Piščalke in druge igračke
^^   Majhnc piščali, na katere lahko zapiskamo. da gre kar skozi ušesa, na-
^Lvimo iz mladih kostanjevih poganjkov ali brezovih vejic. Kostanjevi vršipki
^^naju biti že oleseneli, ne smejo pa biti preveč zreli, ker se drugače ne
^Bd omajati.  Tak  poganjck  si  odrežemo  tik  pod odebeljenim   delora, ki
^^K potem obliko, kakor jo vidimo na  naši sliki  (štcv.   1). Kako moramo
^Hezati skorjo na spodnjem in zgornjem dclu, vidimo iz slike  1 a. Skorjo
^Rajamo na ta način, da jo tolčemo  okrog in okrog  z  noževim držalom
^nko časa, da se da votla skorja (1 c) gladko potegniti raz notranji  del.
H$d notranjega  jedra  (na  sliki   1 b)  odrežemo  s križcem  zaznamovani  del
Uf napravimo iz njega klin (št. 1 e), ki pride v gornjo odprtino piščalkc. Na
Bwki 1 e vidimo to zagozdo od strani in od zgoraj. Spodnji del vejice vtak-
nnno nato zopet v piščalko (1 d) — in signalna piščalka je gotova. Ravno
tako kakor prejšnjo, napravimo tudi piščalko iz bezgove veje. Najprej  si
calrcžemo kolikor mogoče cnakomeren in raven košček bezga. potisnemo z
dcbeto plctilko ali z drugim podobnim predmetom stržen iz vejice, izrczlja-
rno iz poljubnega lesa klin (slika 1 f) in palčico, ki ju vtakncmo v zgornjo
^podnjo odprtino piščalke  (glej  sliko 2).  Oboje se  mora piščalki prav
¦ o prilegati. Če si pa napravimo  piščalko iz bezga precej  dolgo in na
iicj vrsto manjših luknjic (največ osem, kcr imaiuo na vsaki roki za zapi-
ranje in odpiranje odprtin na razpolago le štiri prste!), potem imamo pravo
pastirsko frulo ali zveglo (slika 3). Kdor je pa še bolj spreten, si pa zveže
vtč piSčalk različne velikosti z motvozom skupaj (št. 4) in ima, če so posa-
inczni toni piščali pravilno razvrščeni, tkzv. piskolico, ki jo še danes uporab-
Ijajo za igranje pesemc in melodij na Stajerskem.
Stržek (St. 5) napravimo iz ene polovice orehove lupinc, ki jo na eni
strani  malo  izdolbemo.   Okoli  sredine   Iupine   navijemo  nekoliko   zavojev
;inca,   nato   vtakncmo vžigalico  ali skrajšan   zobotrebec   med   nitke   in
ijemo sukanec tako močno, da je popolnoma napet. En  del vžigalice
i'Mčiva na prišpičenem koncu lupine, drugi pa stoji nad izdolbenim delom.
Če pritiskamo na prosti konec vžigalice, udarja drugi del na orehovo lupino,
kar povzroči podobcn glas, kakor ga ima naša najmanjša ptica stržek ali
kraljiCck.
Brcnčečega čtnrlja (št. 6b) si naredimo iz okrogle škatle iz lcpenke, kateri smo odvzeli pokrov. V dno te škatle napravimo majhno luknjico, skozi 'katero potegncmo tanko, toda močno vrvco. Preko močnc vrvce. ki jc v škatli, pa povlečemo majhen kovinast kolobarček (kakor jih uporab-'iajo za srebrne in zlate, leskctajoče se našitke na oblekah) in napravimo
202
vozel (6a). Če primemo vrvco približno pol metra od škatle in vrHtfjH šlcatlo v krogu, začujemo brenčeč glas, kakor bi letal čmrlj okoli nas/^H pazite, da ne udarite s to igračko koga po glavi!                                   ^H
Brizgalko (št 7 a) izrežemo kakor piščali iz bezgove veje, iz katbre soH odstranili stržen, in izoblikujemo \z navadnega mehkega Iesa okrogel ta^H ki se pa ne sme tesno prilegati. Prednji del bata ovijemo z volno (Št. ?9 da se, ko ga potisnemo v cevko, tesno prilega notranjščini. Nato napraviiiM iz smrekove vejice majhen zamašek, s katerim zamašimo brizgalko (sli^H 7 a); 7, debelejšo šivanko pa preluknjamo stržen zamaška (7 b). Ako jH brizgalka dobro napravljena, nam bo nudila dosti zabave in veselja.         ^M