ZAKAJ TAKO?
Premalo moralne osveščenosti med delegati?
Občinska kultuma skupnost Ljubljana Vič-Rudnik je dne 12. 3. sklicala 11. skupno sejo skupščine torej zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Seja obeh zborov bi se mo-rala pričeti ob 13. uri v mali sejni dvorani občine.
Na programu je bilo 11 točk dnevnega reda. Delegati so prihajali in zasedali svoja mesta. Krepko čez 13. uro v dvorani še ni bilo vseh delegatov. Predsednik skupščineje nato vprašal prisotne: »Koliko vas je iz de--lovnih organizacij, ki ste pustili delo irt prišli sem?« Dvignila se je skoraj polovica rok od prisotnih delegatov. Od vsakega zbora bi morulo seji prisostvovati okrog 50 deJega-tov. Tako pa jih je v zboru izvajalcev manj-kalopribližno 10 in nekajvzboru uporabni-kov.
Epilog seje je bil, da je predsednik skup-ščine vstal izza mize in menil: »Tovarišice in tovariši, ker v zborih manjka več delegatov, ne moremo biti sklepčni v odločanju, zato sejo odpovedujem.« Ker sem bil na seji prisoten sam tvdi kot delegat, se sprašujem: Mai smo šli v dvorano samo gledat, koliko je ura in nato domov?
Zakaj tako?
Veliko delegatov je prišlo na sejo z avto-busom ali osebnimi vozj/i, izven Ljubljane, iz Velikih Lašč, Polhovega Gradca in od drugod. Kot vemo, bencin ni poceni, izguba časa prav tako ne. Dalje: tovarišice in tova-riši delegati so zapustili pred zaključkom delovnega časa svoja delovna mesta, se pra-vi, da niso tokrat ne delali in ne sejali. In ne čudim se enemu izmed njih, ko je dejal: »Mislite, da rad sedint tu in čakam, mai bi bil v tovarni, tam je kruh, tu ga ni!*
To je ena plat medalje.
Smo v stabilizacijskem letu. Delovni ko-lektivi prav zdaj končujejo leto uspehov ati neuspehov. Tudi taki mozaični kamenčki včasih pripeljejo marsikatero delovno orga-nizadjo v izgubo, ko je krivec malomarno zapravljen denai, nedelo in izguba delovne-ga časa. Opisani primer je zgovoren. Takih primerov pa ni malo.
In druga plat medalje: mar se tovariši, ki niso prišli na sejo sploh zavedajo svoje poli-tično moralne odgovomosti, ko podcenjuje-jo tako pomembne seje zborov skupščine, ko se razrešujejo naši problemi, hotenja in potrebe delovnega človeka in ko se odloča o našem denarju in s tem, kje in na kakšen način ga bomo bolj smotmo znali porabiti. Taka neodgovma misenost pa tudi slabo vptiva na ostale delegate, ki drugič lahko pridejo do spoznanja, »zakaj bi hodil na sejo, saj drugih tudi ni bilo*. Takim tovari-šem delegatom manjka politično moralna osveščenost tudi do volilcev-občanov, ki so jih izvolili za tako pomembne naloge, kotje delovati v delegatskem sistemu. Saj prav od občana voljen delegat zastopa njegove in svoje interese na območju, kjer živi in dela. Poglavitna angažiranost delegata pa bi mo-rala biti borba za skupne interese celotne dmžbene skupnosti, predvsem v krajevnih skupnostih, iz katerih delegat izhaja.
Tovariši delegati! Pravzdaj, v stabilizacij-skem obdobju, bi se morali tega bolje zave-dati in se kot delegati vldjučevati tudi v druge družbenopolitične organizacije ter tu-di v njih sodelovati in razreševati vse po-membne in pereče probleme delovnega ob-čana. Mar ne?          MARJAN GANTAR