------   344    ------
Ozir v pretekle čase.
Sedemletna vojska s Prusi. *)
Zastonj je bilo dvojno bojevanje, zastonj preliti potoki krvi:  Šlezija je in ostane zgubljena!   Ta
•) Že od leta 1850. leži ta rokopis med rokopisi našega lista. Al kdo se je pred letošnjim letom brigal za P ruša (Prajza)? Ni bilo tedaj po prej času primerno, da bi bili natisnili ta rokopis učenega našega zgodovinarja gospoda J. Trdine. Dandanes, žalibog, pa Prusa po nesrečni sedemdnevni vojski le preveč poznamo! Kaj je počenjal že pred 100 leti v sedemletni vojski,   to nam kažejo pričujoče zgodovinske črtice.
Vred.
-------    345    -------
mučilna misel hodi cesarici avstrijski Marii Terezii
 po glavi, jo spremlja po dnevu in jo po noči nadleguje, 'a bogata in obljudena dežela je postala lastina kralja, za čegar im6 in državo se je popred komaj vedelo, ki je imel nad desetkrat menj podložnih kot ona. Ona je omagala, ona — naslednica mogočnih cesarjev, se je morala kralju ukloniti, čegar ded je od njenega deda, prejel kraljevo čast! Kakošna bridkost! Jokala je Terezija pri tacih mislih in je osveto — strašno osveto obljubila. V preteklih dveh bojih res ni bilo veliko opraviti. Sovražnike je imela okoli in okoli; njeni zakladi so bili prazni; armade neskušene, slabo oborožene in okorno peljane. Al zdaj se je ta žalostni stan na bolje spremenil. Čuditi se je o tem, kar je ta cesarica v osmih letih svojega vladanja dovršila. Ko prestol nastopi, znašala je vojska 30.000 mož, zdaj pa je na 200.000 mož pomnožena. Denar gre od vseh krajev vkup. Ko ni bilo popred ne enega srečnega in izvrstnega vodja, jih ima zdaj več, na ktere sme ponosna biti in jim brez skrbi vodstvo izročiti. Ti velitelji ji orožnice in trdnjave napravijo, armade vadijo in topni-čarstvo tako izobrazijo, da kmalu za najboljše v Evropi velja\ Pri vseh nadlogah je že v poprejšnjih bojih večidel vse sovražne kneze strahovala in bavarskemu kralju celo dežele pobrala: le pruski Miroslav (Friderik) jo je mogel premagati. Pa zdaj, ko je tako svoje okoliščine zboljšala, ne dvomi več, da bo tudi tega sovražnika nabila, njegove do zdaj neužugane armade zmagala in S ležijo zopet dobila.
Pa vendar kako nevarno je bilo, napasti nasprotnika, ki ni imel vojaščine nič manj kot ona, ki je bil vedne zmage vajen, in ki je kralja imel, kteri je bil brez oporeke prvi junak 18. veka. Kjer je bil M i r o s 1 a v pričujoč, ondi so Prusi gotovo zmogli, paumelje tudi zmago rabiti, da jih zgodovina malo tacih povč. Njegova ljudstva so ga ljubila in z veseljem za-nj kri in življenje darovala. Neusahljivi so skor pripomočki, ki je ima. Ako je ena armada zgubljena, se dvigne nova; če pe-neza zmanjka, se drug dobi. Nikdar ne bi bili Prusi pripustili, da bi njih kralj in dobrotnik obožal.
Da je Terezija te okoliščine dobro poznala in se Miroslava tudi pri boljem stanu še bala, to kaže nje previdnost, ko se na boj ravnd. Ne upa si, sama na borišče stopiti; ozira se po pomoči okrog, da bi moč sovražnika razdelila in tako si zagotovila zmago.
Francozka država je takrat bila najbolj mogočna v Evropi; saj sama se je za najbolj mogočno imela. Vsi vladarji so njene pomoči iskali. Zedimba s Francozi je veljala za gotovo premago in zgubljen je bil on, ki se je z njimi prepiral. Celih tri sto let so bili najnevarniši sovražniki Avstrije, a vendar sklene Terezija, se z Ludevitom XV. poprijazniti, in si ce!6 njegove pomoči obeta. Dolgo ne more namena doseči, pa vendar ne odjenja in vse zaupanje stavi v svojega ministra Kavni ca, čegar modra glava je že marsikaj težavnega zvr-šila. Malo po malo se začne francozki dvor bolj všečnega kazati in cesarski minister dobro napredva. Vendar bi morebiti tudi on ne bil dela dovršil, ker je bilo še veliko pomot poravnati. Al Terezija se poniža, da hotnico kralja, ošabno Pompaduro „sestričino" imenuje , kar naposled ovrže vse napote. Ona pregovori L j ude v i ta, da se politiki dedov odreče, družbo s Prusi raztrga in se z vljudno cesarico zedini. 24.000 mož je Avstrii obljubljenih, ako bi se boj z Miroslavom ponovil. Pa Pompadur ima upanje, še veliko več svoji  „sestričini" dobiti.
Že popred se je Terezija tudi do rusovske cesarice obrnila in je svoj namen enako dovršila. Kavnic je ministra Bestuševa pridobil, in ga z neskončnim sovraštvom proti Prusom navdal. Bestušev vžg6 srd
tudi v srcu svoje gospe, ktero je bil Miroslav tudi osebno razžalil. Brez premisleka obljubi tudi ona Terezii 24.000 vojakov, da bi se Prusov ubranila.
Na prestolih Poljskega in Saksonije je sedel nevedni in mehkužni Avgust III. Vladal je pa njegov vsegamogočni, pohlepni svetovalec, Bril po imenu, ki je čez vse denar ljubil. Tega si je Kavnic kmalu poprijaznil, tako, da za nekoliko tisočev vse obljubi, česar bi Avstrija potrebovala. Bril je bil prepričan, da bo Terezija zmogla. Ko bi se tedaj Prusija razdelila (po tem je on hlepel), si je želel ropa vdele-žiti in se bogatih denarnic Miroslavovih polastiti. Avgust III. si sicer ne upa, očitno zavezo storiti, pa skrivej je po svetu svojega ministra vse podpisal in Avstrii vso svojo pomoč zagotovil.
Od vseh krajev zavarovana, prijatle okoli in okoli sebe, se začne cesarica krepko oroževati. Vodje skliče v armado in zapovš trumam se nabirati, na meje iti in plaze in tabore zasesti. Na Češko in Marsko veleva tope voziti, Holomuc pa s hrano previditi in za brambo pripraviti. Tako tudi ruska Elizabeta dela; tudi ona se oboroži in armadam na meje zaukaže.
Al pruski kralj zapazi to pripravljanje in dobro vč, kam to meri. Skrivnih pogovorov sicer na tanko ne izve, pa tirjati jame naznanilo, zakaj da se v miru priprave za vojsko delajo. Kavnic mu to tudi razjasni, pa tako zvito, da se pravi namen nikakor ne razmotri. O tem času Avgusta neki skriven pisar, ki so mu bili vsi naklepi znani, popusti saksonsko službo, grč k Miroslavu in mu vse povč, kar mu njegovi protivci nameravajo. Brž sklene kralj, sovražnikom v okom priti in se nevarnosti ognjiti. Le to je tirjal od Terezije, naj ga še dve leti ne zagrabi. Pa ona mu nič ne obljubi, marveč meni, da je ravno zdaj prilika dobra, da namen orožanja razodene.
Al tudi toliko sovražnikov pruskega kralja ne ostraši. Tudi on se je na boj dobro pripravil. Orožnice so polne, žitnice založene in njegovih 200.000 mož komaj čaka, da se z novimi lavori oplete jn svoja ban-dera zopet v sovražnih mestih postavi. Šop razumnih vodjev ga obdaja, ki so se pri njem naučili. Že stopajo v duhu po deželah, ki jih dobiti mislijo, že pode pobitega vraga in si njegove tope in tabore prilastujejo. Večkrat so že razodeli, da znajo svoje misli tudi vres-ničiti in da njih naklepi niso prazno blojenje. To hočejo zopet potrditi; stari pregovor hočejo zopet spri-čati: „Volk se ne boji tudi dokaj ovac ne."
Vse te okoliščine so Miroslava podpirale. Njih vrednost je cenil, pa vedel je vendar, aa je sreča opo-točna in da je vsakod previdnosti treba. Kar pogum in umetnost zadene, je vse protivce prekosil, pa že zdaj jih je pet zoper njega (tudi Švedi so pristopili) in večina bi ga mogla pri vsi srčnosti pomendrati. Stori tedaj ravno tak umen kakor junašk sklep, vrage prehiteti in napad prvi poskusiti. Ue prav mu še niso sovražniki boja napovedali, vendar je bilo gotovo, da mu ga bodo. Previdnost mu toraj veli, na otetbo misliti , ko še priložnost ima. Brez dvombe omaga združeni moči, pa upanje ima, posamezne armade lože pobiti in tako enega protivca za drugim premagati.
Saksonsko mu je bilo najbolj pri rokah. Ta država ni sicer velika, pa ima dosti ljudi, veliko orožja, bogate zaklade in rudnike. Tli hoče on sredstev za daljnje boje dobiti, da bi lastnih dežel preveč ne iz-molzel. Saksonskega kralja je čez vse sovražil; njega sklene zdaj, prvega uničiti. Saksonska vojska je bila raztresena, tedaj na hudo bojevanje ni misliti. In ravno to je Miroslav najbolj želel, da se je vojščak po mo-gočosti varoval.   Te okoliščine ga pripravijo, da armado
9b
»
-----   346   ------
zbere,   mir prelomi in  se  na  vso  moč  čez Saksonsko zažene.
Blesk iz jasnega neba ne bi bil mogel večega osupa napraviti, kot ta prepad pruskega kralja. Kar si vsi združenci skupaj ne upajo, to je storil on sam. Milijona vojščakov se ne drzne zagrabiti; pa petkrat menj junakov zagraje predere in začne boj s polovico. Evrope. Skrb in strah cesarico Terezijo obideta. Se ni vse tako pripravljeno, da bi se udariti moglo. Armade se niso zjedinjene. Največi je še oddelek gornje Cehije. Temu je zaukazano, da se še nekoliko pomnoži in potem na Pruse plane. Pa na drugi poti sklene cesarica Miroslavu veliko bolj škodovati. Prelomil je on mir, prestopil je on ljudske in državne pravice. Ona ga tedaj za sovražnika človeštva razkliče in vse države vabi, nepokojneža končati. Radi so Terezijo v Verzelju in Petrogradu poslušali. Francoska in rusov-ska dvora skleneta vse svoje armade in ne le 24.000 na borišče poslati. V Regensburg pa Terezija nemški državni zbor pokliče, da bi jo tudi Nemci podpirali. Ta zbor je sicer tako priprost, da sam ne vč, kaj bi storil; pa v pomoč se mu obljubi francoska armada. Za to pomočjo mislijo Nemci dovelj zavarovani biti in tedaj tudi oni svojo majhino moč na strašnega Miroslava „Včlikega" pošljejo. Dolgo so se prepirali, koliko bi vsaka krona in kronica dala, ker je hotio vse zvonec nositi. Sčasoma pride vendar truma vkup, pri kteri je bilo ravno toliko prostakov kot oficirjev in godcev. Pa še le 1757. 1. se vzdigne ta pisana drhal in korači s smešno ošabnostjo proti Zali in Labi.
Ruske in francoske armade so že 1756. leta vojno pričele, pa prepozno, da bi Saksonijo otele. Miroslavu, ki se je ravno z Anglijo, s Hesi in Brunšvigi združil, se nič ne upre. Nezadržljivo dere o Labi. Vsa mesta in trdnjave so brez upora dobljene: Vitemberg najpred, potem Torgava, Majsen in Lipsko. Draždane, poglavno mesto saksonske dežele, so nepripravljene in tudi pre-osupnjene, da bi na brambo mislile. 9. kimovca se po-dade. Pruske trume preplavajo državo od konca do kraja. Orožnice vDraždanah, Cajcu in v Beli Peči se izpraznijo in več kot 100.000 topov in risanic v Devin odpelje. Občni zakladi, rudniki, denarne kovačnice in ro-kodelnice se zapečatijo. Na mestu poprejšnje vlade se osnuje vojaško svetovavstvo. Stari davki se morajo na tanko opravljati. Tudi velika vojna davščina se naloži. Ne ena roka se temu počenjanju ne ustavi. Saksonske trume so razgnane in odpodene. Le veliteJj Rutovski je tako srečen, da 17.000 vojakov nabere. S temi je mislil na Cesko odriniti, pa Francoz Brolio preveri Sakse, da se med Kraljevo Pečjo in Pirno vtaborijo in na tem trdnem kraji pomoči avstrijske dočakujejo. Ta nesrečna naredba pogubi zadnjo vojsko Avgustovo. Miroslav napade Rutovskega in ga tako ozko obdd, da se mu je podati, ako podpora^ v kratkem ne pride. Avstrijska armada se tedaj iz Češkega vzdigne in hitro na mejo koraka. Pa Miroslav je dovolj umen, da sovražnika ne čaka in mu srčno nasproti grč. Da bi ga nič na poti ne oviralo, ne vzame hrane in topov skoraj nič sabo. Pri Lovozici naleti na protivce, jih zgrabi in z buticami risanic čvrsto pobije. Res tudi on toliko vojakov zgubi da se ne morena Češkem obdržati; pa namen bitve — ločenje Avstrijanov od Saksov — je aosegel. Se enkrat poskusi vodja Brovne do Pirne prodreti, pa zopet zastonj. Tedaj se Rutovski, ki je vse upanje zgubil, poda. Pa Miroslav ne spusti domii vjete armade, kakor je obljubil. Le oficirjem je mož beseda; prostake pa vvrsti med svoje vojščake. Zraven tega nabere v Saksonii tudi 9000 novincev, ki jih enako svoji vojski pridene. Pozimi je ostal v Draž-danah   in   se je   mirno  držal.   Pa v dobljeni deželi je
tako močen postal,   da  si za prihodnje leto  najvažniše dobičke obeta.                                              (Dal. prih.)
----    354    ----
Ozir v pretekle čase.
Sedemletna vojska s Prusi.
(Dalje.)
Res se leta 1757. Miroslavova reč tako srečna obrne, da sovražniki komaj pogubi odidejo. Nevihta se na Cesko zavleče in kmalu izločne bitve grome. Na dveh straneh, od Saksonije in od Slezije, so Prusi avstrijsko armado napadli in^vse upiranje izvrstnim voj-sčakom bilo je zastonj. Slezko armado vodi starček S ver in, ki že pri Kajhenbergu Avstrijane podere. Zapovedoval jim je Dragotin Lotringen, sicer malo-umen mož, pa brat moža Marije Terezije. Neprenehano bezanje je nasledek te neslavne voditve. Pa še slabeje bi bilo šlo, ako bi ne bil tudi skušeni Brovne nekoliko veljal. Na imenitni Žiškovi gori se bežeči zopet nastavijo. Od 100.000 mož so Avstrijani na 10.000 vkop-neli, pa lega tabora jim zavetje obeta. Tu sklene Lotringen poglavno bitvo dočakovati. Brez upora se šlezka in saksonska vojska zedinite. Sverin in Miroslav potem ležaje cesarskih pregledata in jih 6. velikega srpana zagrabita.
Stanišče sovražnika je bilo na goricah, ki se proti Labi od Prage vzdigujejo. Nakopi in rovte so ga varovali in dve sto velikih topov je bilo tukaj nastavljenih. Levo krilo se je mesta tiščalo, niže griče je desno posedlo, pa središče armade je bilo tako varno vtaborjeno, da se napad od te strani le težko poskusi. Pred trumami spredaj so posamesni griči in močviri, . dovelj široki, da napad na tabor overajo. Pa vkljub tej napoti se Miroslav cesarskim približuje. Nikakor se mu stan nevdobiten ne zdi, in sklenil je ga premagati, naj tudi veljd tisoče. Ce ravno so mu težave grozo-vitne, mu je vendar že ob eni popoldne močvir za hrbtom in vtrjeni griči pred nosom.
Nezoperstavno se natčk prične. Prusi silijo naprej in naprej — navdušeni po kralji, ki je že z njimi vred v nevarnosti. Pa sovražne kepe in bute jih pobijajo in ostanki prve trume iz borišča potegnejo. Pa ležišče napadejo novi oddelki z novo srditostjo , z enako slabim izidom. Sramotno se jim zdi, se umakniti; torej stoje, se bijejo in padajo drug pri drugem. Pri-moran je Miroslav najlepše čete, ki so ga vedno obdajale, v ogenj pustiti, da bi njih železna stanovitnost sovražnika oplašila. Milosti ne da, ne išče nobeden; pa tudi ti junaški vojščaki so pobiti in počepajo na višavah, ki so jih tako hrabro napadli. Pogled je po-biten, srce in dušo mamljiv. Vsa armada osupne in noče naprej. Sedaj 73 let stari Sverin zastavo popade, najsrčniše okoli sebe nabere in naskok zopet po-
------    355    -------
novi. Železna toča ga osipa, pa nepremagljivo lazi v višave. Sovražnik ni več dalječ in nove trume se mu pridružijo, da zadnjo moč poskusijo pri tabru. Upor je grozoviten — Šverin pade — tovarši njegovi v^ obupu in stiski pobegnejo. Al silovita smrt sivega Sverina predrami zopet Pruse, ustavi in v osveto navduši. Sovražna desnica je svoja ležišča popustila in prusko levico preganjala. Sedaj Miroslav desnico zgrabi, od druge armade loči in iz borišča spodi. Zastonj je sedaj Avstrijanom trdnjava. Prusi gredo nekoliko okoli, vpi-ranje uničijo, in trdnjavo posedejo. Vso moč je napel Lotringen, da jih zopet odpodi, pa ga ženejo od griča do griča in ga na brezna Veitave vržejo. Nagloma sedaj v Prago beži, misle, da unkraj mesta zopet odide. Pa Prusi ga prehite in nazaj ženo. Ni mu tedaj dru-zega storiti, kakor se na brambo pripraviti, dokler ga ne pride nova avstrijska armada rešit.
Ta zguba ostraši tudi Nemce, da jih 2000 Prusov z majhnim trudom premaga, ki potem Frankonijo in Turingijo obhodijo in nadlegujejo kakor morejo.
Miroslav je mislil v malo dneh Prago posiliti, pa branba je vroča in mu veliko vojščakov pobere. Z ognjem in strelom ni ničesa bilo opraviti, in že bode skor 50 dni, kar brez dobička okoli zida stoji. Avstrijski velitelj Davn je imel tedaj čas, nabirati novo armado, ki jo pri Kolinu postavi in kmalu na50.000 pomnoži. Miroslav pride v nevarnost med dvema ognjema zajetemu in končanemu biti. Pa je tudi njegov naklep po tem. Vodnika Kaj t o je pri oblegi pustil, z večim delom armade pa se vzdigne, odrine in združi z veli-teljem Brunšvigom, ki je sedaj pri Planianu na Davna pazil. Po zedimbi Miroslav popade Avstrijane v njih trdnih ležiščih. Smel je upati, da mu bode ta zmaga naglo tudi vrata odprla v Prago.
Lega tabora je do malega taka kot na žiškovi gori, pa več ne velevajo bedaki poprejšnjih bojev. Ti so bili v Pragi zaprti in hrabriši vodji so jih namestili. Zastonj je tu silni naskok Miroslava. Z višav, ki jih vdobiti nakane, ga srdito odbijejo. Zastonj je sedem novih krvavih napadov. Prusa Desav in Brunšvig prideta sicer na vrh in cesarske pobijata in hudo nadlegujeta. Pa kmalu sta zavzeta, obdana in z buti ri-sanic potolčena. Konjiki pa planejo v zmedene trume sovražnikove, in jih razdenejo in v beg zaženo. Zastonj jih sili Miroslav k novemu naskoku, zastonj upije: „psi hočete do sodnega dne trobiti!" — Tudi on se mora bežečim pridružiti. 22 zastav je zgubil, več kot 40 topov in blizo 200.000 mrtvih in ranjenih. Bil je sedaj prvikrat premagan, — pa grozovita je ta sedanja omaga. Zastonj je bil že na žiškovi gori 18.000 mož zgubil, zastonj se je blizo dva meseca pri Pragi mudil. Vsi dobički zmag so zgubljeni in še srečnega se Miroslav šteje, da ga cesarski le leno preganjajo in mu vse armade ne vjamejo.
Za vselej so potem Prusi od Prage odrinili; smrtno ranjeni Brovne umrje vesel, da je dneva zmage dočakal. Po vsi Evropi začne bitva pri Kolinu sloveti, vse Davna do nebes povzdiguje. Od vseh krajev mu slava doni in se mu darovi pošiljajo. Prekrasno sablo mu je papež podaril. Pa najbolj ga cesarica Terezija časti. Osnovala je na veličast tega dn6 red Marije Terezije, ki ga Davnu in junakom te bitve poda, in ki ga posebno zasluženi možje še dandanes prejemajo. Davn se pa tudi hvaležnega pokaže in Pruse iz Češkega popolnoma odžene. V kratkem so vse avstrijske krajine sovražnikov proste.
Prusi so v Lužico utekli. Pa cesarski hitijo za njim, jih doidejo in pri Gabju premagajo. Potem so mesto Citavo zažgali in v Slezijo drli. Vodja Vin-terfeld se jim pri Gerlici zopet postavi, pa ga po-
toicejo m ubijejo. Le se majhne trume cesarski preganjajo, ki so v ti vojni gotovo 40.000 Prusov pobili. Slezijo preplava Davn od zahoda do solnčnega vzhoda, od juga do severja. Pogumni vodja Hadik se celo s svojo gibčno trumo vzdigne, poglavno mesto Prusije Bero lin napade in k obilni plači primora.
Pa tudi od drugod Miroslav malo srečnega sliši. Da bi Francozi čez vodo Reno ne prišli, so jo varovale angležke, heske in hanoveranske vojske. Al vodji so slabi, vojščaki brez navdušenja in neumno postavljeni. Francozki velitelj Estrees jih nagloma napade in pri Hastenbeku popolnoma pobije. Morali so hude pogoje priseči, ali pa se podati. Ti pogoji, ki so se v Zevnu naredili, so premaganim prepovedali, delavnim biti. Nekaj se jih mora domu podati, nekaj v ležišča se raziti in mirno ostati. Francozi sedaj Hanove-ransko in Hesko posedejo, v Halberstadt in Devin dero in se z nemško armado zedinijo. Ta združena moč se pripravlja, da bi Draždane otela, Pruse premagala in se potem z Davnom zedinila. Štela je 100.000 mož in bi bila brez dvombe izvršila svoj namen, ako bi bila v nji le iskra vojaškega poguma. Pa namesti tega ima obleko iz tančice in Žide. Oficirji (in bilo jih je na jezere) so bili vsi plemenitaži in so se le izvrstno na ples umeli. Obilno so imeli lepotičnih mazil, zlatih in srebernih kozarcev, žlic in druzega drazega orodja in za kratek čas tudi 30.000 ženic in deklic. Sable so bile sicer šibke, pa krasno z biseri in kamenci okin-čane in so se blisketale kaj lepo. Celo šotori so bili zidani in z venci in kapcelni olišpani. Nepremagljivo se je armada mislila. Najbolj ponosna je bila, da ji ni para na svetu, ki bi se od nje lepše priklanjati, než-nise jesti in slajše govoriti znala in bi več kot ona plemenitih imela.
Tudi od poljske strani je 50.000 Rusov privihralo, da bi se Branibora polastili. Pa zastonj gre vodja A p rak sin proti Berolinu. Vse poti je pruski velitelj Le val d zasedel in prevoje čez Odero so v njegovi oblasti. Tega nadležnega vojščaka zgrabi A praksi n pri velikih Lovcah in ga v hudi bitvi prežuga. Prusov je bilo štirikrat manj , pa bili so navdušeni in se niso sovražnika bali. Ko bi bil Le val d o pravem času napadel, bili bi brez dvombe Rusi potolčeni. Ker je pa čakal, da ga oni napadejo, zato so se Prusi tako zmedli, da se sami med sabo streljajo in pobijajo. To okoliščino je Apraktin porabil, da jih zapodi in se polasti borišča in sovražnega tabora.
V Pomerii se Švedi živo gibljejo. Armada, ki ji je Sternberg zapovedoval, je štela 30.000 mož, ki so bili sicer, kar se tiče poguma, Francozom kos. Zbrali so se na bregu Balta pri mestu Stralzund in so potem naglo na sovražnika planili in dalječ v ukrajsko krajino pridrli.
Le s 50.000možmi se ustavi Miroslav tem silnim navalom, več kot 100.000 so mu jih že bitve pobrale. Pa sovražnike svoje je pognal in jih izvrstno napadati začel. 4000 vojščakov pošlje v Pomerijo, 6000 na Ruse, 10.000 na Avstrijance v Slezijo: on sam pa gre s 30.000 na Francoze in Nemce. Ko pride do Merze-burga, se ustavi, posede kraj o Zali in mestu Rosbahu in se zagradi z visokim in močnim staniščem. V sredi tabora je bila višava, ki je bila strma, kupasta in po-dolgasto okrogla, tako, da se je mogla daleč okoli plan zavarovati. Več kot 20 topničarec je bilo tukaj nastavljenih in je zejalo grozovito na armado sovražnikovo. Okoli in okoli so pa stali pešci in konjiki, v najkras-nejšem redu in hrepeneči, da strašno povrnijo poprejšnje zgube. Pa francozka in nemška velitelja Subize in Hildburghavzen zelo dvomita, da bi se peščica
-------    356    -------
Prusov njih  večini   ustavljala   in   celo   velike   skrbi ju obhajajo, da bi jima ne ušli in s tabora ne utekli.
5. listopada  zjutraj jih začneta  ona obdajati;   pa celo dopoldne se Miroslav ne gane in brez skrbi si reče južno prinesti.    Okoli in okoli se glasi vesela godba in trombanje Francozov in  trdo stopanje Nemcev ,  ki ponosno obstopajo.    Neizrečeno  veselje jih navdaja,   ker Prusi mirni in kakor  se   zdi oplašeni v svojem ležišču tiče.    Vendar bi bili  že  sčasoma radi videli,   da bi se beganje skoraj pričelo.   Pa tolažila jih je misel, koliko slavniše da bo še,   če  bodo vse sovražnike skupaj po-lovili.   Da jim Miroslav ne more uiti, tega so prepričani, in že si sladko posmehovanje svojih ljubic domišljujejo, ko bodo vklenjenega pruskega kralja gledat hodile. Ta sladka sanjarija  do   dveh trpi.    Ko^pa ura odbije, se vzdignejo mahoma pruski šotori.    Cede  se postavijo,   konjiki zasedejo, kralj zapove — in znamenje za boj   zabuči.    Gromoviti pok  topov  in  možnarjev se razlega  po  livadi in  pruske trume zagrabijo.    Enrik, brat Miroslavov, popade pešce na desnem krilu in prebrisani Zajdlic   v  konjike udari.    Konjiča je hipoma pobita in Prusi hrbet peščev naskočijo.   Toliko bolj pa ta napad združence omami, ker bi bili razvala nebesa po-pred   pričakovali.     Francozi  le  stoj6  poldrugo  uro — Nemci pri prvem streljaji   pobegnejo.    Sreča za-nje, da se je   dan  nagnil  in   da je  temna noč napočila.   O ta-moti so jako bežali in so celo lepotične maže popustili. Pa   drugi   dan  jih   Prusi   pode   in   pri   8000   zasačijo. Smeha je skor Miroslav počil, ko nečimernost v sovražnem tabru zagleda in tu reči najde,   ki jih on v svojih poslopjih nima.   Vendar je bilo tudi  nekaj  robe,   ki je vrednost  imela,   med  drugim kakih sto bander,   topov in možnarjev*
Veselje o zmagi je toliko veče, ker so tudi Rusi prusko zemljo popustili. Po zmagi pri velkih L ovcah so mislili, da bo Levald pobegnil in zasedene poti odprl. Pa nekoliko ur od borišča se je zopet nastavil in Apraksin si ne upa ga vnovič zagrabiti. Nagloma pusti tabre in beži na Poljsko nazaj. Po celi poti, kodar so Rusi nazadovali, je neizmirno topov, voz in drugih priprav obležalo. Pa tu Apraksina prost grč Levald tudi na Švede. Ce ravno je imel le 6000 vojakov, jih je vendar premagal in na najgorniše kraje Pomerije gnal. Le iz šleskega borišča se slišijo čmerne novice. Močno trdnjavo Svajdnico, ki se je dolgo branila, je sedaj vodja Nadazdi posilil. Tudi Davn je pri Vratislavi zopet premagal, se potem tega mesta polastil in vojvoda Brunšvig - Beverna vjel. Pa tudi tukaj smejo Prusi veče sreče pričakovati. Zakaj Davn je odstopil in Lotringen zopet veleva. Koj po bitvi pri Rosbahu se je Miroslav vzdignil, da bi zadnjega sovražnika odpodil in tudi v Slezii svojim zastavam slavo pridobil.
Cesarski so pri Ljutnu ležali in so imeli 90.000 mož, pa ogenj Kolina jih več ne navduši. 5. grudna jih Miroslav napade in v kratkem popolnoma raz-praši. Zastonj se Lotringen upira, da bi vredil središče, ki so ga Prusi prestrelili. Ko ga potem tudi od strane zagrabijo, vidi, da je le v pobegu rešitev. Pa malo trum je tako srečnih, da bi uteči mogle. 25.000 je na borišču zgubljenih, 20.000 druzih se v Vratislavi brez boja poda. Dan za dnevom jih še potem Prusi na jezere polove, zlasti se oddelek Citen-a skaže. L o-tringen je na Dunaj pobegnil, in Davn prevzame zopet povelje. Pa dolgo si prizadeva, da jnabere armado, s ktero se na borišče upati sme. Cez 100.000 vjetih in 400 topov in bander je kralj to leto pridobil, vse vojske premagal in predno še leto 1757. mine, ni razun v Svajdnici več sovražnika na zemlji pruski.
(Dalje prihodnjič.;
-----    362    ------
Ozir v pretekle case.
Sedemletna vojska s Prusi.
(Dalje.)
§e  pozimi  1758. leta   se  kralj   Miroslav zopet uzdigne, da bi zmagane popolnoma unicil in tako potrl,
-----    363    ------
da ne bi ve6 k novi modi prisli. Svajdnica je oble-&ena in susca meseca dobljena; ^kralj hitf sedaj, bojai s&ar v cesarske kraje zanest. Se druge trume je na Nemsko poslal, da v Palaco in Frankonijo planejo in zopet brez upora pla&> razpiaujejo. Miroslav se je za 80.000 moL pomnofcil in napreduje enako srSno na Marskem, kot prejsnje leto na Ceskem. Se ie pri Ho-lomucu je konec pruskih napredkov. Marsal, velitelj posadke, odbija sr6no napade — kralj pomanjkanje trpi in Davn nabira nove armade. Stradez odvrniti, je Miroslav zaukazal, dopeijati 3000 voz denarja in 2iveLa. To prevojo spremlja nekaj sto mladih Pomorcev in ima v pomoc se 6000 moz, kterim Citen zapoveduje. Pa junaski Lavdon ji pota zasede in jo v hosti pri Dom-stetu zajame. Po 18 let stari Pomorci se sicer tako sr6no branijo, da vsi do malega konec vzamejo; le 60 so jih vjeli. Pa vendar dosp6 le malo v6z do Holo-muca; ve6 kot 2700 jih sovraznik zasa6i. Prepozno je potem Lavdona Citen napadel. Vkljub upiranju je bil tudi on premagan in do Tesna preganjan.
Ta dogodek podere stanovitnost Prusov, da od mesta odrinejo. Pa ponosno koraka Miroslav cez Marsko in dospe do Geskega brez tezav in brez nadlegovanja po cesarski armadi. Bil je tako predrzen, da je cel6 gitnice v Lajtomislji oropal. Vendar je tudi Oesko popustil in se v Glaco pomaknil. Ko se je tu z novimi trumami zdrufcil, gre skoz Slezijo nazaj gori v krajino Branobor in senaBuse zazene. Ze vzacetku leta so bili oni zopet privihrali, in so Pomerijo „nove meje" in trdnjavo Kistrin napadli. Ker trdnjava krepko klju-buje,   streljajo tako grozovito va-njo, da je v kratkem
Srah in posip. Pa tudi sedaj se posadka ne podd. liroslav sklene, ko to pozve, se ostro nad sovraz-niki masSevati. Zapovedal je, Buse ne kakor druge-krat loviti, temuc" vse pod sablo in me6 djati. Hitro prestopi reko Odero in nadlegovani Kistrin otme. 25. v&ikega srpana dohiti ruskega vodja Fermorja in ga razkacenega srca napade. Bil je ravno pri Corndorfu. 13 ur trpi strasna morija in se le neha, ko skor vsi pesci pocepajo. Ponoci vojski na boriscu ostanete. 20.000 mrtvih so Busi, 15.000 Prusi pogubili. Traparija bi bila, o tacih razmerah novo bojevanje priceti. Fermor popusti Branobor in se umakne na Poijsko. Pa tudi Miroslav gre nazaj in se obrne proti Saksonii, kamor je bil Davn privihral. To porabijo zopet Busi in Pomerijo napadejo. Oblegli so Kolberg, pa se zastonj s to mo6no trdnjavo upirali. Planili so potem v Branobor, pa tudi tu so njih napredki nestanovitni. Oni pridejo in odidejo in v zacetku oktobra ni v nobeni krajini ne duha^ne sluha o njih.
Svedi so se vedno na Buse ozirali. Ko ti prikora-&ijo, se tudi oni gibljejo; ko pa odrinejo, tudi Svedi pobegnejo. Pa bolj vazna in odlocna so dela na bo-ris6ih ob Vezri in Beni. Tu se s Francozi zdru&ena moc Brunsvigov, Hanoverancev in Hesov 2e 1757. leta sprime in se bojuje od tistihmal neprenehoma v pra-akah in bitvah.
Po boji pri Bosbahu ovrfce Ferdinand, vojvoda Brunsviski, zevensko zavezo, ker so jo Francozi sami prelomili, in jih zacne iz Devina poditi. To krozje je bilo se to leto o6is5eno in sovraznik v Celje zagnan. Pa se hujsi je bil leta 1758. napaden.  O najhujsi zimi po-
{msti zdruzena mod svoje lezaje in sili na desno in evo. Tii pruski Enrik vraga iz Halberstadta spodi, ondi pa princ Brunsvig iz Hoje na Vezri. Francozi so svoje tabre pogubili in tavajo sem ter tje, pa nikjer se ne morejo vzdrfcati. Njih velitelji so se zmir tisti dvor-janski norci kakor pri Bosbahu, ki se nocejo ve6 s so-vra^niki biti. Brez boja popuste Lineburg, Volfenbitel, Hesko, Hanoveransko in Vestfalen in se pod vodstvom
Kleroaona unkraj Bene pomaknejo. Tukaj so mislili pri miru biti; pa Ferdinand je bil tako buren, da jih tudi tarn obisge in v leziajih pri Kreveldu z majhnim tru-dom pobije.
Sedaj vendar budalastemu Klermonu vzamejo po-veljstvo in umnisi Kontade ga namesti. Sreca ga pod-pira, da Brunsviga zadrzuje in daljne napredke ovira. En drugfrancoskioddelek vodi Subize, ki ga je bila lanska nesreca nekoliko izu&la. Zdaj ravnd krepko, pa umno in varno. Bil se je na jug obrnil in je potem 6ez Eeno sel in Hesen napadel. Princ Izenburg se mu je pri Zangerhavznu ustavil, pa Subize ga pobije, in Gisen, Fuldo in Kasel vzame in do mej Brunsviga dere. Sicer je neutrjeni Kasel kmalu popustil, pa zatoje novo zmago dobil. Pri Luternbergu ga je namrec vodja O b e r g pricakovai, kterega pa Francozi ravno tako razdenejo. Ti napredki tudi zgornji vojscaki Kontadeza pripo-morejo, da zopet napade sovraznika. Ferdinandova truma je majhna in se mora ve<5ini umakniti in cez Eeno v Vestfalen vrniti. Pa Ferdinand je sklenil, brL ko bi se z Anglefci zedinil, zopet boj prideti in Hesen resiti.
Pa se veliko bolj nesreden kot on je Miroslav sam. Ko se princ Brunsvig z Enrikom zdrufci, se tudi on v Saksonijo podd in v Hohkirhnu tabor postavi. Ne dale6 proS so bili trdni lezaji Davn-ovi. Tako se armadi gledate, pa se dolgo ne napadete. Pruski kralj je vedel, da je na lego Hohkirhna malo zaupati in je tedaj sklenil 14. oktobra svoj nevaren tabor popustiti in se zopet na bliznjih visavah postaviti. Al Davn je namen kralja pozvedel in je nakanil ga napasti in zmo-tene Pruse na jutru omenjenega dne v Hohkirhnu pobiti.
Varno stopajo cesarski iz sotorov in se vasi brez strela in ropota priblifcujejo. Znamenje napada — ura pet — je udarila in risom enaki planejo Avstrijanci na vraga. Strafce so v hipu posekane, ulice zasedene, Prusi se iz spanja predramijo. Miroslav sko6i na noge — vojska iz stanisc — z divjim hlastom na boj. Al bo-risce pokrivata dim in temota in ne razloci se vrag od prijatelja. Cesarski zmesnjavo porabijo, v tabor pridejo in se topniSaric polast6. Od vseh strani Prusi Lite, pa hrup vstane v sredi med njimi, ko sta Davn in Lavdon dobljene tope na-nje namerila in iz lezisca na vse kraje jih podirati zacela. Zastonj zagrabi konjica Citena, ki je edina napada pricako-vala ; zastonj druge 6ede, ki se v hitrici sklenejo, pa ravno tako naglo pocepajo. Obup in groza sta ar-mado popadla. VeSidel vse okoli in okoli pobezi in le malo jih je, ki bi bili v splosni nadlogi mir in stanovitnost duhd ohranili. Od prvega do zadnjega se ve-ljaki trudijo, stresene zbrati, zmaganim na pomoc iti, prestrasene s stanovitnostjo navdusiti — al tudi njih mnogo popada. Ognjene krogle odtrgajo hrabremu Francu iz Brunsviga glavo in prederejo junaske prsi Kajte in razdrob6 slavnega Morica iz Desava. Pa vodji, ki jim smrt prizanese, ne nehajo delati in njih jeklena stanovitnost se dokaj casa ovira odlocbo.
(Dalje prihodnji^.;
------    371    ------
Ozir v pretekle case.
Sedemletna vojska s Prusi.
(Dalje.)
Proti poli osmim se dan zazori in Prusi si naglo opomorejo. Kaztrgane trume se zdruzijo, beLe6e nazaj prihite in Miroslavje v stanu, boj krepko ponoviti. Tako srcno je napad priSel, da cesarske udari, Hoh-kirhen zopet dobi in stresenega Davna zajema. Pa vse te dobiSke mu Lavdon zopet vzame, ker ga iz vasi zopet zapodi in v prejsnje zmotnjave pripravi. Ta velitelj je bil edini cesarski vojsSak, da se je s kraljem v vsakem obziru skusiti smel. Z Davnom vred je znal zmagovati; pa vedel je tudi zmago v prid obra-dati, kar je Davn slabo razumel. Prusom je on prve tope pobral, ko niso popred ze sto let nobenega zgubili. Vzlasti njegova umnost je Prago, samo njegova srfoost Holomuc resila in pri vsaki prilofcnosti so se njegove vednosti bolj razodele. Veljaki so mu bili hudo za-vidui, nihSe pa bolj kot vojskovodja sam. Ze je slavo Davn'ovo   razumnost  Lavdonova temnila in nevosljivec
------    372    ------
je menil, da bo njegova Sast nehala pri ptuji casti. Kar ga le more, ga drafci, pa Lavdon molLi in — kar je edino znameuje pravih, velikih mo& — odloSbo prihod-nosti , osveto zgodovini prepusti. Zgodba sodi in ga 8tavi med najsrSnise in blagodusnise vojsdake onega stoletja.
Ob devetih zjutraj je boj odlocen. Pri pomanj-kanji strelil ~ zgubil je 140 topov — je kralju neoio-goce, da bi bil borisSe obdrzal in nove napade prestal. Tedaj se je vzdignil in z zgubo 9000 mrtvih pobegnil. Davn sedi brez dela; ko se pa vendar pozno v jeseni vzdigne in Drazdane obleze, ne opravi nic in se vrne eez hribe na Cesko.
Zanikernost tega veljaka zavaruje kralja na za-padno-juznih dezelah, da se v za6etku leta 1759. vec sfem ne obrne. Vrgel se je rajsi nad Ruse in Svede. Ti so hotli zopet prijeti; ko se pa Prusi pokazejo, vse v nemar puste in do Balta beze. Krajina Mekianbor, ki je sovrazno ravnala, se je o tej priloznosti obiskala in s hudo davseino oblozila. Druge trume na Poljsko planejo in Rusom zitnice pokvarijo. Tudi na Cesko, Turingisko in Francozko Prusi vihrajo in ne odjenjajo, predno si obiinega plena ne pridobe.
Pa to so le majhni napredki, ki ni6 ne izdajo; marvec je ravno to leto kralju najbolj nesrecno. Rus Zoltikov gre s 60.000 mozmi Sez rneje in proti Oderi stopa. Dve armadi mu sicer nasproti stojite, pa no-bena se 8000 mozakov ne steje. Rusi pobijejo eno pri Palcigu, drugo pri Citih-avu in se na Oderi utrdijo in celo Frankobrod vzamejo. Konec tern zmagam storiti, se vzdigne Miroslav s celo armado in sklene za trdno uniciti Ruse. Pa tudi Lavdon se je skoz Slezijo zmu-zal in je potem, ko se je z Zoltikovom zedinil, goro Spilberg posedel. Al vkljub moLi sovraznikovi zagrabi kralj Ruse pri Kunersdorf-u in ena najsrditejih bitev se vname.
Zoltikov je svojo vojsko na visavah in gricih po-stavii, pa vmes so bili plazi in dolci, ki so lezaje raz-trgali, tako da je bilo vec krajev slabo zavarovanih. Ta okoliscina je Prusom napad zlajsala in zmago 6e ne gotovo, saj zelo mogoco storila. Tudi je bil mocen od-delek poslan, da Rusom za hrbet pride in pobeg stezi, med tern ko jih je imela druga armada spredaj zajeti. Miroslav meni v kratkem delo koncati, in poln zau-panja tabor naskoci. Res zmede silni napad Ruse tako, da se umikati zacno. 2e je kralj 70 topov dobil, kar se tudi zad za rusovsko vojsko Prusi poka&ejo. Pa v tern vaznem trenutku, ko se bitva ze h koncu nagiba, plane Lavdon s Spilberga in dere mahoma na levo in desno. Ruse prebrihta ta mocen napad, da se obrnejo in Prusom vnovic po robi postavijo. Ti ne dostoje skup-nega navala, ampak se po celi planjavi v beg zadrve. ,,V malo urah bom zmagal" — je kralj malo pred svoji zeni pisal; — „bezi in resi se" — ji pa dve uri potem sporoci. Lavdon je Ruse naganjal, naj Miroslava po-dijo in pokoncajo, pa kisle obraze je dobil. Za malo se zdi Zoltikovu, da so ga Avstrijani nevarnosti resili in Pruse zmagaii, in se tedaj le ganiti nece. Lavdon je toraj sam zasedel in se 1800 vragov zajel. On ve-cidel je Prusom pobral tabor in 180 topov razun unih 70 ruskih. Vrh tega je zgubil Miroslav se 22.000 mrtvih in ranjenih.
Ker Rusi ne primejo, ostane sicer Berolin sovraz-nikov prost in kraljici ni treba Spandava zapustiti. Pa v Saksonii trpe Prusi novo zgubo in zastonj si tamkaj Miroslav sam prizadeva. 2e pomladi so to dezelo na severji Nemci, na jugu Davnove vojske napadle. Smetav brani srcno utrjene Drazdane, pa k podaji ga lakota prisili. Tako so tudi drugi kraji ob Zali, Elstri in Labi zgubljeni;  celo  pri Torgavi se Prusi komaj drze.
Bili so potem pri Vilsdorfu in Majsnu pobiti in iz Gro-senhajna in Kamenca gnani in se se le na meji trdno postavijo. Zdaj pride Miroslav sam, ki se z Enrikom zdruzi in Nemce silovito odzene. Hotel je potem Davna v Drazdane zagnati in ga tukaj zajeti, pa naklep mu spodleti. Davn je ta pot deiaven in pazen ter misel kraljevo ugane. Pruska vojska ga okoli in okoii obstopa, pa razcep porabi on v njeno lastno pogubo. Pri Maksnu stoji 15.000 vojakov, pri Majsnu 6000 in tako na ve<$ krajih od Pirne do Vurcna. Davn napade oddelek pri Maksnu, ga pobije in 11.000 moz polovi. Taka se godi tudi unemu pri Majsnu in na vec drugih krajih. V kratkem zgubi Miroslav 25.000 vojakov in previdi, da se namen ne da dovrsiti. Zatoraj armado zopet zedini> se z Brunsvigi zdruzi in na gornjo Saksonsko v zimski tabor podd.
Na francozkem boriscu je Brolio premagal Ferdi-nanda pri Bergnu in z veliko zgubo pregnal. Kontadea posede gornjo Hesko in doljnji Hanover. Druge trume pa nad Halberstat padejo. Povsod Francozi premagu-jejo in le umnisih vodjev jim manjka, zdruzeno armado uniditi in se pogub Klermona zopet polastiti. Tako pa dobi Ferdinand prilo^nost, se pomnoziti, na Vezri usta-viti se in Kontadesa pri Mindnu nabiti. Ta slavna zmaga zdruzencev premeni sreco popolnoma. Namesti zedimbe in novega napada na Ferdinanda se Francozi prestra-sijo in raztresejo. Tedaj je zdru&enci pri Grofeldu in na Tavnu premagajo, iz Heskega spokajo in v Gisen zapode. Le en sam oddelek se hoce srcSnisega skazati in Fuldo braniti; ko pa sovraznik pride, stece tudi on -~ al prepozno. Princ iz Brunsviga ga vjame, in gre potem, ko tudi Fuldo vdobi, na Saksonsko kralju na pomod.                                                        (Dal. prib.)
----397    ----
Ozir v pretekle case.
Sedemletna vojska s Prusi.
(Dalje.)
Bitva pri Kunersdorfuje vrednost Lavdoaovo vnovic pokazala. Pri vsem zabavljanji dvorjaaov je veadar Terezija videla, da bi pri ve6i mo6i se veliko ve6 dovrsil. Sicer Davna stopnje ne odstavi, pa Lav-donu da oddelek v roke, s kterini se kaj na svoj van podstopiti sm6. Ta hrabri vojs<5ak popusti Moravska in Slezijo napade. Do Land shut a je brez boja pri-drl, pa toliko bolj se mu takaj Prusi uprejo. Vodil jih je srSni Fukvet, ki jih je po visavah tako umno razstavil, da se Lavdon ganiti ne more. Pa ta okol-scina ga tako razsrdi, da sklene napad, po kterem bi si pot v dezelo s silo odprl. Fukvet sprevidi vaznost te bitve in sklenii je, da rajsi umrje, kakor da tukaj odjenja. Tako dobro so bili topi in trume postavljeni, tako umno stan osnovan in tako navduseno je bilo vse od prostaka do velitelja, da je bilo le malo opraviti. Prusi se ne boje nikakor cesarskih, marvec mirno in pogumno nateka njihovega pridakujejo.
Pa tudi Lavdon se ne ustrasi tezav in napot. Z nevarnostjo raste srcnost njegova, in ni6esar se rajsi ne podstopi, kakor tega, kar drugi razklicejo za nemo-goSe. K naakoku pelje celo armado na enkrat, da bi ovire vecina podrla. Tako je ravnal tudi kralj pri Lo-vozici in Evgen priZenti, in kar seje obema posrecilo, to tudi Lavdonu stece. Zastonj se upirajo prvi oddelki pruske vojske. Ko se zazen6 in prve rove dob6, bila je najveci napota odpravljena. Poglavna mo5 se brez vspeha ustavlja. Od dola do dola, od gri6a do griSa je pojena, sekana in zajemana. Strelistvo je koj od konca dobljeno, kmalu tudi stavnice, tabor in hrana. Konjiki najdelj stoj6 pa tudi vedidelj na boris6i poce-pajo. Zamerzi se jitn , da bi se podali cesarskim, pa premalo jih je, da bi ztnagati mogli. Se le po najsrdi-tejem boji jih Lavdon podere. S to hudo prasko je bitva dognana in zmaga bila je popolnoma. Okoli 7000 je vjetih, vec kot 3000 poteptanih in mrtvih in blizo 60 topov dobljenih.
Naglo se potem Lavdon vzdigne, nazaj doli gr6 in na Glaco udari. Ta trdnjava stoji vrh Moravskega v grofii enacega imena. Ona je kljuo do polovice Slezije, pa je moena in skoraj nevdobitna. Al popred kakor s stradezem inoblego si jo misli Lavdon s silo prisvojiti — in tudi ta ga ne okani. Stolp, ki je trdnjavi najmoc-nejsa bramba, je najpred napadel in zopet z veliko mo6jo kakor Fukveta pri Landshutu. To zidovje se poda, z njim tudi trdnjava in vsa posadka. Bilo je je sicer le tisoc in dve sto moL, pa bila je z vsem zalozena, vzlasti s smodnikom in hrano. Med pienom je zopet^ okoli 50 topov. Iz glaske grofije cesarski v notranjo Slezijo vi-hrajo in si mnogo mest pridob6; pa zastonj oblegajo Vratislavo, poglavno mesto dezele. Velitelj Tavencin se tako mozko drzi, da je vsa prizadeva zastonj. Pa tudi to mesto ne bi se bilo moglo Lavdonu ubraniti, ako ne bi se bil Enrik s silno mocjo priblizeval. Pre-slab je Lavdon, da bi se bil mogel v to bitvo spusgati, zatoraj odjenja in se brez zgube na izhodne in jufcne kraje dezele podd.
Pa tako srecen ni bil Miroslav, ki je v Saksonii stal in Drazdane oblegal. Zastonj to mesto napada, zastonj ga s kroglo in buto nadleguje in mu z ognjem preti. Cesarski odbijajo naskoke, na strel odgovarjajo s strelom in mu tabor mo6no pokvarijo. Kralj se tako razsrdi, da vojseake „strahljivce" imenuje in neki polk, ki mu nemar oponasa, sramotno kaznuje. Davn grozno pocasno oblezencem na pomoc gr6. Posadka obstana se scasoma vendar premise in s 50.000 mo^mi na kralja
udari. To ga primora, da v veliko skodo tabor inknaalu tudi labsko planjavo popu3ti. Pa tudi za hrbtom mu cesarski napredujejo. GibSna truma Lasita je tako ne-sramna, da prusko gospodo napade in Berolin oropa. Miroalav je nakanil jo zavzeti, al Lasi naglo odide in na druge kraje vihra.
Kralj ne gre potem ve& na Saksonsko, temuc na Slezko. Tu so se hotli Davn, Lavdon in ruska vojska zediniti, ga pobiti iu potem v notranje krajine, na Sprevo in Odero butiti. Ta nevarni namen pa Pru-8om ne ostane prikrit. Njih poglavitna skrb bila je ga ovirati, dokler se Sas ne preteSe. Pa od vseh strani se jim sovrafcniki blizajo. — Rusi na izhodu, cesarski na zapadu in jugu. Miroslav stoji se tiho v lezajih, ko ga oni od Kvajse in Odere obstopijo in 15. dan veli-kega srpana napadejo. V tamni noci se Lavdon iz svojih sotorov vzdigne in gre v dolino, ki jo „macji potok" nareja. Zjutro zgodaj poprime krepko srednico nasprotnikovo; desnico je imel vsled pogovoraDavn na-skociti. Al ta velitelj se je skesal in v svojem tabru ostal; — prepozno vidi Lavdon, da ga je nevosljivec prekanil. Velika ve&na mu tedaj ^nasproti stoji; vse, kar on ima, je 22.000 vojakov. Ce bi nazaj sel, mu Prusi na hrbet padejo in ga do zadnjega uni&jo; ce bi pa sam zgrabil, ga caka enaka osoda — zmaga, smrt ali jetnistvo. Spoznal je nevarnost in videl, da se ne d& odvrniti. Zatoraj si izvoli najmanjsega med zlegi: bitvo in dastitljivo smrt. Srdito plane tedaj na pruske grice pri Lignici in sovrafcnika zapodi. Pa ve&na ga zopet odtira. On pa napade z ulani in oklepniki, kralja vdrugie nabije, topov in jetnikov dobi — al kmalu je na novo primoran borisSe zapustiti in se nazaj pomakniti. Vendar zgrabi tudi tretjid, predere se enkrat rajde in se v najsrditejo prasko poda, da bi nasel to, <5esar je zelel — pogin vojsSaka in viteza. Al smrt mu priza-nese, da svitlejih dni se docaka. Vsak sovra&nik se taki stanovitnosti cudi, pa le tudi taka stanovitnost je mogla cesarske resiti. Lavdon jih noce vec zastonj zrtovati, tedaj se odmikati priSenja. Pa topnidarice, ki so na Pruse nastavljene, delajo dalje in odganjajo njih napade na vojsko, ki pocasi in v najlepsem redu nazaj gre\ 65 topov je na borisSu zgubila in 4000 mrtvih in ranjenih. Pa Miroslav si ne upa za njo; poln zavzetja le re6e: „Gledite, zmagovalcu enak nam Lavdon bojisce prepusca!a Tudi oja je veliko zgubo trpel, tako, da se Lavdon na dolnji Slezii in v glaski grofii srecno ob-drzi. Davn pa gre zopet v Drazdane in srce mu ve-selja igrd, da je bil sovodja pozugan. Al nesreca, ki je tega zadela, zadene tudi njega, le se hujse in v ve6o sramoto.
Na Saksonskem so tudi to leto Priisi bezali in so Labo noter do Devina zgubili. Bili so pri Torgavi pobiti, pri Vitembergu so tekli in celo to vtrjeno mesto popustili. Ko tudi Davn tjekaj pristopa, naglo bezijo iz cele defcele in se v Branibor in na Ukraj pomaknejo. Pa tudi Miroslav se, ko je vojno na Slezkem koncal, na borisce v Saksonijo poda. Njegova prikazen ozivi premagane Pruse , da se vecine vec ne boje in kosec dezele vnovic dobijo. Pa kralj isce le Davna, in pade tedaj, ko ga pri Torgavi najde, mahoma nadnj, da mu tukaj povraca Kolin.
Bitva, ki se vname, je huda in dolgo traja. 12 ur so bili Prusi premagovani, in Le pocnejo brez preneha bezati. Na tisoc vjetih so ze zgubili, vso borisce je z mrlici pokrito. Pa Davn je bil ranjen, Miroslav se zopet obrne in Citen visaveSeptica vzame. Sreca se pa zdaj obrne. Da bi zajeti ali raztreseni ne bili, zato cesarski odjenjajo in s poljan pobegnejo. Vendar so bili veliko zgubili. Koj po bitvi so Saksonijo popustili in na Cesko utekli.   Kralj dobi tedaj vso dezelo: le Draz-
-----   398    -----
dane se drLe in nekaj varov ob Zali in rudarski gori» V ti nesredni vojni je Davn slavo nepremagljivosti zgubil. Svet ga posihmal bolj pozabi in gleda le oa kralj a in Lavdon a.
Na ruskem in svedskem boriscu se malo vaznega letos godi. Rusi soKolberg zopet ^obsedali brez vspeba> dokler jih Verner stran ne zapodi. Se tnanj so Svedi opra-vili, ki so v Stralsund utekli in Pruaom pot v Meklen-bor pokazali. Oni to dezelo napadejo in hude davke nabirajo.
V Hesnu in Vestfalnu se sreca spreminja; pa Fran-cozi se trudijo in zadnjic' spet premagujejo. Zdruzena moc stoji v ve6 oddelkih po tevtonski goScavi noter do Vester-gozda: Subize pa ob Lani in na Tavnu in ne-koliko zad za hesko armado. On hoce sovraznike pre-trgati in po samem nabiti. Sicer zapadne kraje gor-njega Hesna posede, pa zastonj skusa pri Korbahu in pri Erksdorfu predreti. Pa ceravno je vodja Muj pri Varburgu posekan, zenejo vendar Francozi Ferdinanda na Bimlo, vzamejo Kasel in celo na Getingen padejo. Zdruzena mod si ne ve druga6 pomagati kakor s tem> da na Reno gre in Francozom zuga, jim za hrbet prid. Pa oni so prenevedni, da bi jih to ostrasilo, marve6 se odhoda vesele in v srednji Hanover in v Halberstadt pla-nejo, potem se obrnejo in tudi zdruzeno vojsko pri Vezlu in Kampnu nabijejo.                        (Kon. prih.)
------   408    -----
Ozir  v  pretekle čase.
Sedemletna vojska s Prusi.
(Konec.)
Leta 1761. ni bilo nobenega velikega boja. Vsi so bojevanja siti, armade so trudne in na polovico pomanjšane. Več kot milijon vojščakov je že počepalo. Po- .
-----    409    -----
koja vse želi, vzlasti Prusija in Saksonija. Tu je vse poteptano, vse končano, grozovita lakota žuga. Od zdaj ne dela več moč in sila, le razumnost veliteljev se vadi in se se 18 mesecev poskuša, dokler se tudi ona naveliča.
Tudi to leto se hočejo cesarski z Rusi zediniti in Lavdon se Oderi in Oiabi bliža. Al kralj, ki se pri Svajdnici ustopi in na Najso in Vajstrico gleda, združbo dolgo ovira. Pa stanovitnost Lavdonova ni nič manjša od tiste, ki jo kralj razodeva. Zedimba se zadnjič dovrši. Lavdon nagovarja zdaj ruskega vodja, tabor Miroslava napasti in mu ležaje s silo odvzeti. Cesar želi, to mu sicer res pri neki gostarii vinjeni Buturlin obljubi, al trezen se izgovarja, in cesarski morajo mirni ostati. Zadnjič ce!6 Rusi popolnoma odrinejo, pa pomanjkanje tudi kralja prisili, da popusti sfcan in na Bober gre. Njegov odhod je Lavdon porabil in je v okolico Svajd-nice sel z namenom , jo po vsaki ceni strahovati. Brez skrbi se je od nje Miroslav odtegnil; le pad nebesa bi jo mogel poškodovati, ne pa ktera zemeljska moč: tako popolnoma bila jev zavarovana. Ena najmočnejih trdnjav Evrope je bila Švajdnica s topovi, vojščaki in z drugim potrebnim orodjem bolj kot vsako drugo prusko mesto oskrbljena. Le v več letih bi se mdgli ti kipeči zidovi prezibniti, in globoki rovi zasuti. Pa kar bi kdo drug morebiti še z dolgo oblego ne storil, to dovrši Lavdon v manj kot v eni uri in novica o napadu trdnjave pove ob enem tudi njeno pogubo.
Sosebno trije stolpi so Svajdnico varovali: višalni, obločni in javorniški var po imenu. Tiho pa z vso močjo jih cesarski naskočijo in tako naglo dobe, da jih le malo streljajev nadleguje. Hrvatje silijo v vodne nakope in njih veljak Janoš Pruse jako pobija. Ropanje mesta je sicer prepovedano, al navdušena in vinjena vojska se za nič ne zmeni, tako, da le z velikim trudom jo Lavdon ustavi. Le četa Kolovrat je pokorščino skazala in ni morila in ropala. Očitno jo potem velitelj pohvali, jo bogato obdari in v izgled vsej vojski postavi. Dobički zmage bili so neizrečeni. Pa ne trohice ne obdrže vodji in stotniki; vse je došlo prosta-kom , kterih vsakteri 13 tolarjev prejme. Le pomanjkanje vojaščine ovira cesarske tudi v gornjo Slezijo iti in kralja samega uničiti. Ker je že pozno v jeseni, se vležejo ob Kvajsi v zimno stanišče.
Rusi so s 50.000 možmi v Pomorskem stali in Kol-foerg tretjič oblegli. Potem ko so vodja Evgena Virtem-berškega zapodili, se jim mesto 16. decembra podd. Al ruski velitelj Menčikov ne more dalje napredovati, ker je njegove žitnice na Poljskem sovražnik pokončal in ker Švedi zopet letos nič opravili niso. Iz izhodnje polovice Pomorskega Prusi pobegnejo, pa v zapadni se obdrže in do Stralzunda gredo med tem, ko tudi v Meklenboru prevagujejo.
Na francozkem borišču sicer združena moč svojo slavo ohrani in včasi zmaga, pa je prepičla, da bi ba-bastega in mehkužnega sovražnika prepodila.
Leta 1762. je Miroslav tako opešal, da bi bil poginiti moral, ako ne bi bile druge okoliščine nastopile. Britanci ga z denarjem več ne podpirajo, njegov lastni zaklad je pa tako na nič prišel, da je moral novce {denar) pačiti in tedaj vrednost cvenka ponižati. Najboljši veljaki so mu bili pobiti, novoizvoljeni so bili pa nevedni, boja siti in otroci, tako da jih veliko še 20 let nimaL Tudi stari, še živi velitelji imajo premalo moči, da bi zmagati mogli. Dežela je izprezana in ne more več dati in tudi več nima. Pa ruska Elizabeta svet zapusti in naslednik Peter je kraljev prijatelj. On raztrga avstrijansko zvezo, se celo s Prusi združi in jim 20.000 možakov na pomoč da. Ta vojska je popred pri Lavdonu stala, ki jo, ko je misli Petra izvedel, razorožiti hoče.  Pa Terezija mu tega ne dopusti,
ker ni hotla verjeti in Rusov žaliti. Še le, ko odkora-čijo in k Miroslavu prestopijo, svojo slepoto spoznd, al prepozno je, da bi napako popravila. Kralj se zdaj vzdigne in Svajdnico obleže. Veliko nap6t ima, jo zopet dobiti, pa s svojo' stanovitnostjo jo le ustrahuje. Da bi jo Davn rešil in Torgavo maščeval, zato je bil Lavdon zopet nazaj djan. Pa Miroslav zapodi Davna in Švajdnica se mu oktobra meseca podvrže. Sicer je prepozno, da bi kaj več opravil, tudi je bil na Ruskem Peter pregnan, in nastopnica Katarina iKisko pomoč domu pokliče , pa kralj zgubi zopet enega svojih protivcev. Švedi, ki so sicer vojsko leno in slabo peljali, so jo namreč to leto popolnoma končali in tedaj Avstrijo zapustili.
Na druzih boriščih je sreča nestanovitna. Saksonijo so Avstrijani že lani zopet napadli in so na jugu napredovali. Letos se bijejo skoz in skoz za to revno državo in zadnjič do Elstre pridero. Samo pri Fraj-bergu je dvakrat zagrmelo. Enkrat so bili Prusi, drugo pot cesarski premagani. Po ti bitvi Enrik na Cesko, Klajst v Frankonijo korači. Pa ta le malo, uni pa cel6 nič ne opravi in majhni boji ob Muldi in Labi leto končajo. Avstrijska vojska stoji pozimi ob rudarski gori in po drugih utrjenih krajih.
Nihče se ne predrzne leta 1763. boja ponoviti in protivca prijeti. Sovražne moči se pomire, ogenj ugasne in po hudih sedemletnih viharjih se nebo razvedri. V Fontenbl6u se Francoz z Angličanom, v Huberts-burgu Marija Terezija z Miroslavom pomiri. Z veseljem zaslišijo vsi narodi, da je 10. svečana splošni mir ustanovljen in nevarnost odvrnjena, da bi se zadnji ostanek blagostanja zgubil. Vojščak popusti zastavo in se v domačijo podd. Kmet poprime zopet drevo in upa, da bo pridelek njegov in da mu žetve ne bo konj ali vojak pomandral, ali pa davščina za boj vzela. Vse diha lagleje in se po staro gibati začne. Stari red se sčasoma vrne.
Avstrija ni omagala; njene armade so stale še zmiraj v Saksonii, glaski grofii in Slezii; vedno so še novince dobivale; bile so zadosti močne, da bi bil ž njimi Lavdon še kake dve leti se lahko vojskoval. Ta država je velika in rodovitna in ima tedaj pripomočke še pri koncu bojevanja. Pa neskončno veliko je že zgubila, globoke rane so ji bile vsekane in silno je potrebovala pokoja, da bi se ji zacelile rane.
Francoske dežele je izmolzla bolj zapravljivost kralja kot bojna morija, ktere so se Branci tako neslavno udeležili; al Saksonija je v zadnjih omedlevi-cah. Celih 7 let je tukaj gorelo; celo pozimi, ko je drugod pokoj vladal, se je tu skor neprenehoma meč blisketal in krogla spuščala. Kralj je na Poljsko pobegnil in je le od deleč gledal, kako se Prus in Av-strijanec za njegove dežele tepeta. Ako je Miroslav premagal, so morali Saksonci Pruse rediti; ako sta pa Davn in Lavdon premagala, so jih prezali poslanci lastnega kralja. Nobena država ni bolj mini kot Saksonija potrebovala.
Ne dosti manj vničen^ je bil tudi blagor pruskih dežel. Avstrijani, Rusi in Švedi so jih teptali in grozo-vitno razdevali. V srce države je vrag privihral in celo Berolin je bil večkrat oropan. Prusi so morali boj končati, pa izvrstna razumnost kralja je nesrečni konec odvrnila in ni stare slave le ohranila, ampak jo še po veliko slavnih zmagah povikšala. Pruske armade so stale po Meklenboru in Saksonskem in kar je v Slezii bilo zgubljenega, bilo je ondi nadomeščeno.
Tako neha to strašno bojevanje, brez posebnega dobička niti za tega niti za unega. Avstrijani popuste zopet Slezijo in Miroslav priznava zat6 možd Marije Terezije za nemškega cesarja.
Da so teh sedem let umetnosti in učenosti slabo cvetele in skoraj popolnoma zginile ondi, kamor je vojska segla, to labko razvidi vsak in ne potrebuje dokazovanja. Le vaja vojščakom je bil tedaj ta boj , in res so se dela godila, kterim se čudimo. Pa narodi so drago plačali to vajo. Poškodovana in podrta pohištva, prazne denarnice in žitnice so mu ostale in po njegovih pomendranih posestvih so se poznali nasledki boja še leta in leta!
------   410   ------