo Imela seveda zadostno število potrebnih zasilnih izhodov. Upajmo, da nam teh naprav vsaj v doglednem času ne bo treba uporabljati, moramo pa jx> skrbeti na vsak način, da nas zlo ne bi zateklo nepripravljenih. Tako se je pogosto dragocen pogonski ležaj spremenil v brezlično železno gmoto. Ni znano, ali je ta livarna delala na svoj račun ali po naročilu ljubljanskih dobaviteljev. Le toliko je zaenkrat znano, da je uvedena stroga preiskava, ki bo natančno ugotovila vsa pota, po katerih je šlo staro železje in druge stare kovine, ki so v Ljubljani izginjale kar čez noč. O zadevi bomo še poročali. flSitar In rešetar" ter Friedman V rubriki, v kateri vsak lahko odlaga vse, kar ga tišči, »Izpod sita in rešeta«, v »Slovenskem Narodu«, se je včeraj spet oglasil neki modri pre- modri, ki bi rad bluffiral našo javnost z »negoto vitvami«, da jx>ljski umetnik Friedmann sploh ni igral na svojem koncertu dveh kompozicij, ki so jih kritiki štirih ljubljanskih dnevnikov ocenili v svojih recenzijah. »Sitar in rešetar» je temu neresnemu blufferju drage volje odstopil prostor. — Brez komentarja. Dejanska vrednost te rubrike so je jx>kazala še enkrat več v pravi luči. * Bluffar v »Narodu« je, po nekih znakih sodeč, isti mož, ki je bil svoj čas napisal obširno kritiko o koncertu APZ-a, — pa je ves čas koncerta sedel v neki gostilni na drugem kraju mestu — in to v gostilni kjer ni bilo radijskega aparata. * V današnjem »Jutru« je pod zaglavjetn »Ugo« tovitev«, beležka, da se _ »Narodova« »glosa« ne tiče »Jutra«, ki da je edino priobčilo točen referat o Friedmanovem koncertu.« Po tem poročilu tedaj Friedman v Ljubljani ni igral niti Haydna, niti Hummla, Chopinove pa aamo »Nocturno« in »Dve mazurki«. Dovolj, ali prati zamorca. List Jfposebne sorte" Celje, 10. novembra. Vsaka številka celjskega lističa prinaša že leto dni jx> laškem dopisniku prav nesramne napade na občinsko upravo, okrajni cestni odbor in na vse, kar store naši ljudje v Laškem. Podlo pisanje se tako stopnuje, da se že gabi V6era bravcem. V zadnji številki dopisnik napada Janeza Kolška, ki jim ne ugaja, češ, da služi katoliškim generalom na občini. Ker mu drugega ne morejo očitati, se spotikajo nad njegovo skromno 6lužbo na občini in ga hočejo zmerjati s skromnim in ponižnim hlapcem. Ne čudimo se, da dopušča uredništvo, ki tako rado poudarja poslanstvo svojega naeijonal-nega dela po svojem tisku, tako osebne napade, ki si jih iz posebnih namenov poslužujejo njihovi dopisniki, kajti list se drži že od svojega početka takih metod Nov opomin k regulaciji Ščavnice in Pesnice Zaradi močnega zadnjega deževja sta prestopili bregove Ščavnica in Pesnica. V obeh dolinah so bili travniki in njive prepravljene. Voda je ponekod zalila mlado rž in ječmen in po&kodavala Ob tej poplavi se je zopet pokazala skrajna potreba po regulaciji omenjenih rek, ki vsako leto povzročata občutno škodo po poljih-ia^av-nikih. Regulacija Pesnice se je v nekaj povojnih letih že izvajala v zgornjem delu toka, a na škodo spodnjega dela doline, ki je bil ob poplavah še hujše prizadel ker se je voda po uravnani strugi hitro odtekala in pridrla v nereguliran del struge, kjer se ni mogla v tako velikih množinah dovolj hitro odtekati. Vsled tega ob vsakem večjem deževju preplavlja te predele, ki jih je spreminjala v veliko jezero. To je zlasti občutno spomladi in poleti bb času košnje, ko voda odnaša pokošeno seno. Ta del doline je največ trpel letošnjo spomlad in jx)letje, ko je voda uničila 60% senskega pridelka. Nujno potrebno je, da se regulacija Pesnice pospeši prihodnjo spomlad v večjem obsegu kot doslej in da se ta nadaljuje v spodnjem delu pesniške doline od spodaj navzgor. Le na ta način bo mogoče obvarovati kmeta pred nadaljntmi poplavnimi katastrofami. Frančiškanska prosveta v Ljubljani uprizori na Martinovo nedeljo, 12. nov. ob 20 v frančiškanski dvorani Nicodemijevo tridejansko komedijo »Postrzek« (Scampolo). Kakor vsako leto, bo tudi letos ob tej priliki izžrebana gos. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj v Franči-»kanski ulici od danes naprej Predavanje SPD. V torek dne 14. t. m. ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. dr. inž. Avčin France o letošnji zimsko-alpinski ek« ekurziji Zveze planirfskih društev kraljevine Jugo« slavije a smučmi preko Sar Planine do Koraba- »Najeli ste sobo ravno nad nami. Vedeli smo, da Gte ec priselili v našo hišo, j>a si nismo mislili, kdo ste. Ne zamerite! Soapy je dejal, kakor da se hoče opravičevati: »Če bi 6i bili mislili, da 6te to vi, veste, da bi vas ne bili jx>zdravili s tako grdo igro. Nismo 6i mogli misliti, da bi tak mož, kakor ste vi, padel ravno v to zanikrno predmestje.« Rocky je zamahnil z roko, češ, da je že dobro, potem pa je sedel na polomljen sod, katerega je prej z nogo poskusil, če bo držal. Soapy je nadaljeval: »Poskrbel bom, da vas odslej naša družba ne bo nadlegovala. Če boste kaj želeli, 6amo sporočite!« Rocky je sedel med fantiči, ki so ga obdali v krogu. Ni bilo mogoče reči, kdo je ob tem srečanju bolj užival: on ali pobalini Ko so malo potihnili, je začel Rocky: »Če bi vam kaj hotel reči, bi bilo to, da se morate našega pesla še veliko učiti. Prva zafioved veste, katera je, ne?« Fantje 60 ga gledali in odprtih ust sesali njegove besede. Rocky jih je učil: »Ne kradi nikdar v soseščini. Ta je prva. Te ne 6mete pozabiti, če nočete, da bo vedno tako klavrno, kakor ije bilo danes.« Spet se je ojunačil nekdo in zaprosil: »Rocky, saj vidte, kakšni otroci smo. Ali ne bi hoteli biti vi naš učitelj? Mi bi vas radi in pridno poslušali. Mislim, da bi bili kar zadovoljni z nami.« Rocky se je na ta nenavadni izraz Angeli garje Roman s slikami občudovanja nasmejal. Ni odgovoril nič, samo dobro se mu je zdelo, da uživa med fantiči tako spoštovanje. Biti uči-teli take druščine! Stopil je s soda in zavpil: »No, fantje, ko smo se tako lepo spoznali in pomenili, bi bilo prav, da bi to reč malo praznovali. Greh bi bilo, če bi tega ne storili.« Potepi so bili navdušeni in so zagnali velik halo. Rocky je segel v žep in poklical: »Poglavar seml« Soapy je planil predenj in dejal: »Prosim!« Rocky je naročal: »Tu imaš pet dolarjev. Pojdi, kupi obloženih kruhkov in piva, škatlo konzerviranega fižola in kruha, pa prinesi vse skupaj v mojo sobo. Bomo imeli malo gostije.« Pri teh besedah so ga potejoi obdali in zagnali veselo vpitje. Zadevščina se je navsezadnje zaključila nepričakovano srečno in zadovoljivo. Razen tega so se seznanili še s tako osebnostjo, kakor je bil Rocky Sullivan. Rocky je stopil proti izhodu in jim naročal: »Zdaj vsi veni Pojdemo k meni, toda previdno! Nihče ne sme vedeti za to!« Odšel je po stopnicah. Hrup v kleti se je takoj polegel. Vsa tolpa se je počasi in previdno začela plaziti za njim proti vratom v stropu. Niso šli vsi bkratu, temveč so 6e razdelili v skupine po dva in po tri. Vsaka skupina je odšla po svoji poti proti hiši, v kateri je stanoval Rocky. Rocky je prvi prišel v svojo sobo. Ni mu bilo treba dolgo čakati, kmalu so dospeli prvi razcapani gostje, za njimi drugi in tretji in vsi. Čez deset minut je bilo v Rockyje-vem stanovanju živo in viharno kakor v mravljišču, Bilo je podobno razposajenemu sejmu, zavitemu v sinje oblake tobačnega dima. Prve reč, ki jo je vsakdo od mladih potepov naredil, ko je 6topil v sobo, je bila, da je segel v škatlo s cigaretami, katero jim je nastavil Rocky na mizo. Potem se je vsakdo lotil posla, ki ga ! je pri slavju odkazal temu ali onemu 1 Rocky, I Sving je pripravljal jedi. Soapy je od-! piral steklenice piva, Hunky se je uba-I dal s konzervami, Bing je urejal reči po ! mizi. IVsi so slekli suknjiče in se raztepli po vsej sobi, katero so v trenutku snr«-, menili v jamo razbojnikov. Rocky je sedel med tem na postelji ter s 6mehom na ustnicah gledal mlade j)o6topače, ki 60 z vso naglico pripravljali mizo za gostijo. Različne misli so mu šle pri tem po glavi. Če je natančno pogledal in pravično presodil, so vse to bili pravzaprav še sami otroci. Igrali so se... Zdaj, ko eo se pripravljali na požrtijo, in prej, ko eo se spravili, da bi ga okradli... Če bi bili vedeli, da ima v listnici toliko denarja, bi si ga ne bili upali osmukati. Tega je bil gotov, saj je poznal duševnost takih fantičev iz lastnih skušenj. Čez čas ga je smeh minil in l‘ce *f mu je zresnilo. Zavedel se je, da je teh mladih ljudi, ki so začeli stopati n« mračno pot razbojništva, škoda, da bi zaslužili drugačno usodo, kakor pa 1* (e pil deležen on. Zdaj ni bilo še nikogar izmed njih prepozno. Nobeden še ni imel do zdaj opraviti s sodnijo, nobeden ie ni bil v poboljševalnimi. Kaj storiti z njimi? Med veselim hruščem po sobi je Ro-ckyja vse bolj mučilo to vprašanje. Ni se ga mogel otresti, a tudi ni vedel odgovoriti nanj. Kako bi te fantiče rešil življenja, kakršno je bilo pograbilo njega in ga zdaj trži z vsemi 6vojimi strašnimi vezmi? Ali bi imel on, Rocky toliko moči, da bi začel kaj takega? Ali naj izkoristi njihovo zaupanje in oboževanje, jih začne učiti svoje obrti in jih naredi za nevarne sovražnike in škodljivce človeške družbe, da se maščuje za vse, kar je on od te družbe moral prestati? To družbo je Rocky iz vsega srca zaničeval. Ona je bila po njegovem kriva, da je postal to, kar je bil. Ona mu je vse življenje dajala samo udarce, ki so ga morali otrditi. Te misli mu je pretrgal Bim, ki je bil malo prej prinesel jed, pijačo in cigarete. Stopil je predenj in dejal: »Tl1 '? tistih petih dolar« jev, ki ste jih dali za nakup.« Rocky ga je začudeno pogledal in dejal: »Kaj? « Bim je rekel: Vi *JU 1> in pol dolarja od petih, ki ste mi jih dali, naj prinesem kruha in piva.« Pomolil mu je denar pred obraz. Ro-cky je videl, da govori fant resnico. Začudil se je: »Kako to?« Bim se je v šali opravičeval: »Ne zamerite, da sem prinesel nazaj samo štiri in pol dolarje. Nekaj 6cm moral v trgovini tudi plačati. Rad bi bil v6e izmaknil, j»a ni šlo. Moral sem trgovca zamotiti s pol dolarja. Saj veste...« Rocky se je zakrohotal; »Slab posel!« »Vem,« je dejal Bim. Rocky na ie na* dallevali Od tu in tam 25 diplomiranih pravnikov bo sprejelo ministrstvo vojske In mornarice v vojažko sodno stroko. To služ-bo bodo nastopili kot uradniški pripravniki 8. položajne skupine. Ti®ti kandidati, ki bodo sprejeti, bodo ostali v praksi pri sodnih ustanovah vojske in mornarice leto dni, nakar bodo morali polagati izpit. Če bodo pri tem izpitu pokazali, da so sposobni in bodo temu primemo tudi dobili ocene, bodo postali poroč-niki sodne stroke. Kdor bi se rad prijavili mora poslati vsa potrebna spričevala sodnemu oddelku ministrstva cembra,10 mt>marioe v Beliradu najpozneje do 10. de- Ministrski svet ne more izdati nobene uredb« * zakonsko močjo na področjo banovine Hrvatske o stvareh ki spadajo v pristojnost te banovine, niti ne na podlagi pooblastil iz finančnega zakona. Z ozirom na to tudi uredba o pobijanju draginje in o brezvestni špekulaciji od 29. septembra 1939 ne velja za banovino Hrvatsko, ker govori o stvareh, ki spadaijo v pristojnost te banovine in je ni izdal kralj na predlog bana. Zato ta uredba tudi ni bila objavljena v hrvaških »Narodnih Novinah« kot službenem glasilu banovine Hrvatske. V tej banovini ostane z ozirom na to v veljavi še vedno tisti zakon o pobijanju draginje In brezvestni špekulaciji, ki je izšel dne 30. dec. 1921. Prav isto velja tudi za ostale določbe, ki se nanašajo na pobijanje draginje in na brezvestno špekulacijo. V Rim se je odpeljala danes večja skupina hrva-*ldh katoličanov pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepmca. V tej skupini je še šest hrvaških žkofov in okoli 150 romarjev iz vseh krajev banovine d-7 vn ' i. mu bodo poklonili svetemu očetu Fiju XIL, obenem pa mu bodo izročili prošnjo, naj proglasi za prvega hrvatskega svetnika v vseh rimsko-katoliških cerkvah Nikolaja TaviliČa. 30 mil-jonov investicijskega posojila Je odobrenega zagrebški mestni občini z odlokom hrvatskega bana dr. Subašiča. Občina je to posojilo najela pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Posojilo bo vrnjeno v petnajstih letih s šestodstot obrestmi, vsako leto pa bo občina odplačala po tri milijone dinarjev. Kakor določa investicijski načrt, se bo to posojilo porabilo za zgraditev vodovoda, kanalizacijo, gradnjo cest, ureditev zagrebških predmestij in za druge podobne stvari. Proti ustanovitvi četrte banovine, namreč Bosne in Hercegovine, je na svoji zadnji seji sarajevski odbor JNS ostro nastopil. Svoj sklep je telefonično sporočil glavnemu odboru te stranke v Belgrad. Glasi se pa: »S seje krajevnega odbora zahtevamo, da glavni odbor začne najostrejši boj proti vsakemu poskusu ustanovitve avtonomne Basne in Hercegovine in proti razkosavanju srbskih pokrajin. Bosna in Hercegovina kot četrta banovina bi pomenila uničenje vseh plodov krvavih bojev, teženj m žrtev Srbije in bosansko-her-cegorvskih Srbov, pomenila bi pa tudi ognjišče razdora med brati raznih veroizpovedi in izvor hudih pretresov za vso država Drina ne sme nikdar več postati me«a med Bosno in Srbijo. — Predsednik dr. Ljubomir Bilič.« Osrednje carinske blagajne so v zadnjih desetih dneh meseca oktobra nabrale 24,775.898 din. V istem razdobju preteklega leta je bilo vplačanih 32,670.056 dinarjev. Od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. je bilo plačanih skupino 583,552.634 din. Za isto razdobje je v proračun^ določenih 604,826.250 din, kar pomeni, da je hilo 21,273.616 din ali 4.42% manj vplačanih. Polovično voznino na državnih železnicah za tja in nazaj je odobril prometni minister vsem onim, Iti se jšelfti odpeljati na mednarodno nogometno tekmo med Madžarsko in Jugoslavijo. Ta tekma bo 12. t. m. r Belgradu. Vozna olajšava velja za odhod 11. in 12,, za vrnitev pa 12. in 13. t. m. Potrdila, ki ga bo izdala vrhovna zveza o udeležbi na tej tekmic oziroma vo-jtovoice nazaj grede ni treba žigosati. Prodaja bencinske mešanice za motorna vozila je bila zadnje čase v gotovi meri omejena, kar so v ne-obveščeni javnosti razumeli kot neke vrrte špekulacijo ter so se v zvezi s tem pojavili r javnosti tudi gotovi protesti. Uprava državnih monopolov opozarja, da so to omejitev, ki je gospodarskega značaja, narekovale posebne razmere in težave, ki eo se pojavile trenutno pri uvozu nafte in njenih derivatov v našo državo. Da bi se izognili neugodnim posledicam glede bodoče dobave nafte in njenih proizvodov, je bila uvedena blažja omejitev, ki bo prenehala, čim bodo razmere to dovoljevale. 18 milijonov dinarjev posojila bo dobSa drinska banovina pri Osrednjem uradu za zavarovanje delav-®*v ▼ Belgradu. To posojilo je odobril zdaj tudi že socialno politiko in ljudsko zdravje dr. nnrZi; Vrnjeno bo v dveh letih in ga bodo mn n ji.1 ®r*dHev in razširjenje banovinskih bolniš-« vTdilS* banovini. _ Iz tega sklepa vodi koT ie 'Sl jV0'e' namreč, da imajo takšni za- TCe »a"ko podeljujejo takšna S 'kmtli v« t hvalevredno dejstvo, da so ta denar obrnili vsaj v ppavi namea 1 ' kSaJG?jsai razgovarjal. Razgovor se je nanašal n« jetje v Mericah Kmalu stopnika jugoslovansko-nemške trgovinsko 3? • " Berlina dr. Bertholda in Franka. ormce iz O ženski vdlivni pravici pri nat ^ zadnjem času srbski časopisi spet obširno nišnti Med drugimi je napisala v obrambo žensketr« ta neka Marija Selakovič-Tkač lep članek, v ka terem pravi tudi tole: »Najdostojnejše za žensko je, da postane žena in mati. Toda ženske »o bile prisiljene dvigniti svoj glas In zahtevati 6Voje pravice. Toda svojega glasu žena ni vzdignila zato, češ da hoče spremeniti 6voj spol, da obleče hlače, da vzame v roke cigareto, da zamahne s sabljo ter da agitira po shodih in podeželskih krčmah. Pač pa je bil razlog zelo enostaven in razumljiv. Mož se je izneveril družini in žena je v- otroki ponižana in nepreskrb- 7V ' gospodarske razmere razdrle zakonske riohrprro t • pa» nerazumljiva »kultura«, ki razen žene fn otr”8- tudi strašne grozote... Nesrečne raslo vednoTM?°.r08,ali *ami Njihovo število je za enakopravnost * ™uSenlee 30 bile prvi borci a^i?lien-Sk z moSkimi. Njihova skrita it S SV«™'’ *S <” z *«; ... ,0 iPTT1 ab ”lavna borba ženske naj r b * Sl J2T IS«--] fsii poostriti zakone, ki bodo ™ke In oM ES varovali pred brezvestnimi možmi in očeti...« Za zgraditev desetih podeželskih ljudskih Sol v najsiromasnejših krajih Bosanske Krajine ie odobrila Osrednja zveza za varstvo otrok poldrue »nilijon dinarjev. V zvezi s tem je bil v Bania ,uki ustanovljen poseben odbor, ki bo vodil ta f*®!a in ki bo tudi odločil, kje bi bilo te Sole nai- E°lrebneje zgraditi. Razumljivo je, da so ta sklep r'?eze za varstvo otrok z velikim veseljem po. k j vili povsod, predvsem pa v tistih krajih, kjer bodo dobili ljudske šole. W. A. Mozart: »Figarova svatba" S snočne premiere v Opernem gledališču je odhajalo občinstvo prav zadovoljno, saj je bilo priča skrbno in vestno pripravljeni predstavi sijajnega Mozartovega dela. »Figarovo svatbo« je veliki skladatelj na libreto, ki ga je bil po Beaumarchaisovi komediji pripravil gledališki pesnik Lorenzo da Pon te, skomponlral v šestih tednih ter je bila krstna predstava dela na Dunaju leta 1786. »Figarova svatba« spada med najboljše Mozartove umetnine. Mesta ®o v njej, ki «1 v vsej operni literaturi zaman iščejo primere.' Ze sama uvertura je biser. Izvajajo jo po koncertih kot samostojno točko na programu. Prekrasne melodije 6i slede z bogatostjo, ki ji človek_ komaj utegne sleditij arije, kan-tileae, dueti, sijajna instrumentalna spremljava. Komaj si občudoval eno, že sledi druga, v naglem tempu^ se iskri in utriplje pred nami ta velika umetnina, ki je že dandanašnji eno najprlljubnej-ših del na programu vsake opere, Mozartova glasba je nesmrtna, občudovali jo bodo ljubitelji glasbene umetnosti v vsakem stoletju. Sijajen je finale drugega dejanja, arhitektonsko prav gotovo eno najpomembnejših muzikalno-dramatičnih del v operni literaturi, štiri scene si glede v dramatičnem stopnjevanju, ki ga ustvarjajo in prožijo nastopi novih akterjev. Prav tako imeniten je tudi finale četrtega dejanja. Najpriljubnejše arije v »Figaru« eo v prvem dejanju Figarova »Marsičesa boi zdaj..Kerubinova »Sam ne vem, kaj godi se z mano..Suzanina arija v sceni na vrtu »Ah, pridi, dragi .. .« ter kantilena grofice v za. četku drugega dejanja, »Bog ljubezni«. V »Figa-rovi svatbi« 6e javlja ista značilnost kakor v V6eh drugih Mozartovih delih: brezprimema lahkotnost ustvarjanja, gracioznost, neprekosljlva melodičnost. Ta glasba vre kakor voda iz neizčrpnega strdenca, bogato, živo in bujno. Poslušalec se mora v občudovanju samo vprašati, le odkod jemlje komponist to bogastvo melodij, to dovejršeno lepoto, to čudovito neizčrpnost glasbenega izražanja. Ta glasba nosi visoke in redke odlike, da zna izražati tudi najdrobnejše in najneznatnejše čustvene utripe ter ustvarjati velike dramatske učinke. Vodstvo sedanjega gledališča je še enkrat več dokazalo, kako resno pojmuje vlogo in nalogo, ki mu je bila poverjena. Z vestno in požrtovovalno službo čisti glasbeni umetnosti si je že dozdaj znalo pri našem opernem občinstvu vzbuditi velike simpatije in vsestransko priznanje. Z uprizarjanjem del kakor je Mozartova »Figarova svatba«, si bo vodstvo krog opernega občinstva brez dvoma še povečalo in razširilo. V sedanjih časih je uprizarjanje takih del še dvakrat pomembno, saj učinkuje na duha vse drugače in vse globlje kakor moderne enodnevnice, ki osvajajo oder in občinstvo le za prav kratek čas ter se nato umikajo v pozabo. Ta glasba pa je nesmrtna, veJika in globoka, vrednote so v njej, ki jim noben čas ne bo mogel škodovati ali jih omajati. Visoko mesto jim je bilo za vselej odmerjeno in njihove pomembnosti ne bo nikdar okrnil noben novotar. Snočna predstava je pokazala, da ljudje v našem opernem gledališču delajo resno, vestno in požrtvovalno. Ko je človek gledal predstavo, se ni mogel iznebiti dojma, da med vsemi, ki fo bili io predstavo pripravili ter jo naštudirali, vlada duh iskrenega delovnega tovarištva in medsebojne ustrežljivosti. Režiser Ciril Debevec je svojo nalogo opravil izborno- Ta nadarjeni režiser s« je začuda naglo znašel v novi okolici, nov dokaz o njegovi veliki zmogljivosti. Prav dober je bil stari mojster Betetto nosilec glavne vloge. Imenitno njegovo partnerko Suzano je ustvarila Ribičeva, ki je bila skraja glasovno nekoliko šibka, pozneje pa se je od dejanja do dejanja popravljala in Je v zadnjih dveh dejanjih popolnoma zadovoljila. (Zanimivo je, da so se po prvih dveh dejanjih prav tako tudi vsi drugi iele res polno razpeli in ob koncu naSli zavidanja vreden višek.) Prav dobra je bila tudi Vidalijeva v vlogi Rozine; mojstrsko je zlasti odpela kantileno »Bog ljubezni« v drugem dejanju. Brez V. Janka bi naša Opera težko izhajala; zanesljiv in trden steber njenega ansambla predstavlja. Heybalova je bila kot paž Ke. rbio Heybalova, zdi pa se, da je vlogo interpretirala za spoznanje preveč operetno in je na ta način stopala nekoliko iz okvira. Vsi ostali, Koge-jeva, Zupan, Polajnarjeva. Orel Sladoljev in Mar-čec so svoje partije odigrali in odpeli z znanjem in z ljubeznijo. Dirigent dr. D. Švara je obzirno in spretno vodil svoje ljudi ter je v veliki meri pomagal, da je predstava »Figarova svatba« odlično uspela. Vladina skrb za sezonske delavce in pasivne kraje Razveseljiva Izjava ministra za soc. politiko dr. BudlsavIgevKa Za pasivne kraje Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavljevič je včeraj časnikarjem odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih zastavili glede izseljeniških vlog, katere bo izplačala država, glede naših sezonskih delavcev v Nemčiji in o tem, ali je vlada že kaj ukrenila za zboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva v pasivnih krajih. Prvo vprašanje je rešila uredba, ki je hila te dni izdana in katero smo objavili včeraj o naših sezonskSh delavcih v Nemčiji je minister izjavil: »Okoli 15. t. m. se bodo začeli vračati naši kmetijski delavci iz Nemčije. Teh jo 13.000. Približno 6.000 jih bo še ostalo tam, ker je bilo tako določeno v pogodil med Nemčijo in našo državo letos spomladi. Kr. vlada je storila v te, kar |e potrebno, da se ta vrnitev našim izseljencem čim bolj olajša, ter Je v prvi vrsti zagotovljena menjava srebrnih mark, ki jih Izseljenci po nemških deviznih predpisih smejo nesti s seboj. Vsak delavec bo dobil na roko netto 1330 marko, kar se ie danes dogaja, to je bilo sklenjeno predvčerajšnjim na konferenci, katere se je udeležil posebni zastopnik nemškega gospodarskega ministrstva. S tem se popravljajo vsa časopisna poročila ,ki so zaradi nepoučenosti navajala drugačne podatke. Izseljenci bodo na meji dobili brezplačno popoln topel obrok hrane ter je pripravljenih zadostno število vagonov, t katerimi se bodo lahko odpeljali v svofe rojstne kraje. Vlada je sprejela skupni predlog, ki sva ga sestavila skupno c finančnim ministrom dr. Sutejem, da se izseljencem ne zacarinijo stvari do vrednosti 10.000 dinarjev, kakor kolesa, stroji, razno delavsko orodje, Id ga nosijo ■ seboj lz Nemčije. Časnikarji so vprašali nato ali je ministrstvo za socialno politiko kaj ukrenilo v zvezi z cimo in težavam položajem našega ljudstva v pasivnih krajih. Minister je odgovorih Do zdaij je ministrstvo za socialno politiko imelo izključno 6krb za prehrano ljudi v pasivnih krajih. Zdaj je bil del tega posla prenesen na kmetijsko ministrstvo, in sicer na ravnateljstvo za prehrano ljudstva. Zaradi tega je ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje ostala skrb glede prevoza hrane v pasivne kraje. To ministrstvo se je obrnilo ie na prometno in finančno ministrstvo zajradi ugodne rešitve prevoza brane v pasivne kraje. Prometni minister inž. BesUc je izdal odlok, • ksterim še za prevoz hrane po železnici daje na razpolago ministrstvu za socialno poUtiko 3.000 vagonov. Finančni minister je odobril poseben kredit 4,500.000 din. S tem denarjem se bodo taihalrstvu za promet izplačali stroški prevoza za 3.000 vagonov. Na ta način bo možno po železnici brezplačno in v primerih skrajne potrebe prevažati hrano v pasivna kraje, s tem pa se bo mnogo olajšala tudi sama prehrana ljudstva t teh krajih. Proti Izkoriščevalcem »Ali obstoji nevarnost, da pride do zlorab o priliki brezplačnega prevoza hrana po železnici?« so vprašali končno časnikarji. Minister je odgovoril; Ta ne* varnost brez dvoma, obstoji. Zato bodo izdane določbe, po katerih bodo strogo kaznovani vsi tisti, ki bi zlorabljali brezplačne izkaznice za prevoz. Na ta način bo možno stopiti na prste brezvestnim špekulantom, ki bi radi izkoristili znatni državni prispevek ea prehrano pasivnih krajev, tako da od tega državnega prispevka ne bi imelo nobene koristi ljudstvo v teh krajih, pač pa bi vse spravili v žep ljudje, ki jim je denar in pridobivanje bogastva edini življenjski smoter. šah Tekma v „hitrem" šahu za pivenstvo Ljubljane Ljubljana, 10. nov. Kakor je bilo napovedano, se je snoči odigralo v šahovskih prostorih kavarne »Zvezda« tekmovanje za prvenstvo Ljubljane v »hitrem« šahu. Posebnih presenečenj ni bilo, kajti vsa prva mesta 60 si osvojili najbolj znani ljubljanski igralci. Prvo mesto je zadele Milan Vidmar mL, ki je nabral »1 točk in je edini ostal neporažen. Nato slede po vrsti: prof. Gabrovšek Ludvik z 10.5, ki je med vsemi največkrat zmagal, Šorli Jože z 10, Preinfalk 9, Vidmar Ciril 7.5, Šilka Jože 7, Puc 6.5, Hren Lado 6, Požar 5, Kumelj Slokan 4, Furlani, Sikaš ek in Mlinar pa vsaik po 3 točke. Furlani je dosegel tako slab uspeh gotovo v veliki meri zato, ker je moral tekmovanje predčasno prekiniti. Na sročnjem turnirju je Ljubljanski šahovski klub nastopil v dosti močnejši postavi kot prejšnji mesec in se zasluženo vsedel na vrh tabele. Ljubljanski šahovski klub in Centralni šahovski klub bosta v nedeljo poslala vsak po tri skupine igralcev v boj za prehodni pokal. Menčikova najboljša šahfstlnja na svetu tudi ^bovški olimpiadi v Buenos Airesu je bil x_M žensko svetovno prvenstvo v šahu. o?ei L™81!? udeležbe "i bilo kar tako it v na-tud r»? fih * i 81 f50 8vetovno Prvenstvo priborila dokazala rL ;^mah Sa- Menčikova. Toda znova je J , 17ie<3 Žen6kim svetom še vedno ni ffa^skuoaf& ^ ženskeSa turnirja se je vsega skupaj udeležilo dvajset igralk in je bilo torej možno doseči največ 19 točk. Od teh jih je dobila Menčikova celih 18, kar kaže, da je Ime/a s svo-jimi nasprotnicami precej lahek posel. Da ie ne smemo preveč podcenjevati, dokazujejo nekatere značilne izjave svetovnih mojstrov, ki so imeli pri-M? večkrat igrati z njo in ki so dostikrat morah iti od mize poraženi1. Tako je sloviti Ameri-kanec Capablanca pri neki priliki dejal, da ta ženska igra kot kak možak. Znani mojster Tarta-kower pa je nekoč rekel da pozna malo moških, ki bi bolje igrah sah kot Menčikova. Za šalo celo govore o nekem šahovskem klubu, v katerega so »vpisani« vsi tisti svetovni mojstri, ki so z Menči-kovo kdaj izgubili vsaj po eno turnirsko igro. Ta klub mora imeti res precej članov, če pomislimo. da je med žrtvami ge. Menčikove tud! bivši svetovni šahovski prvak dr. Euwe, ki je z njo izgubil že dve igri. Ce je na zadnjih mešanih turnirjih ta igralka dosegla slabe uspehe, s tem naj torej še ne bi bilo rečeno, da jo sme vsakdo podcenjevati. 10.000 din nasrade, kdor Izsledi tatu Celje, 9. novembra. V Celju so se dane* popoldne razširile novice o veliki tatvini v hotelu »Novi svet« v Mariboru v Jurčičevi ulici, zaradi katere je oškodovan celjski veledraguljar g. Anton Lečnik za 100 tisoč din. Lečnikov zastopnik g. Slavko Rus je danes zjutraj obvestil svojega šefa v Celju, da se takoj pripelje v Maribor. Da bi storilca čimprej izsledili, je g. Lečnik razpisal 10.000 din nagrade *a vsakogar, ki ulovi tatu in mu vrne tudi kov-£eg x zlatnino in srebrnino. Celjske novice I* Delavske rborniee v Celju. Predsednik sosveta Delavske zbornice v Celju g. Dolinar je zaradi bolezni podal ostavko na »vojo funkcijo, zaradi česar je Delavska zbornica v Ljubljani imenovala v članstvo sosveta g. Janka Žagarja. S 15. novembrom je odpovedana služba tudi dopisniku Delavske zbornice g. Grošlju. Knjižnica sedaj redno posluje. VaSSno za splavarje if Savinjske in Dravske doline. Splavarji Savinjske in Dravske doline so roorda spregledali odlok generalne direkcije drž. zel. v Belgradu, ki je na prošnjo Zadruge splavarjev podaljšala vozno ugodnost po železnici za splavarje okrajev Gornji grad, Dravograd in Maribor pod istimi pogoji kakor lani. Splavarji naj si nabavijo primerne fotografije, da jih bo direkcija drž. žel. v Ljubljani potrdila. Vse bralce prosimo, da o tem opozore splavarje. Naročajte in širite Slovenski dom! Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Kraj Barometer-sko stanje Tempera tora » C1 s > o — (S 38 £ e B s — •“c D Veter (smer. lakost; Pada- vine . ® Sg 03 , « «o d « B m/m 2 ao t Ljubljana 7640 14-7 11-5 83 10 sw, _ Maribor 761-3 10 6 5-0 60 7 sw, — — Zagreb 757-3 12-0 40 90 ■»li- lo Sl — Belgrad 768-t! 15-0 70 90 U NE, — — Sarajevo 7728 15*0 1-0 90 10 0 — Vis 7688 140 11-0 70 0 0 — Split 768'fc 17-0 11-0 60 0 NEt — — Kumbor 767*c 17-0 lo-o 90 4 N, —• Rab 769-3 16-0 11-0 90 3 NNE, — — au&ravnlti 767*3 190 8*0 90 0 ENEt — — Vremenska napoved: VeSinoma oblačno, Južno vreme. Manjše padavine krajevno niso izključene. Koledar Danes, petek, 10. novembra: Andrej. Sobota, 11, novembra: Martin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. teusiek, Res-ljeiva e. 1; mr. Bahovec, Kongresni tr« 12; mr. Komo tar, Vič-Tržaska cesta. VI. prosvetni večer bo danes ob 8 v frančiškanski dvorani. Na sporedu je proslava ^letnice sveiosorske božje poti. Za uvod bomo slišali romarsko pesem in deklamacijo o svetostorski Kraljici. Nato pa bo v besedi in sliki podal zeodovino in razgled s Sv. Gore predavatelj g. dr. Ivo Česnik. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo vse obiskovalce Sv. Gore. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju na vogalu Frančiškanske ulice in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Frančiškanska prosveta r Ljubljani vprizori na Martinovo nedeljo 12. novembra ob 20 v frančiškanski dvorani Nicodemijevo trideiansko komedijo »Postržek« (Scampolo), Kakor vsako leto, bo tudi letos ob tej priliki izžrebana gos. — Vstop-mce so v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici od danes naprej. »Sedejeva družina« opozarja svoje članstvo na prosvetni večer, ki bo v petek 10. novembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani in bo posvečen svetogorski Materi božji. Na sporpdu ie deklamacija, petje in predavanje dr. Iva Česnika o zgodovini Sv. Gore in o razgledu s Sv. Gore. Vljudno vabimo naše člane, da se udeležijo tega prosvetnega večera. — Odbor. Ljubljanska filharmonija bo na svojem XIII. simfoničnem koncertu 17. t. m. v unionski dvorani izvajala Rahmaninov koncert v c-molu op. 18 za klavir in orkester. Kot solist nastopi klavirski virtuoz Tone Trost. Druga točka sporeda je Lajovičev >Capricec. S tem delom počasti filharmonija 60 letnico našega skladatelja. Zadnja točka sporeda je P. I. Čajkovski VI. simfonija »patetična«. Orkester, ki bo nastopil v polni zasedbi 70 godbenikov, bo dirigiral g. D. M. Sijanec. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Petek, 10. nov.: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota, 11. nov.: »Kozarec vode«. Red A. Nedelja, 12. nov.: Ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene od 20 din novzdoL Opera — Začetek ob 20» Petek, 10. nov. ob 15: »Trubadur«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. Sobota, 11. nov.: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 12. nov.: Ob 15: »Glumač Matere božje«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedelje, 13. nov.: Plesni večer Maksa KUrbosa in Irene Litvinove, članov in solista Ballets Ruse de Monte Carlo. Izven. Bekeffijeva veseloigra »Neopravičena ura« nudi občinstvu večer prijetnega oddiha in zabave. Prizori iz šolskega in domajega življenja os’no-šolko Lili so nanizani spretno v igro vedrega značaja, ki izvablja mnogo smeha. Predstava drevi te bo vršila izven abonmana po znižanih cenah, na kar opozrjmo. Scribeov »Kozarec vode« ali »Vzroki in posledico« pokažejo politične in ljubavne 6pletke na dvoru angleške kraljice Ane. Duhovito in nadvse zabavno dejanje te skoraj 100 let stare komedijo si velja pogledati. Nedelja v Drami. Popoldne ob 15 se bo vprl-zorila mladinska predstava Kastnerjeve priljubljene igre »Pikica in tonček«. Poučna, zanimiva in zabavna igra mladini zelo ugaja, posebno pa prikupni gospod Kazalec. Za to predstaoo veljajo izredno znižane cene od 14 din navzdol. — Zvečer se bo ponovila Čehovljeva drama »Striček Vanja«, ki nudi sliko iz provincialnega življenja predvojnega ruskega razumništva. 2ivljenjsko razočaranje glavne pesnikove osebe Vanje, je orisano na človeško globok in močno dojmljiv način. Strička Vanjo bo igral Cesar, ki se je vrnil od vojaščine. Danes popoldne se ponovi kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol popularna Verdijeva opera »Trubadur«, ki po svojem dramatičnem dejanju in melodiozni glasbi upravičeno spada med najbolj razširjena dela operne literature. Izvrsten Manrico ie Franci, ki je imel letos daljši šdutljski dopust, da ob svojem izredno bogatem glasovnem materialu lahko še nekoliko izpopolni svojo tehniko; prav lepo kreacije po nam nudijo tudi ostali sodelujoči r Jankom, Lupšo, Bašiččvo, Kogejevo in Barbičevo na čelu. Modest Sancin, ki nam je že v drami prikazal nešteto izrednih in popolnoma svojskih kreacij, ee je prav tako sijajno izkazal tudi v opereti. Kot zaljubljeni natakar Leopold nam je v opereti »Pri belem konjičku« postavil na oder izvrstno operet-n0 /’.£uro’ °b ostalih sodelujočih s Poličevo, Barbičevo, Japljevo, Pečkom in B. Sancinom na čelu, lepo poživlja že tako izborno uprizoritev. Največ smeha pa velja seveda še vedno originalnemu Ribničanu Kotenini, s katerim je Zupan nedvomno prekosil samega sebe. Pridite in poglejte! Mariborsko gledališče Potek. 10. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) ■ v; Churchill o vojni na morju Lep Jas se že dogajajo dan za dnem na morju težki spopadi med nemškimi podmornicami in letali na eni strani, ter med angleškimi pomorskimi silami na drugi. Vsaka stranka dtije svoja poročila. V sledečem prinašamo angleško mnenje in izjavo o teh l>ojih ter njih izidih: Mornariški minister Winston Churchill je dal pred kratkim v Spodnjem domu izjavo o položaju na morju. Podobno izjavo je dal lord Chatfield v Gornjem domu. Churchill je pojasnil, kako je bila potopljena »Royal Oak«. Dejal je, da je obramba Scapa Flovva obstajala iz vseh vrst obrambnih sredstev in da so častniki potem, ko je prvi torpedo zadel »Royal Oak« menili, da to ni mogel biti torpedo. Najprej so pričakovali nevarnosti iz zraka. Zaradi tega je velik del posadke zasedel mesta v oklopnih delih ladje, ker so mislili, da gre za zračni napad, ali pa je nastala eksplozija v notranjosti ladje. V tem hipu pa je bil izstreljen že drugi torpedo. Mornariško ministrstvo, je naglasil Churchill, nosi glavno odgovornost ter je Zabičalo, da je po tej bridki izkušnji vbodoče treba podvzeti vse potrebne in možne ukrepe, da ne bi nastala ponovno taka zmedenost Storjeno bo v bodoče vse, kar se da storiti. V začetku vojne je vojna mornarica pretrpela več človeških žrtev kakor druge francoske in angleške edinice na kopnem in v zraku. Vsaka človeška žrtev je bila takoj sporočena. Dodajam, da je v začetku vojne i>'la naša podmornica »Oxley« uničena zaradi nesrečne eksplozije pod okoliščinami, ki jih ne bi bilo primerno v sedanjem času objaviti. Sicer naj Spodnji dom ne misli, da so izgube na morju bile edine izgube, toda to, kar sem pred šestimi tedni izjavil v Spodnjem domu z nekimi pridržki, ponavljani danes lahko z mnogo trdnejšim prepričanjem : da smo mi končno obvladali podtnorniške napade. V drugih štirih tednih vojne je sovražnik uničil 62.000 ton angleških ladij, to jo pa za polovico manj kakor so znašale izgube v prvih štirih tednih vojne. Istočasno pa smo zaplenili 52.000 ton sovražnih ladij, 27.(XX) ton ladij, nakupljenih v inozemstvu ter 57.000 ton novozgrajenih ladij, kar v 4 tednih predstavlja čisti dobiček G4.000 ton. V toku prvih 8 tednov vojne je bila angleška izguba na tonaži manjša' kot tretjina odstotka v celotni tonaži. Zanimivo je naglasiti, da je eno najvažnejših posadk ujela naša vojna ladja »Are Royal«, ki so jo Nemci že tolikokrat ipotopili«. Ko omenjam nesmiselne trditve, ki so jih širili Nemci povsod po svetu, lahko izjavim, da se bomo mi radevolje spustili v borbo z vso nemško mornarico, tako da bomo uporabili pri tem samo tiste ladie, za katere Nemci trdijo, da so jih uničili. V prvih dveh mesecih vojne so angleške in nevtralne ladje pripeljale v Anglijo čez 10 milijonov ton blaga, izgube pa znašajo manj kot 250.000 ton. Istočasno pa smo mi zaplenili čez 400.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Navzlic izgubljenim 250.000 tonam ostane še vedno čez 100.000 ton v našo korist. Če omenjam težave, ki so. nastale pri naših obsežnih trgovinskih zvezah zaradi napadov na naše ladje, se mi zdi potrebno, da se zahvalim tisočem in tisočem ljudi, ki na vseh delih zemeljske oble pomagajo delovati mehanizmu, ki zagotavlja resnično svobodo morja, svobodo, kakor je vladala v vsaki vojni, katere smo se udeležili. Vračam se k ofenzivi proti podmornicam, je nadaljeval Churchill. Težko je navesti podrobne številke, ker so bile številne podmornice potopljene na odprtem morju, ne da bi pustile za seboj kakšno sled. Lahko dvomimo v posameznem primeru, v katerem m bil rešen noben brodolomec, ali kjer niso našli nobenega trupla ali pa vsaj ostanka podmornice. Lahko pa računamo z verjetnostjo, da se vsak teden potope 2—4 podmornice. Toda omenit' moram, da Nemci pridno večajo mornarico in da ji dodajajo tedensko po dve novi podmornici; v 10 tednih bi to morda naneslo 20 podmornic. V vsakem primeru moramo pričakovati, da bo januarja stalo na razpolago sovražniku 100 podmornic, seveda, če ne upoštevamo, koliko jih bo v tem času potopljenih. Iz tega vidimo, da stojimo pred dolgo in neprestano borbo. Sedaj je v gradnji trikrat več posebnih ladij za borbo proti podmornicam kakor v začetku vojne. Veliko število ladij pa je bilo posebej pripravljenih za to nalogo. Pojavile se bodo že spomladi 1940. Zato lahko, kar zadeva gmotno plat borbe, gledamo z zaupanjem v bodočnost. Vendar pa ne bo samo gmotna plat odločala v tej borbi. NajkoČ-ljivejša točka so za sovražnika njegove posadke, ki imajo premalo izučenih častnikov ter mornarjev. Razen tega pa lahko konča spopad, iz katerega se vrne od štirih oseb samo ena, in še ta težko prizadeta in preizkušena, s kaj neprijetnimi posledicami. Storili smo vse za napredek naše mornarice Opozoriti pa moram Spodnji dom, da nas utegnejo kljub temu zadeti nadaljnje izgube, kajti nedotakljiv in neranljiv ne bo nihče niti v bodoči vojni. V tej vojni ne bo dobe, ko bi bilo morje popolnoma varno, toda mislim, da tudi ne bo dobe, v kateri ne bi mogel v redu potekati ves zavezniški promet. Pretrpeli bomo izgube, toda z vztrajnostjo in z obsežnimi ukrepi, menim, bomo na koncu vsekakor premagali sovražnika. Upreti pa se moramo ne samo podmorniškim napadom, temveč tudi nevarnostim, katere ustvarjajo sovražne križarke, ki plovejo po morju. Ugotovljeno je, da sta ena ali mogoče celo dve tako imenovani linijski ladji pluli v zadnjih šestih tednih po Atlantskem oceanu ob trgovskih poteh. Vendar pa je značilno, da ti ladji navzlic stalnemu prometu ne moreta zapleniti ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Na koncu svojega govora je Churchill dejal, da sta bili doslej od ladij, ki so plule na površini, potopljeni samo 2 ladji s skupno tonažo 10.000 ton. Podmornice pa so potopile ladij s skupno tonažo 212.000 ton. Ce se spomnimo, kako resno smo gledali na pojav površinskih napadov, preden je začela vojna, potem nam daje sedaj hrabrosti dejstvo, da ti površinski napadi niso prizadejali vidnejše škode niti trgovinski mornarici. Reči pa moram, da obstaja za to še vedno nevarnost, vendar pa smo se nanjo pripravili. Omeniti moram dalje pomembno pomoč francoske mornarice. Po dolgotrajnem trudu admirala Darlana in mornariškega ministrstva je vstala veličastna francoska pomorska sila. Francoska mornarica nam ni samo v vsakem oziru pomagala, temveč nam je odvzela z vedno močnejšim sodelovanjem tudi veliko bre- Tako so zavarovane angleške trgovske ladje, da bi se lahko branile pred nemšlomi podmornicami. Nemci pravijo, da pomenijo topovi na trgovskih ladjah kršitev mednarodnega pomorskega prava. Po njihovi razlagi tega prava bi se morale trgovske ladje mirno pustiti potapljati Pogled na nemške utrdbe ob Renu. me. Izraziti moram občudovanje, da je Francija, ki je prevzela tolikšne napore na kopnem, mogla istočasno prispevati tako veliko ojačenje tudi na morju. Na koncu svojega govora je Churchill dejal: Spodnji dom ne sme podcenjevati skrajnih naporov, ki jih zahtevamo od naših mornarjev in častnikov v vojni kikor tudi v trgovinski mornarici pri angleškem in zavezniškem trgovanju po vsem svetu. K sreči bo okrepitev, ki jo bo dobila mornarica, ker bo zvišano število lahkih ladij, olajšala napore moštva in strojev. V ministrstvu vojne mornarice preučujemo sedaj, kako bi se dale ublažiti težke delovne zahteve pri naši mornarici. Po 9 tednih vojne, menim, se bomo lahko nadejali, da se bo na morju končalo vse dobro. Morje pa je pogoste na koncu odločalo. Zgodba z Haydnovo lobanjo Zemski ostanki Georga Friedricha Haydna | i proslavi so pokopani v Eisenstadtu v Burgenlandu. JNje-gova lobanja pa je na Dunaju v muzeju »Ge-sellschaft der Musikfreunde«. Ob proslavi 200-letnice Haydnovega rojstva je odbor za prireditev te proslave zahteval od Dunaja, naj izroči Haydnovo lobanja, da jo bodo položili k ostalim delom IIaydnovih zemskih ostankov. V Eisenstadtu je namreč pri Haydnovem okostju tuja lobanja. Zelo zanimiva je zgodba teh dogodkov, zato jo v sledečem obnavljamo: Dne 31. maja 1809 je IIaydn umrl. Osem dni po pogrebu sta prišla tajnik grofa Ester-hazyja, Josef Karl Rosenbaum in^ upravitelj temnice- Johann Peters, oba navdušena oboževalca IIaydnove glasbe, ponoči na pokopališče. Podkupila sta grobarja Jakoba Demutha, da je odprl grob in odrezal Haydnu glavo od trupla. Glavo so odnesli k Johannu Petersu in jo tam pazljivo preparirali. Do leta 1820 je lobanja ostala v posesti Rosenbaumovi. Tega leta je bil Haydnov grob ekshumiran, ker so nameravali Prenesti njegove zemske ostanke v Eisenstadt. ri tej priliki je bil odkrit ta primer. Policija je uvedla preiskavo in dobila Rosenbauma. Ta pa je bil zvit mož ter je namesto prave lobanje izročil tujo. To, tujo lobanjo, so dali k IIaydnovemu okostju. In tako so več desetletij mislili, da so v Eisenstadtu pokopani vsi Hay-dnovi zemski ostanki. Medtem pa so se odigrali razni dogodki. je Rosenbaum začutil, da se mu bliža zadnja ura, je dal k sebi poklicati svojega prijatelja Johanna Petersa ter mu je predal prave iatelja Johanna retersa ter mu je predal pravo Haydnovo lobanjo. Naročil mu je, naj skrbno čuva to relikvijo in jo nekoč preda dunajskemu konservatoriju. Ko je sestavljal svojo oporoko, je na kraju dokumenta zapisal tole: »Ta lobanja naj bo izročena dunajskemu konservatorij^ šele po moji smrti. To želim zato, da bi se izognil morebitnemu preganjanju od strani oblasti. To je prava Haydnova lobanja, kar potrjujem s svojo najsvetejšo prisego. Tako naj mi Bog pomaga!« — Leta 1839 je umrl Peters. Njegova vdova ie predala lobanjo dr. Karlu Hallerju, zdravniku, ki je bil zdravil njenega moža. Bala se je namreč, da se v vso stvar ne bi vmešala policija. Leta 1852 je dr. llaller lobanjo predal slavnemu dunajskemu anatomu Rochitanskemu, ki jo je mnogo let čuval v svojem zasebnem muzeju. Njegov naslednik, profesor Kiindrat, je lobanjo izročil sinovom Itochitanskega, ker je menil, da gre za privatno lastnino. Ti sinovi so leta 1895 sestavili z »Gesellschaft der Musikfreunde« na Dunaju protokol, po katerem prepuščajo lobanjo muzeju omenjenega društva, toda pod pogojem, da predajo dragoceno relikvijo mestnemu muzeju, v slučaju, če bi bila »Gesell-schaft der Musikfreunde« razpuščena. Istočasno so lobanjo tudi pregledali. O aktu predajanja i‘e bilo govora na seji mestnega zastopstva na )unaju 4. aprila 1895. Na seji so z zahvalo sprejeli poročilo. Prepir, ki je zdaj nastal o tem, ali naj bi bila lobanja prenesena v Eisenstadt, še ni končan. »Gesellschaft der Musikfreunde« namreč zastopa stališče, da o tej reči ne more po svoji svobodni volji odločati, ker je bila lobanjo dobila le pod pogojem, da jo mora v slučaju, če bi bila razpuščena, izročiti mestnemu muzeju. Društvo se torej ne čuti izključnega gospodarja in lastnika te relikvije ter se že dandanašnji vnaprej skuša zavarovati pred morebitnimi bodočimi očitki, češ da ni postopalo pietetno. Nazadnje pa bo Haydnova lobanja, kakor vse kaže, vendarle poromala v Eisenstadt, kjer že leže ostali Haydnovi zemski ostanki. Dolgo časa je bilo potrebno, preden so se dogovorili, da bo lobanja vrnjena v Eisenstadt, kjer bo dobila mesto tam, kjer je zdaj Haydnovo okostje, v malem muzeju. Program radio Ljubljana Petek, to. nov.: T Jutranji pozdrav — 7.95 Napovedi, poročila — 7.1A Pisan venček veselih zvokov (ploSče) — 11 Solgks nra: Glasba starih narodov (g. St. Prek) — 12 Naii napevi (ploSie) — 12 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Kara orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Gospodinjsko knjigovodstvo (gra. Vida Peršuh) — 18.20 NokaJ valčkov (ploSče) — 18.^0 Francoščina (g. dr. St. Leben) — IS Napovedi, poroetip 19.20 tTnj} M5frrfT“ln spekcija dri. obrambe — 19.40 Objave — 20 Plošče — 30.80 Koncert Sodeluje ga Angela Hauc Megla In Radij orknster — 22 Napovedi, poročil — 22 15 Veseli zvoki fp'oSče). Sobota, lt. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7JI5'?vnpo-vem, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo pisana zmes. godba vesela in pesmice vmes — 12.30 Poročila, objave — IS Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo pisani zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Dr. B. Magajna: Račko in Lija — 6. branje — bere avtor sam. b) Nastop otrok, vodi gdč. Slavica Venoanjz — 17.50 Pregled sporeda — 18 Z; delopust, igra Radij, orkester — 18.40 Med ameriškimi Slovenoi (g. Demšar Viktorijara) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Srbi in rHvati v vojskah tujih vla-darjov (Božidar Rašič, Zgb) — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: Sonce v znaku škorpijona po nebeškem svodu roma. Kak zato je tvoj znač«j - ta večer pove ti naj. Pisan večer. Izvajajo člani radij, igral, družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vesel konce tedna (Radij, orkester). Drugi programi Petek, 10. nov : Belgrad.Zagreb: 20 Simfonični koncert (Zinka Knne-Milanov) — Sofija: 19.50 Verdijeva opera »Falstaff« — Ankara: 19.10 Orkestralni koncert, 20.30 Operetna glasba, 20.45 Jazz — Beromun-ster: 30.45 Operna glasba, 21.20 Beethovnov koncert, 22,05 Balalajke — Budimpešta: 19.30 Opera — Buha-reSta: 19.35 Opera — H it ver sum: 19 35 Španska glasba 30.30 Orkestralni koncert, 21.* Kvartet, 22.40 Komorni’ ^ Orkestralni konc.. »Pogubljenje« - Trst-Milan: IgTa’ 22-‘-» Vokalni In planinski koncort - Rtm-Bari: 21 Indijska igra .Sakan- nltk’ t?1 '15 Moderna glasba, 22 Violina — Rejlkjavik: 21.45 Konservatorijski koncert — Oslo: 30.45 Pianino, 22.15 Italijanska glasba — Sottcns: 21.20 Orkestralni koncert. A. O. Barrili DVE BEATRICI »Dobrota se vedno skuša skriti,« je odvrnil dom Cristoval. »Dobro vem, da je vaša zasluga, da mi je kraljica vsak dan bolj naklonjena. Pravkar sem šel mimo nje. Nasmehnila se je in mi rekla ljubeznivo: Ne dvomite, don Cristoval, nismo vas pozabili. Markiza je nekaj trenutkov v zadregi molčala, nato pa je rekla: »Dobro veste, da nimam navade lagati. Če je kraljica prijazna C vami, ni moja zasluga. Priznati vam moram, da nisem, odkar sem vam obljubila svojo pomoč, še ničesar 6torila za va6.« »Niti najmanj ne dvomim o vaši resnicoljubnosti Uverjen pa 6em, da, če niste storili ničesar, gotovo ni bilo temu vzrok pomanjkanje dobre vilje. Če sedaj niste govorili s kraljico, ste to storili prej in in vaše besede niso ostale brezplodne,« »Naij bo torej tako, kakor trdite, «je dejala markiza, želeč preiti na drug pogovor. »A vi, kaj delate, medtem?« »Študiram, gospa. Pripravljam se na veliko srečo, ki tako dolgo noče priti.« »Prav je tako. Pripovedovali so mi, da je vaše stanovanje polno načrtov, zemljevidov in drugih takih reči.« »Saj edino le v delu najdem tolažbo.« »Res je,« je zašepetala Beatrice. »Delo je vedno tolažba. Ali nimate nobene druge?« »Gospa... gospal« je sarkastično ponovila markiza. »Ali mi nimate ničesar drugega povedati? Vsak izmed nas ima kakšno majhno tolažbo. Tudi vi gotovo niste brez nje. Vaš mali Ferdinand, na primer ... Ali je zdrav?« Začudeno jo je pogledail. »Hvala, gospa, zdrav je,« je kratko odgovoril. Njegov pogled je bil tako žalosten in njegov glas tako spremenjen, da je markizma jeza v hipu izginila. »Nisem vas hotela raniti,« je dejala s tihian glasom. »Ne gospa,« je odgovoril don Cristoval. »Nič ne more še pove- čati moje bolečine. Moj ubogi otroki« »Ubogi? Zakaj? Saj nosi vaše ime. Sin tako velikega očeta pač ne more biti nesrečen.« Don Cristoval je molče sklonil glavo. »Ali je lep?« je nadaljevala markiza. »A rada bi ga poznala. Napravite mi to veselje, don Cristoval.« »Gospa,« je pdvrnil. »Bila bi prevelika čast zame.« »Hočem ga videti!« je vzkliknila Beatrice. »Imam tako rada otroke. Kje stanuje?« »Blizu mestnih vrat,« je mirno odvrnil don Cristoval. »Ali ga smem priti pogledat?« »Če tako želite . .. da.« »Prav Toda, ali morete zapustiti kraljico?« »Ne skrbite. Počakajte me pri izhodu.« Don Cristoval 6e je priklonil in hotel oditi. »A ne čakajte me pri mestnih vratih,« je še pristavila markiza, »ampak pred kraljevo palačo.« Don Cristoval je ubogal; 6aj mu drugega tudi ni preostalo. Vendar pa ga je prevzela velika žalost. Koliko si je prizadeval, da bi edina njegova zabloda ali bolje njegova največja bol, ostala skrita. Gotovo je nekdo, ki mu je bil sovražen, razkril markizi njegovo skrivnost z namenom, da bi mu škodoval. Tako zatopljenega v misli, ga je našla markiza. »Nisem mislila, da vas najdem še tukaj«, je rekla in se mu pri- bližala. »Zakaj? Veleli ete mi, naj vas počakam. Izpolnil sem vaše povelje.« »Prav je tako; hvaležna sem vam. Bala 6etn se, da boste hiteli domov, da obvestite družino v veliki časti..kakor ste se izrazili preje.« »Res je velika čast za nas Vendar 6e mi je zdelo, da se s tem, da 6e pokažemo takšni kot smo v resnici, najbolj oddolžimo 6reči, ki nas je doletela.« »Pojdiva torej,« je nestrpno dejala markiza. Na trgu sta srečala nekega viteza, ki se je markizi globoko priklonil ter jo žalostno in obenem očitajoče pogledal Bil je poveljnik kraljeve garde, don Alfonzo de Ojeda. »Vedno in povsod se mi nastavlja,« je dejala markiza, ko se je oddaljil. »Povejte mi, don Cristoval: ali ni brezpomembno nadlegovati žensko, o kateri veste, da vas ne mara in ko ©te spoznali, da ni za vas nobenega upanja več?« »Upanje! Lahko govorite tako. Toda, ali ne veste, da upanje ne umre tako hitro v moškem srcu.« »Mogoče. Vendar se mi ta človek zdi pravi norec, ker me ne neha nadlegovati. Sicer pa me veseli, da me je videl v vaši družbi.« »Prosim vas, gospa, ne šalite se 6 takšnimi stvarmi,« je resno povzel don Cristoval. »Čeprav je vaše ime tako spoštovano, nikoli ne vemo, kaj zmorejo hudobni ljudje. In tudi če bi vaš ugled ne trpel, morejo obrekovalci škodovati meni in spremeniti moje prijatelje v sovražnike.« »Vaši neprijatelji 60 tudi moji sovražniki,« je vzkliknila markiz«. Ko sta dospela v bližino mestnih vrat. se je don Cristoval ustavil pred neko hišo, ki je na zunaj bila podobna samostanu. Tudi Beatrice se ie ustavila. Njen spremljevalec pa je v*el ▼ roke veliko kladivo, ki je viselo ob vratih in potrkal z njim trikrat na vrata. Na oknu nad vhodom se je pojavila neka ženska, ki pa je j takoj izginila, ko je spoznala gospodarja. Kmalu so se odprla vrata in markiza je vstopila s svojim spremljevalcem. j Neka ženaska se je umaknila, da jima napravi prostor. Markiza je hipoma uprla pogled vanjo. Bila je le revna služkinja. V istem hipu pa je zagledala na dvorišču otročička rdečih lic in plavih las, ki je z dvignjenima ročicama tekel naproti don Cnstovalu. Brez dvoma je bil to mali Ferdinand, sin lepe TCordovanke, Beatrice Enriguez. Dve nasprotni čustvi sta se borili v marktzini duši: prvo jo je vleklo k otroku, drugo jo je oddaljevalo od njega Nemo je zrla don Cristovala, ki 6e je sklonil in poljubil otroka, nato pa ga ji je pokazal V njegovem pogledu je bila tiha prošnja. Sklonila 6e je in iztegnila roke proti otroku, hipoma jih je zopet umaknila; vendar pa se ie takoj zopet obvladala, znova iztegnila roke, dvignila ubogo nedolžno dete in ga prmla_ na prsi. Otrok se ni branil. Pogledal je lepo neznanko 6 svojimi modrimi očmi, v katerih je odsevalo začudenje in nezaupljivost. Kmalu pa je otroška radovednost premagala strah Iztegnil je ročice in jih vtaknil v markizine črne kodre, ki so se ji vsipali izpod črnega pajčolana, obrobljenega z zlatimi čipkami Pestunja *e je približala in mu hotela zabraniti. »Ne tako, dušica,« je rekla »Pustite ga.* j* vzkliknila markiza. »Tako rada imam otroke. Moj mali angelček,« je rekla otroku, »ne boj se me.« Otrok je ves 6rečen začel grebsti po njenih kodrih in previdno otipavati zlate čipke »Ali «i ti moja maimca?« jo je vprašal, ko ga je markiza poliu- i bila na rožnata lička Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž Joie Sodja. — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredniitvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telelon 4001 do 4005. llprava: Kopitarjeva ulica G