AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINS DAILY NEWSPAPEK CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 5, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII S zavzetjem tega mesta ob Donavi, je Rusom odprta stara pot v Avstrijo ip na Dunaj. Druga ruska armada se zdaj že nahaja v dunajskih predmestjih in je oddaljena od središča mesta komaj kakih šest milj. Ta armada je včeraj okupirala Dunajsko novo mesto ter se potem pomaknila 16 milj južno-vzhodno in zavzela mesti Neun-kirchen in Glognitz. Od Glognitza imajo Rusi se- dem milj do prelaza Semmerin-ga, ki se vzpenja 3,215 čevljev visoko in 137 milj vzhodno od Berchtesgadena, H i t le r jevfega pribežališča. ičiasopisje iz Stockholma poroča, da je na Dunaju izbruhnila civilna vojna. Z revolto da so začeli tujezemski delavci in vojaški ubežniki. V centru Dunaja je prišlo do krvavih pobojev med izgredniki in policijo. PATTON DRVI NAPREJ PROTI VZHODU, 1CASSEL IN KARLSRUHE ZAVZETA Po vsej Ameriki bodo zbirali staro obleko m reveže v evropskih deželah sen1 V vseh evropskih deželah, ki so jih osvobodile izpod nemškega jarma zavezniške armade, zlasti primanjkuje obleke. Poroča se, da je do 125,00.0,000 oseb skoro napol nagih. Za te reveže je zdaj podvzeta akcija, da se prične zbirati staro obleko po vsej Ameriki. Kvota je določe-,.na. na 150,000,000 funtov; obleke,, katero bo zbiral Združen narodni odbor, kateremu stoji na čelu Henry Kaiser, znani gradilec ladij. Sam predsednik Roosevelt toplo priporoča narodu, naj daruje obleko pri tem zbiranju, da se obleče evropske reveže. Za Greater Cleveland je določena kvota 5,000,000 funtov oble- Pariz, 4. aprila. — Kanadska in angleška armada sta oddaljeni samo 48 milj od Severnega morja in 38 milj od pruske utrjene postojanke Hannover. Ta ofenziva je na levem krilu zavezniške fronte. V sredini je tretja ameriška armada še vedno na divjem pohodu po centralni Nemčiji. Mesto Kas-sel je padlo danes zaveznikom v roke. Tretja armada ima samo 58 milj še do češke meje in 140 milj do Berlina. Do češkega mesta Pilzen, kjer so znane Škodove tovarne, ima 3. armada samo 110 milj. To je zadnji Hitlerjev arzenal, ki je še v njegovih rokah. ke. To je sicer vefiko, toda ker so obljubile pomoč vse organizacije, bo kvota gotovo dosežena. Faktično zbiranje obleke bo od 22. do 30. aprila. Obleko bodo zbirale cerkve, šole, sinagoge in sicer tam, kjer je najbližje vašemu domu. Zdaj, ko čistimo pg hiši, denimo na stran Vse, kart je še pora-bno, naj bo to moško obleko, za žene in dekleta, posteljnino, čevlje, blago na jarde, zlasti pa razno pleteno blago za otroke. Potreba v Evropi je velika, zato naj vsak da, kar le more. Vse bo prav prišlo nagim sirotam, ki so v vojni izgubile vse. Mesa bo primanjkovalo še eno leto po končani vojni v Evropi Washington. — Pred senatnim preiskovalnim odsekom je pričal polkovnik Olmstead, ki vodi statistiko o zalogi mesa za vojno živilsko administracijo. Izjavil je, da bomo čutili pomanjkanje mesa še najmanj eno leto po končani vojni z Nemčijo, že danes, je izjavil polkovnik, je v zalogi 6,200,000,000 funtov mesa manj, kot so pa zahteve zanj. Izjavil je tudi, da bo letos najbolj trda za ameriško civilno prebivalstvo glede sladkorja, ki ga bodo AmeHkanci imeli na osebo celo manj koj; Angleži. Načelnik odseka, senator Thomas, je potem vprašal, če1 bi konjsko meso za civilno pre-! bivalstvo kaj pomagalo v stiski, j Toda to idejo je zavrnil ,zastop- i nik poljedelskega urada. Olmstead je tudi izjavil, da bo' zelo primanjkovalo mesnih kon-| zerv, katerih mnogo zahteva ar-j mada in pfi Rusija. Povedal jej tudi, da bo treba morda celo kla-! ti breje svinje, da se dobi potrebno meso. _ Poljaki bodo dobili poileno priznanje trdi državni tajnik SteHinius I j Slovenskim beguncem j ♦ > i J v Rim je bilo včeraj j i poslanih $1,300 i t t | Apel za, podporo slovenskim beguncem v Rimu ni bil brez uspeha. Naši ljudje so se od vseh krajev zalo, lepo odzvali, slasti pa so ljudjfe darovali večje vsote v slovenskih župnijah v Clevelandu: pri sv. Vidu, Mariji Vnebovzeti in pri sv. Lovrencu. Dalje so ljudje darovali Antonu Grdini in v uradu Ameriške Domovine. Vsi ti darovi znašajo v gotovini $1,300.00. Ta vsota je bila včeraj izročena v škofijski urad, ta jo bo odposlal na apostolsko delegacijo v Washington in ta jo bo brzojavno nakazala v Vatikan. Tam bo vsoto dobil v roke P- Anton Prešeren, ki bo razdelil potem denar med potrebne slovenske begunce v Rimu. še posebej pa se je poslalo na slovenske du-rovnike v Rimu večjo vsoto za mašne intencije. S tem denarjem si bodo slovenski begunci v Rimu lahko na,-bavili najpotrebnejše za prvo silo. Gotovo bodo do smrti hvaležni svojim ameriškim dobrotnikom. Ker vemo, da je njih beda silno velika, bomo še naprej zbirali darove zanje. Kdor bi bil torej pri volji dati še kak dar za te reveže, ga lahko izroči v našem uradu, ali Mr. Anton Grdini, ali pa v svojem župniščiu Vedite, da vsak dolar veliko šteje v tej silni potrebi!'" ■ Torej v imenu slovenskih beguncev v Rimu prosimo še na-daljnih milodarov. -—o-- TO JE PA ORJAK, DA MU GA NI PARA Longview, Wash. — Na tukaj-šno žago so pripeljali pravcatega orjaka, največje drevo, ki je bilo še posekano v tem okraju. Zraslo je 256 čevljev visoko in je dalo dovolj lesa za kompletno pohištvo 5 sob. Krogi v drevesu kažejo, da je začelo rasti okrog leta 1265. Vaje mlad. zbora Danes popoldne ob 5:30 bo pevska vaja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši naj pošljejo otroke pravočasno. Vaja bo tudi v soboto popoldne ob dveh. Otroci se pripravljajo za koncert v nedeljo popoldne ob štirih. Dar za begunce Za slovenske begunce v Rimu nam je poslal msgr. V. Hribar $4.00 in sicer je dal Joseph Zimmerman Sr. 1236 E. 175. St. $2, po $1.00 pa: Marian Simon-čič, 18321 Hiller Ave. ter Mr. in Mrs. ,F. J. Furlan, 18321 Hiller Ave. Prav lepa hvala vsem skupaj. Precej hladno je V Clevelandu je padel včeraj toplomer od 68 stopinj na 37. Brila je dokaj mrzla sapa sem od z^ipada. Za danes ne oblju-bu jej o nič boljše. Nikar ne omedlite, če bi danes zagledali plesati po zraku snežne kosmiče. kai se ve. Razdalja med Pattonovo 3. armado in prednjimi sovjetskimi četami se vedno boli krči. Pred par dnevi sta bili obe armadi še kakih 150 milj narazen. Na jugu je pa francoska armada zavzela ob Reni mesto Karlsruhe, ki šteje 189,000 prebivalcev. Mesto je bilo močno utrjeno, ker tukaj je bil začetek znane Siegfried črte. Sedma ameriška armada ima še 34 milj do Nuernberga, kjer je bila zibelka nemške nazijske stranke. ' Zavezniki so zadnje čase vzeli sledeča nemška mesta: Muen-ster, Osnabruck, Fulda, Aschaf-fenburg, Siegen, B r u c h s a 1, W u e r z b u r g, t Gotha, Hamm, Wuerbach, Engelo in Zutphen. Kanadci in Angleži so na tem, da zaprejo urnil^; iz Holandije kakim 4iO,000 naeijem. Zato se-premikanje teh čet ne poroča dosti, da sovražnik ne dobi informacij. V Por ur ju, poročajo, se nahaja zajetih v past do 150,000 Nemcev, katere zdaj uničujeta 1. in 9. ameriški armadi. Dozdaj so bili še vsi poskusi Nemcev, da bi se izmotali iz pasti, brezuspešni. Danes je 300 dni, odkar so se zavezniki izkrcali v Normandiji. General Eisenhower je izjavil ob tej priliki: "Konec ni več daleč." Senzacionelna je bila vdaja mesta Aschaffenburg. Mesto je izročil Amerikancem major von Lambert, ki je dal javno obesiti dva svoja častnika, ki sta svetovala, naj se mesto poda, ko so ga začeli pred enim tednom bombardirati Amerikanci. -o- Nov grob Po kratki in mučni bolezni je umrl George Gestič, star 68 let, stanujoč na 7017 Hecker Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Terezijo roj. Radovanič, hčere: Caroline omož. Sintič, Stella omož. Cook, Dolores, 4 vnuke in enega pravnuka ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Samoboru, selo Podvrh, kjer zapušča brata Štefana in druge sorodnike. Tukaj je bival 40 let. Bil je član društva št. 14 HBZ in št. 3 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na, Kal vari j o. PURANOVA JAJCA BODO KMALU NA NAŠIH MIZAH Washington. — Na ameriških mizah bomo imeli kmalu' pura-nova jajca. Reja male vrste puranov se je namreč zelo dobro obnesla. Te nove vrst^ male pu-ranke znesejo do 200 jajq,c v eni seziji, dočim jih znesejo večje vrste le od 40 do 60. Vladni eksperti prerokujejo, da bo teh puranovih jajec več kot se jih bo potrebovalo za va-lenje in odvišna bodo prišla na trg z& ameriške kuhinje. Senat je zavrgel predlog za mobilizacijo delovne sile v industriji Washington. — Senat je z 46 proti 29 glasovom zavrgel predlog, ki bi mobiliziral delovno silo ter nalagal ostro kazen tako delavcu kot delodajalcu, ako bi to postavo kršila. Poslanska zbornica je predlog sprejela z 6 glasovi večine. Predlog bo poslan zdaj nazaj na odseke obeh zbornic, da najdejo kako drugo pot za predlog, ki ga priporoča v sprejetje Rooseveltova administracija. Senator Johnson, demokrat, ki je bil proti predlogu, je izjavil: "Ne bi bilo prav, če bi mi primorali delavca ostati pri njegovem delu, ko je šel vojni mo-bilizator Byrnes v civilno življenje." Ameriški general je bil ustreljen, ko se je podal Nemcem Pariz. — General Maurice Rose, poveljnik 3. oklepne divizije prve armade, ki je prodirala prva v Nemčijo onstran Rene, je bil ustreljen v bližini mesta Paderborn na 30. vmarca. Ustrelil ga .je nek nemški vojak ravno ob času, ko je bil general na tem, da izroči Nemcem svoje orožje, ko so ga obkolili. Nemci so držali orožje proti generalu, ko je hotel dvigniti čez glavo svoj pas s pištolo, ko ga je nek nemški vojak brez povoda ustrelil v glavo. General je vodil prvo skupino tankov v sovražne pozicije, nato se je pa vračal v oklepnem avtu nazaj, da poda ingtrukcije še drugim. Naenkrat .je stal pred njim nemški tank.' Generalov voznik je naglo obrnil in zdirjal preko polja, toda tam so naleteli na drug nemški tank. General je izstopil, da se poda, ker ni bilo mogoče uteči. Nemci so nekaj zavpili nanj, kar si je general tolmačil tako, da hočejo od njega orožje. Segel je po pasu, fla ga izroči Nemcem, ko je nemški vojak streljal. Generalovi' tovariši so zmešnjavo izrabili in ušli, a generalovo truplo s0 pozneje našli na istem mestu, kjer je padel. Udeležil se je bojev v Afriki in Siciliji. Njegova oklepna divizija .je bila prva preko Francije, prva preko Belgije in prva v Nemčiji. Star je bil 45 let in doma iz Denverja, Colo. V prvo svetovno vojno je vstopil kot prostak, star 17 let. V državi Iowa so dobili včeraj dosti snega Des Moines, Iowa. — Danes je zapadlo po severnem in zapad-riem delu države Iowa 11 in pol palcev snega. To je bil največji snežni vihar ob tem ča$u v zgodovini države. Iz Minnesote paporočajo, da je tam zapadlo včeraj 17 palcev snega. Nad'14 palcev ga je zapadlo tudi v Wyomingu in Nebraski. Po zgorenjem Mi-chiganu in Wisconsinu so ga dobili pa kakih 8 palcev. zdaj borijo na strani zavezni-' kov." -o- Kdo ve odgovor? Zavezniški bombniki so dozdaj obiskali vsak poedi-ni kraj, kjer se izdeluje orožje in municija za osišče. Še na tisto revno malo Ljubljano so metali bombe, kjer se težko kaj prida izdeluje za nemško vojsko. Edina dežela, ki do danes še ni občutila zavezniških bomb je — Češka. Znato je, da so zdaj na češkem največji ar-zenali za nemško vojsko, zato se človek nehote vpraša: zakaj se tako previdno prizanaša nemški industriji na Češkem? Ali plava morda nad češko kako posebno Stalinovo pokroviteljstvo ? Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama TRIJE ROPARJI SO ZASEDLI VOZ ULIČNE ŽELEZNICE IN ŠLO JE KO ELIJA V Clevelandu se je pripetil včeraj ponoči slučaj, kot ga meščani še ne pomnijo. Na koncu Woodland proge so trije lepo oblečeni roparji stopili na voz ulične železnice, pobrali sprevodniku in vozniku ves denar ter vozne listke, nato pa ji-jma z samokresi v roki ukazali, da vozita proti inestu. ' Ukazali so jima, da spotoma ne smeta ustaviti za nobenega potnika, niti ne smeta ustaviti pri kaki signalni luči. Voznik je ubogal in šlo je ko sam Elija proti mestu. Na 66. cesti so banditje ukazali ustaviti voz, poskakali so na tla in izginili v noč, ne da bi se uslužbencema mestne poulične- železnice zahvalili za brezplačno in točno postrežbo. Cpl. Felix čekada je bil ubit 22. februarja na otoku Iwo Jima. Na 8. februarja je bil star 24 let. Rojen je bil na Bukovici pri Ilirski Bistrici, odkoder je prišel v Ameriko v septembru 1930. K ameriškim marinom se je vpisal v avgustu 1941 in preko morja je bil poslan avgusta lanskega leta. Pred vstopom v vojaško službo je bil uposlen pri Reliance Electric Co. Tukaj zapušča mater Mrs. M. čekada na 10214 Reno Ave., brata Pfc. Dominika v Long Beach, Kalifornija, in sestro Jennie Segulin. V starem kraju pa zapuča, če so je živi, dva brata in eno sestro. Naj mirno počiva v daljni tuji zemlji, preostalim žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje. m na »a Mrs. Terezija Rosa, 327 E. 200. St. je bila obveščena, da .je njen sin Pfc. Paul John v nemškem ujetništvu. Prvotno je bil štet med pogrešane v Belgiji od 18. decembra. V armado je stopil v decembru 1942. Graduiral je iz Euclid Shore višje šole ter je bil potem zaposlen pri NYC železnici in Euclid Shore Machinery Co. Preko morja je bil poslan lanskega oktobra, aa m Miss Beatrice L u k a s k o iz 19514 Arrowhead Ave. je naročila Ameriško Domovino za vojaka S/Sgt. Frank J. Tankota, ki služi pri ameriški armadi v Angliji. S0VJETI SO ZMEDLI ! BRATISLAVO' ZDAJ SOS! ODPRLI POT ¥ AVSTRIJO ! i London, 4. aprila. — Rdeča armada je danes zasedla : Bratislavo, prestolnico Slovaške, tako je naznanjal danes! maršal Stalin v dnevnem povelju. Mesto.je zasedla druga; ukrajinska armada pod poveljstvom maršala Malinovskija in i sicer 24 ur potem, ko so sovjetske čete udarile na mesto od treh strani ' if'« ie, že vesle m, :rJolltan muzeju v New n£ razstavi reprpr ?Wetjae itali-ianske palače iz /l^mijp Soba ie popolnosti f kat ■ 2 raz"imi oma- Jpitte r'h sto3i na policah " ^klo'aZnih drobnarij. Ob SZmize-Todavse ■ 50ft ftA sestavljena iz le k°ščkov razno- He« ' da se -ie mnogo !W m"zeja zmotilo in k So Vsesti na klopi, mink l>rave klopi, ne pa , a steni HiJ * * I večjih nemških i % 15le b'la izvršena v \ht januarJ'a 1944 v J'e dal radi 1 Prestpoka nem- / f4 ^p^ntracijskega !oi v sirou .v mal° sobo' ,i! kZ ln 12 čevlJ'ev vj8' Bile so tako ,5tražn v so morali Pri" '^o „n , da So zaprli h;°?PHivratal4ur ' enajst žensk ■ »8, Jlh Je zblaznelo in Hi Jezavestnih. Po- 4 V0°,Poklican v Nem- »2 Hi* Čejebil Paka" t.1 ^w znano. ^Jt 6?11,44 So zavezniki ^jskih postaj M°Jih imell v potili z drugih so 'P ; 8cy imele večji ob- i i % ff * * ^ V®1* So i v ^ *vstaif I V Hi JJ. Ples- Ak0 V ' So res vi- i XiJajaj°Če solnce ;/ 1 h valovih. V * SUa *na svetu if - „' ^ihče se jim , f\ u 1 »Ovijati. ! 5 M * J V^S^Sevala no-1 S^'fioTperice-ki i ^e5l0VmilniCi- poslal na mMM^rn^- °glas in W V** b^ mar milo! , I volj°- kie / (Xtj, * |f Službo Z izgo- 1 : in žena, (Ji J« bilo % \\ V* Pripo-rtU ^i Sa, -1 ne bo! J ^»tasj: ^Rl jce zanje pc I Washington. — Državni ta j-, nik Stettinius je pisal senator-] ju Taftu, da je trdno prepričan, da bo do zavezniki pošteno rešili poljsko vprašanje. To je bil odgovor na Taftovo pismo državnemu departmentu, da naj bi ameriška vlada ne odobrila nobene vlade na Polj- 'skem, ki je pod ruskim vplivom, i Taft je v svojem pismu na-ii vedel poročila iz Poljske, kako .'se vrše tam masne aretacije ! domoljubov, katere pošiljajo v ! koncentracijska taborišča v i Rusijo. "Tragično bi bilo za ameriško vlado," je pisal senator Taft, "če bi vlada Zed. 'držav j priznala kako vlado, pod kate-) re oblast bi se bali iti domov borci poljske armade, ki se I Mm t vojne J «0HDE J flttMKE -jb 8 i * * S^ Štejejo žen-v^J ifK s, ' P°hajajo zdra-6 odstotkov teX VV ^ngHji jih je Rusiji pa celo rti, ^ % * 6 ^ labko dolo- v kater° J S redkokdaj na- oSt/ napil.vode, X urah. (TO le opravičuje, da t "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderaon 0628 Cleveland I. Ohio. __ _______Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland, po DoStl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6-50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. No. 78 Thurs. Apr. 5, 1945 Beseda o zmagi Velika noč z Velikim petkom in Veliko nedeljo sta človeštvu neprestan nauk o boju med hudim in dobrim. Na Veliki petek je izgledalo kot da je zmagala hudobija. Toda po navidezno dobljeni zmagi hudobija ni bila mirna. Šla je in zapečatila grob. Pa ni nič pomagalo. Dobro je zmagalo in Kristus je vstal. Krivica in neresnica obhajata trenutne zmage, trajna zmaga ostane pravici in resnici. Hudo dobiva trenotne bitke, ne dobi pa končno vojske. Za Veliko noč so hitele naše misli tudi h težko preisku-šeni stari domovini. Kaj zla je pridrvelo nad Slovenijo od Velike noči 1941 pa do danes! Hitlerjeve horde so se vsule nad del slovenske domovine in pognale tisoče iz njihovih domov, druge pa so zasužnjile. Mussolinijevi fašisti so zagospodovali nad drugim delom in pokazali vso svojo južnja-ško prevzetnost ter surovost. Pa je nastal potem krvav domač boj med onimi, ki so se navdušili za komunizem, in med onimi, ki se niso hoteli ukloniti novemu nauku. Trenutno se zdi, da tako imenovano partizanstvo, ki ga vodi komunizem, zmaguje. Partizani So napadali katoličane in jih pobijali. Trebili so svoje nasprotnike in proglasili, da mora zmagati komunistična ideja, pa če pri tem ves narod pogine. Ker se drže načela, da se pristaš komunizma ne sme ustrašiti nobenega zločina, kadar gre za komunizem, so naredili načrte za iztrebljenje nasprotnikov tudi po odhodu Nemcev. Da se to likvidiranje nasprotnikov komunizma navidezno olepša, so jih obdolžili, da so izdajalci. In v čem naj bi bilo to izdajstvo katoličanov? V tem, da se ne uklonijo komunističnemu terorizmu in da branijo svoje življenje in življenje svojih. Ne moremo iz daljave presoditi, ali so izbrali za svojo obrambo vselej najboljša sredstva. Morda. so se pri tej samoobrambi v čem zmotili. To bo pokazala zgodovina. Toda gotovo še ni nobeno izdajstvo, če se kdo ne ukloni sovražniku Cerkve in če ne dere za njim slepo čez drn in strn. Tudi Hitler je proglasil vsakega, ki se ni strinjal z njegovim nacizmom za izdajalca. Tisoči so dali radi tega življenje. Sedaj zgodovina te Hitlerjeve žrtve krvavo maščuje. Na krvi zgrajena stavba se podira. Ko beremo v ameriških slovenskih časopisih neprestano izbruhe proti slovenskim katoličanom v starem kraju in tisto nepremišljeno zmerjanje z izdajalci, se spomnimo na besedo sv. Avguština, zapisano pred 1500 leti. Ko veliki cerkveni učenik premišlja, kako so Judje ob svoji trenutni zmagi nad Kristusom rekli o njem, da je zapeljivec, pravi, da je bilo to rečeno o Gospodu v tolažbo njegovim služabnikom, kadar jih sovražniki imenujejo zapeljivce. Isto velja o besedi izdajalec. Posebnost nasprotnikov Cerkve je bilo vedno obrekovanje. Da je partizanstvo v starem kraju res popolnoma proti-katoliško kaže vsaki dan jasneje. Slep bi moral biti, če bi kdo tega ne videl. V prisegi je odpravljen Bog. Samo Rusija je izključila Boga popolnoma iz javnosti, za njo pa poljska varšavska vlada in partizanska Jugoslavija. Biti hočejo brez Boga in seveda tudi brez Cerkve. Zato proglašajo pred celim svetom, da hočejo ločitev Cerkve od države. Ponavlja se krik Velikega petka, ko je judovsko ljudstvo vpilo proti Kristusu: Proč z njim! Nočemo, da ta vlada nad nami. To je trenutna zmaga partizanstva. Zavezniki so v svoji nepremišljenosti tako podprli partizansko gibanje, da je danes vsa moč v rokah enega človeka. Jugoslavija je dobila vlado, v kateri je skoro dve tretjini komunistov. Dobro razumemo, da igra sovražnikom krščanstva srce od veselja, da je zmagal v eni deželi več protikrščanski režim. Jasno je, da bodo skušali ta režim hvaliti in slaviti na vse načine. Ustvarjali bodo javno mnenje za komunistično diktaturo tudi proti svojemu boljšemu prepričanju, samo da zadene udarec katoličanstvo. Izmišljali si bodo za olepša-vanje jugoslovanske diktature vse mogoče stvari, da bi javnost slepili in varali. Ali pa se more ob tej zmagi partizanstva veseliti kak katoličan, četudi mlačen ali mrzel katoličan? Vsak je pač lahko vesel, da je strt Hitlerjev nacizem, vsak je iz srca zadovoljen, da je laški pohlep kaznovan. Toda nihče, ki trezno misli, ne more jpiti vesel, da naš narod v starem kraju pada izpod enega trinoštva pod drugo, izpod nacizma pod komunizem. Kdor ljubi svoj narod, mu more želeti po tolikih preizkušnjah le pravo svobodo in resnično dobro brez vmešavanja ene ali druge moderne zmote. Če bi se kak katoličan v resnici veselil trenutne zmage partizanstva, bi pokazal veliko omejenost ali pa trmasto zagrizenost, ki ne vidi in noče videti resnice in ozadja vsega boja v Jugoslaviji. Pri tem ne smemo pozabiti še ene misli. Če kdaj trenutno zmaga krivica, ali je s tem že postala pravica? Ali more postati nekaj, kar je samo po sebi narobe, kdaj prav, pa če bi bili tudi vsi ljudje za to? Če je vse judovsko ljudstvo vpilo: Križaj ga, zato je bila Platova sodba vseeno krivična. Večina ne ustvarja pravice. Ali bi kdaj postalo kaj slabega dobro, če bi vse ljudstvo reklo, da je dobro? Nepoučena ali celo nanujskana ljudska masa, naj bo še tako velika, je mnogokrat v zmoti. Pravica, resnica, dobrota so nad ljudskimi sodbami. Zato krivičen zakon vsemogočne države ostane vedno krivičen. Lahko ima kdo moč, toda s tem še ni rečeno, da ima prav. — Če bi tedaj komunizem tudi za dalj časa zmagal nad jugoslovanskimi narodi, zato vseeno ostane zmota, laž in krivičnost. Take zmage ne smejo nikoli zmešati naše prave sodbe. Toda v velikonočnem času ne pozabimo, da take navidezne zmage niso trajne zmage. Veselje nasprotnikov je kot veeslje Judov, ki dvomijo nad lastno zmago in hite pečatit grob, da ne bi vstala Resnica. Velika noč je prišla letos z zmago nad hitlerjanstvom in fašizmom. Nekaj časa take zmote motijo in vlečejo mase za seboj, potem pa vselej pride polom. Tudi Stalinov komunizem se bo zrušil. Tudi on je zastonj pečatil grob nad ruskim krščanstvom. Zakaj? Ker je komunizem zmota. Za Velikim petkom ruskega naroda pride spet njegova Velika noč, pride nova zmaga krščanstva. Tako tudi v Jugoslaviji. Zdrav narod bo kmalu odvalil kamen, ki so ga partizani zavalili na njegovo svobodo. Takrat pride polno vstajenje naroda v starem kraju. Naj pride trenutno, kar hoče. Slovenski katoličani se bodo borili naprej za svojo osebno svobodo in za svobodo svoje Cerkve. Končna zmaga bo njihova. Takrat bodo tudi ameriški svobodomiselci, ki slepo verjamejo v partizanstvo, osramočeni. Oni sedaj z veseljem stražijo pri grobu kot navdušeni partizanski vojaki. Mislijo, da so tudi oni s par-tizanstvom zmagali nad krščanstvom. Takrat pa se bodo opotekali kot tisti stražniki pri Kristusovem grobu in iskali — novih laži. Zato pustimo nasprotnikom nekaj veselja ob trenutnih uspehih. Tako so nad krščanstvom že mnogokrat navidezno zmagovali. Končno pa so vedno doživeli poraz. Za Hitlerjem in Mussolinijem bosta šla tudi Stalin in Tito — po poti vsega minljivega in trenutnega. ImenrtTsmrtniHrtev v Ljubljani POROČA SLOVENEC IZ RIMA li tisoči imajo biti pobiti na dan, ko se bodo Nemci umaknili iz Ljubljane, če se bodo komunisti mogli polastiti mesta. Lahko si mislimo, da so komunisti tudi za podeželje sestavili podoben' Zapisnik, oziroma seznam. Ko so nam znana splošna navodila za množične pokolje v trenutku, ko bi okupator odšel iz Ljubljane, pač ne more biti dvoma, da komunisti v resnici nameravajo izvesti ta strahotni načrt, če jim bodo okoliščine dopustile. Torej je v resnici na vagi življenje vseh katoliških in drugih demokratično usmerjenih Slovencev, ako ne bodo zasedli Ljubljane in dežele zapadni zavezniki. Kmalu bo leto dni, odkar je bil Zapisnik zaplenjen. Zadnje mesece nimamo nobenih rednih zvez s Slovenijo. Vendar se da misliti, da se razmere niso bistveno spremenile. Nasprotno! Vse kaže, da moramo trepetati zaradi bližnje usode našega naroda. Resno se bojimo, da bodo komunisti izvršili svoj načrt. — V novembru 1944. -o- Društvo Najsv. Imena (Nadaljevanje.) Opomba uredništva: Že zadnjič je bilo objavljenih v tem poročilu nekaj imen komunističnih obsojencev naravnost iz Kako dobro so pripravili komunisti ta umor, kaže dejstvo, da je na Majdičevem listku na-vržen načrt notranjščine Rokodelskega Doma. Listek z vsem "Zapisnika smrtnih žrtev." V današnjem nadaljevanju jih pride še nekaj. Sami si oglejte, kakšna je bila ta reč. Poleg tega boste danes brali še druge okolnosti, ki izključujejo vsak dvom o resničnosti komunističnih namer. Naš poročevalec je takrat še bival v Ljubljani in se je osebno o vsem prepričal. Zdaj naj pa še kdo reče, da smo se "nevarnost komunizma" za Slovenijo sami izmislili. Kdor še ne verjame v resničen obstoj te nevarnosti, naj zdaj pomisli, če se je rodila v naši glavi ali nekje drugod. * # * "Šifrer Marica, Koroška ulica 10. V njeni hiši se zbirajo: Masič Milica, Svetič Ančka in drugi. Razširjajo literaturo bele garde. "Demšar Viktor, dekan v Ribnici. Dne 26. avgusta 1942 se je udeležil sestanka v frančiškanskem samostanu. Najbrž je prinesel s seboj poročila o komunističnem terorju, ki je o njem pisal časopis 'Slovenec.' "Kotnik Frančiška, hišnica v Strokovni Zvezi, in njena služkinja. Obe sta v službi bele garde. Večkrat ju obišče Jan Berdajis, uradnik Strokovne Zveze, velik nasprotnik Osvobodilne Fronte. Poročilo o njem pride. Vse te osebe opazujemo." "Ludvik Serjak, uslužbenec Zadružne Zveze, Tyreševa cesta 38. Je skozi in skozi belogardist." Naslednji listek je značilen: "Fortunat Majdič, stanuje v Rokodelskem domu'na Rakovniku ali Komenskega ulica 10, drugo nadstropje. Poglavitni vodja Slovenske legije (podtalna odporna organizacija Slovenske Ljudske Stranke), vodja njihove propagande. Se redno sestaja z Avgustom Novakom in dr. Staretom. Dne 7. julija je imel sestanek z dr. Natlačenom, Dne 20. avgusta je bil na sestanku v Unionu, (Stare, Novak, Remec, inž. Dimnik.) Dne 22. julija bil v hiši pri Novaku. Dne 27. julija'bil na sestanku na Selu. Dne 29. julija na sestanku na Rakovniku. — 25. VIII. 1942. Ta zadnji datum je pripisal na listek Boris Kidrič, eden od dveh glavnih voditeljev komunistične stranke v Sloveniji. Kaj pomeni Kidričev pripis onega datuma? Pomeni, da je bil tisti dan Majdič umorjen od komunistov!!! popisom in načrtom Rokodelskega Doma so objavili ljubljanski listi v fotografičnih po. snetjih. Iz vsega tudi sledi, da so Zapisnik smrtnih žrtev začeli izdelovati že leta 1942! Takrat niti vaških straž skoraj ni bilo, kje so bili šele kaki "domobranci"! "\Dobovšek Jope, Sv. Petra cesta 91. Visok, okoli 190 cm, črnih las, okroglega obraza vedno no^i črno obleko in siv klobuk. Je nezaposljen. Drži se vedno v hišah nasproti katedrale. Vodi seje bele garde in izobraževalnega društva v šen-peterski župniji. Pogosto ga je videti na cestni železnici. Nosi črno kravato." In tako dalje, in tako da-Ije . . . Ljubljanski časopisi so objavili okoli 450 listkov iz tega Zapisnika smrtnih žrtev'. Nekatere s fotografijami. Nadaljnje objavljanje so prekinili, zakaj "obsojenci" so se bali, da jim bo objavljanje škodovalo. Prišli so na to, da bi se komunisti lahko odslej posluževali teh objav, ko jim je bil Zapisnik sam zaplenjen ... V celoti pa obsega Zapisnik okoli 20,-000 oseb, večinoma iz Ljubljane .. . "Zločini," ki se pripisujejo bodočim smrtnim žrtvam so večinoma ti: propaganda proti Osvobodilni Fronti; nasprotovanje komunizmu; občevanje z duhovniki; propaganda za belo in plavo gardo; sestajanje z nasprotniki komunizma; ta ali oni ni imel druge krivde kot: "ne podpira Osvobodilne Fronte." Pri nekaterih sploh ni posebne označbe, to pa ima pomeniti, da dotični ni prijatelj komunizma — in to je že dovolj za obsodbo! Zaradi takih "zločinov" je plačalo s smrtjo že okoli 5,000 Slovencev, in večina od teh niti ni bila v Zapisniku ! Na nekaterih listkih Zapisnika je posebna označba; Predlagano. To pomeni, da se ima dotični nemudoma ^likvidirati." Na drugih je dostavljeno: Odloženo do dneva. Poleg tega pripisa je podpis dotičnega polit-komisarj a- To p o m e n i, da se ima počakati, dokler po-lit-komisar ne odloči dneva "li-kvidajice." • Do sedaj so komunisti pobili primeroma majhno število tistih, katerih imena so v Zapisniku. Imena teh je prinesel list "Slovenski Dom." Vsi osta- V nedeljo dne 8. aprila obhaja društvo Najsvetejšega Imena, fare sv. Kristine 15. obletnico svojega obstanka. Kakor se spodobi cerkvenemu društvu, bomo obhajali ta dan s tem, da skupno prejmemo sv. obhajilo in to pri sv. maši ob 7. uri. Ta sv. maša bo darovana za VSE — žive in mrtve člane. Cenjeni sobratje: Mnogo naših sobratov- je že prešlo v večnost po svoje plačilo, v tej 15 letni dobi našega obstoja. Naša sveta dolžnost je, da se jih spominjamo v molitvah, kakor smo obljubili ob pristopu v društvo to pa gotovo najbolj storimo s tem, da darujemo naša sv. obhajila zanje. živimo v kritičnih časih — I * približuje se konec svetovne morije; kaj potem — posebno za naše v stari domovini? Veliko sedaj ne moremo storiti — eno pa lahko: "Darujmo naše molitve za hiter in pravični mir." Ta mesec se ima vršiti važen sestanek narodov— prosimo Vsemogočnega, da bi razsvetlil voditelje vseh narodov, da bi res dosegli to, kar vsi želimo — PRAVIČNI MIR. Vsi imamo svoje drage v tej vojni in pisma od njih večkrat govorijo o molitvi in prosijo nas, da naj zanje molimo. Ali jih bomo zapustili? Gotovo da ne! Torej bratje, v nedeljo VSI — četudi se bo treba malo žrtvovati — pristopimo k mizi Gospodovi. Samim sebi bomo dobro napravili, kakor tudi dali dober zgled drugim. Ob enem tudi vabimo vse bivše člane, mnogo izmed vas usta-novnikov društva — kakor tudi dobre farane, ki niste še člani, da se nam pridružite. Zbirali se bomo v dvorani ob 6:45. Da se pa tudi malo bolj spoznamo in pomenimo med seboj, priredi društvo tudi malo zabave ali card party v nedeljo 8. aprila ob 7:30 uri zvečer. Prav domače bo. Igrali boste kar se bo komu zaželelo. Bo tudi nekoliko prigrizka — ob enem boste pa imeii priliko dobiti nekaj tistega, kar sedaj tako primanjkuje. Torej uljudno vabimo vas vse k udeležbi. Dolžnost članov je, da se udeleže te naše prireditve polnoštevilno. Druge farane in pa naše sosede iz drugih fara pa prav posebno vabimo. Vselej skušamo postreči prav po domače. Pridite! Ne bo vam žal! Torej na SVIDENJE v nedeljo, dne 8. aprila — zjutraj pri sv. maši ob 7 uri in zvečer pa v dvorani Sv. Kristine pri "GARD PARTY." Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. -o-- V Hitlerjevih "Volksturm" četah so tudi ženske v starosti od 16. do 60. leta in jih uporabljajo le za pomožna dela. Kako s pogoriščem Na mnoga vprašanja ljudi, kateri bi radi vedeli, kako stoji stvar s pogoriščem, naj bo tu uradno naznanjeno sledeče: Odbor korporacije je redno na delu, da se čim prej mogoče doseže vse potrebno za zidavo novih hiš. Odbor je že pred tednom dni naprosil župana, da se mesto za--vzame za to, da se počistijo podrtije ali ostanki pogorišč, dalje pa, da naj mesto tudi razmeri zemljišče za nove večje parcele (lote). Celokupni odbor je tudi sklenil, da naj se takoj začne s popisom oseb, lastnikov lotov ali zemljišča z dogovorom, kdo da je pripravljen da si ali postavi hišo, ali pa da hoče prodati zemljišče korporaciji, katera se trudi, da bi se naselbina vpostavila nazaj in sicer, na najboljši način, ki je mogoč, da se ta okolica spremeni še to leto iz ruševin v novo cvetočo rezidenčno naselbino, kateri ne bo para nikjer drugod, če bodo lastniki zemljišč (lotov) voljno sodelovali s kor-poracijo roka v roki. Seveda, če bi se temu nasprotovalo od več oseb in brez vzroka odreklo sodelovanje, potem bi bilo vse dosedanje delo zaman. Do sedaj so izvršena sledeča dela: dosežen je sporazum z East Ohio Gas Co. v tem, da je ista privolila oddati več zemlje, na kateri se bodo postavile nove hiše in s tem je obljubila dati to zemljo za ceno, kakor je cena za navaden lot, kjer se zida eno ali dvo družinsko hišo. Ta cena je tista, kakor ceni zemljo mestna uprava na davčni veljavi. Imenovana kompanija gre vsestransko nam na roke in želi, da se ustanovi novo naselbino. Prav tako je ista kompanija dala ra zumeti, da ima v načrtu postaviti večja nova poslopja na ozemlju, kjer so poprej stali plinski tanki, tako da bodo ta poslopja delala kras novi našel bini. Vse, kar je služilo poprej plinski službi bo premeščeno drugam. V novih poslopjih bodo imeli le popravljavnice plinskih metrov. Dalje je bilo doseženo to, da je vsa ta okolica sedaj restriktirana za rezidence, In, da je določeno zelo obširno igrišče za mladež, da jim ne bo treba iz te okolice hoditi drugam. V novem ozemlju bo izpeljana nova cesta med 62. in eno 61. cesto, zaprt pa bo avtomobilski izhod iz 61. ceste na E. 55th Street, da bo okolica varna pred nevarnimi dervečimi truki, kateri povzročajo največ nesreč. Korporacija je izvolila obširen odbor nad 25 oseb, kateri obstoji po zastopstvu vse okolice: cerkvenega, narodnega, trgovskega in hišnega posestva ali lastninstva. Poleg županovega odbora, so v odboru korporacije zastopniki vseh slojev, da bodo pomagali v tem, da se ugodi za vse in vsem, da bo cilj dosežen tako, kakor je bilo od začetka napovedano in z delom začeto. Da se ni doseglo kaj več, n' bila krivda na odboru. Do nekaj časa še ni bilo dovoljeno niti to, da bi smeli ljudje, niti lastniki hoditi na pogoriščino ozemlje. Sedaj je to dovoljeno, dočim je še vse, kar se nahaja na ozemlju plinske družbe pod strogo upravo vlade, katera preiskuje za vzroki explozije. Do sedaj se ni dalo ali moglo nič hitreje doseči nobenega koraka, dasi je odbor zboroval redno po večkrat na teden. Mestna oblast je z odborom v sodelovanju. Ničesar se ne stori brez vednosti mestne vlade in odbora korporacije. Radi tega prav lahko zaupa vsak, da se gre le za to, da bo vse urejeno pravilno, za čas, ko se bo začelo s zidanjem nbvih hiš. Odbor želi, da bi se lastniki lotov po večini, kjer je le mogoče prilika, zavzeli za zidavo svojih novih hiši Prvo priliko imajo lastniki domov in želeti je, da se bodo zavzeli. Kjer pa tega ne bo'mogoče, so pa vljudno napro-šeni, da store sledeče: Ker je odbor storil v tem času vse kar je P mogel, se tem PotomtV ! ča za pomoč do jišč (lotov) za ® p bo pripomoglo do | uresničenja, da se^ac,t bo.' stft* (Nadaljevanje na * t 1 i m Predno gremo s naj še povem, kak" Jože Trebeč na 55-JF to skoro skočil iz k°|jJ? 1 tal v Ameriški D°nl na potu v Clev#>d' JP šunk, on pa niti ej> Je že je Jože začel vse kraške strele t«' ^f % dej za hrbet, da f> Jg predpasnik in obe®1 ^'fl^^ klic na kljuko, normalnih časih Vs ga naš France * "čakaj no, Jože, k« » je tisto o dveh va£01 I vica za 1. april1' , ®t Jo,že še enkrat d ^frei potem se pa S]oWVf materah po bb*jjy ^ je večinoma vsaKjj ker je bilo te t ^ ^ hiši. Včasih seJe Jj| L kak kos slanine » J y. dobrega od tiste J';> * b pak kaša je P^J Pa se Ivan ^ ni, da si jo bo-J jV S v dobršen pisk ^ ognjišče. Kaša » ^ lastnost, če 1" " f \ j. nost, da se ^ bilo doigo, ko je#; m, bo pisker pre*** V je že grozila Pr ^ jt ' Ali je bil P*\ j? dal Ivan prfV k' eno ali drugo F f » Ampak ^ časa ugibati, ^^ di kaši, ki ti ^ ^ če ne bo en P1^ p bosta pa dyfc 9 £ razdelil kaso; ^ ■ pa lezi čez, & , „s jj; je rekel, .se v^j * šča in si Poisk,%o, \ Pa ni bilo ^ ^ Ivan pokonci -v* , $ K skra. KajseJey^ 4 » drugega, kot obeh piskrov sp- -razliie P° n - w: bm % "Za pet ran ^ k la obsedena ' ^ Ivan ves iz sedeli!rj ^ pisker, da bi l' ve v kaši na ^ gotovo dpnafc ^reHj \ je vrela kaša v ^ ^ figo bo I] tudi vsi trije F^ ^ majhni. Ves še en pisker. ^r piskra po ne& i L v /.ptrtefc ,,\i[ Kil se v če" • i j g "čakaj, vaj1: p j \ £ bi in kasi, ^ j nal, da mi ne ». skrov, prfWjjty £ jelvan se -P ^ i vse štiri pisf1 /k r par dobršnih » 0t». £ ,a pa velika^ h pozneje Jjjj fcj je nekaj ^ desko in teZ ^ U -jeprikip^Z^Ji ca, je kaša .sile, deska s * ^ ^ !a, kaša §e Jo dimnik, vt^fiVJ J1', slamnati je streha W ff ^ io po nji f" -Vidiš, čal zgodobo " & "zato bodi P fe kadar bos * sta si s kaso. ^ žlahti in , postajna." Tistega dne je zagledal koš, ki ga je bil nekdo vrgel v lužo. Tri sto vragov! Nastal je tak krik, da je odmevalo po vsej vasi in so prišli sosedjd gledat, kaj se godi. Otroci pa so se bili plahi poskrili za hišo. Stvar bi se bila najbrž končala s palico in krikom, ko bi ne bil tedaj nekdo prišel po klancu in zavil proti hiši. Tomaž Kragulj ga je nejevoljno pogledal. Zlodej ga je prinesel prav v tem trenutku! Sramoval se je svoje' jeze. A kdo je? Saj ga je že videl, znan se mu je zdel. Le kdo je in od kod? Došlec je držal levico na ušesu, a desnico je nudil v pozdrav. "Kdo si? Ne morem se spomniti." "Jernej Mavrič." "Aha!" se je Tomaž po sili nasmehnil. "Pa kaj si si naredil ?" Jernej je imel odrto desno uho, ki mu je krvavelo. "Udaril sem se." "Pa kako si se mogel tam u-. dariti? Hočeš reči, da te je kdo česnil " "No, pa me je! Saj se mi je bila kri že ustavila, a mi je znova začela teči." "Kdo te je?" Fant se je smehljal. Kazno je bilo, da se nekoliko sramuje, a ga obenem jezi. "Drejc Savli me je," je povedal. Tomaž Kragulj je najprej zazijal, nato pa se je zasmejal na vse grlo. Zdelo se je, da ga je minila vsa prejšnja jeza. "A, hudiča!" je vzkliknil in poredno pomežiknil, "Marula, kaj ?" "O belem dnevu sva govorila za hišo," je pripovedoval Jernej z rahlim ogorčenjem. "Pa pride z raklo okoli vogala in me usmodi. Še dobro, da me ni zadel na glavo." "Ti pa v beg, kaj ? Ha, ha, ha! Da, to je čisto njemu podobno. Pri belem dnevu! Ponoči bi bil prišel, saj je gluh. Vidi pa prav dobro." Tomaž Kragulj je gledal Jerneja; ta si je zopet pritisnil dlan na uho, ki je bilo ko petelinji greben. Fant mu je ugajal. "Drejc te je hotel le milo opozoriti, da si bo sam izbral zeta." "Maram za njegovo podrtijo! Ako Bog da, bom imel svojo hišo in zemljo." "Tako?" "Trebim. Tudi koliko sem si že postavil." "Vidiš ga!' je rekel Kragulj 'brez poroga v glasu. "Tako je torej ta stvar? A misliš, da bo Drejc Marulo pustil od hiše? Komu naj potem izroči posestvo? Petelinu na gnoju?" "Mu boste pa vi rekli besedo?" "Kaj si zato prišel?" "Ne. Le tako pravim." "Poslušal me bo! Ti ga ne poznaš. Trd je ko podkovčer. Z mojo sestro bi se morda dalo pomeniti, a ona ne ukaže vsega. Drejc pa kakor trš. Dopoveduj mu! Prej omečiš skalo." Jernej je obupno skomizgnil z rameni. Ni vedel, kaj naj šs reče. "Ali si namenjen v Tolmin?" -"Ne. Do vas sem prišel. Grof je prepovedal trebiti svet. To me je zadelo; del0 mi kar ne'gre več izpod rok, a si sam ne vem sveta." Tomaž Kragulj je strmel v fanta. "To te torej peče?" je zategnil. "Razumem. Toda stopiva rajši v hišo." Jernej je sedel na klop, Tomaž je prekrižal roke na hrbtu in meril izbo. (Dalje prihodnjič.) --o-- KAKO S POGORIŠČEM glasite na sledečih mestih za zgorajšna naročila: Vsak čas, kadar je odprta slovenska The North American banka, se lahko prijavite managerju Mr. La-kampu v uradu. Drugače pa pri meni v moji pisarni na 1053 E. 62. St. Dalje, se lahko javite v uradu Mednarodne čitalnice na E. 55th Street, pri Mr. Frank T. Suhadolniku vsplej kadar je čitalnica odprta. Da bo stvar še lažje dosežena, se daje prilika, da se oglasite kjerkoli, pri kateremkoli odborniku naše korporacije, kakor so; John Gornik, Louis Majer, John Tavčar, John Sušnik (trgovec), Frank Jakšič, na E. 61. St., John Au,sec, Rev. F. Baragi ali Msgr. Ponikvarj u. Imenik vsega celokupnega odbora bo priobčen v kratkem, da bo javnost vedela, da je vsestransko zastopana naselbina za v dosego velikega dela, za katero se zanima širša javnost Clevelanda. V imenu odbora prosim za so. delovanje. Anton Grdina, predsednik. AW1ERBCAN RED CROSS Jugoslovanski begunci pri prvem sv. obhajilu (Ameriški Rdeči križ poroča) Kairo, Egipt. — Stotine jugoslovanskih otrok v starosti od devet do trinajst let je pred kratkim prejelo prvo sv. obhajilo v begunskem taborišču E1 Shatt v Egiptu. Dasi se to taborišče nahaja na robu Sinajske puščave, kjer ni drevja ne zelenja, je bilo prvo sv. obhajilo otrok vseeno velik in pomemben dogodek za vse prebivalce taborišča, katerih je krog 23,000. Približno S)3%teh beguncev iz Jugoslavije pripada katoliški veri. "Prvo obhajilo" ali "PrVi Prečes" po srbohrvaško, ne bo pozab- ljeno, čeprav se je lepi dogodek završil v peščeni puščavi Srednjega Vzhoda. Otroci so bili oblečeni v tradicionalno belo obleko, katero jim je oskrbel ameriški Rdeči križ. Dekletca so bila ljubka v belih oblekcah, katere so seši-le njihove matere in stare matere iz materiala poslanega po Rdečem križu, ki ima svoj glavni stan v Kairu. Beli pajčola-ni so bili narejeni iz mrežastega blaga, ki se ga uporablja za zavarovanje proti komarjem . . . Vesele deklice so nosile v rokah cvetje in nekatere so imele na glavah vence, katere so skrbne roke naredile iz papirčkov, v katerih so zavite pomaranče ter sličnih koščkov lepega barvane-ga papirja, ki se ga je našlo v taborišču. Kratke nogavice za deklice so po večini skvačkale jugoslovanske žene v taborišču ... in to iz belih niti, s katerimi so bili omotani zavoji Rdečega križa, ki so bili poslani v taborišče iz Zed. držav. Dečki, ki so prejeli prvo sv. obhajilo so imeli na sebi srajce ameriškega Rdečega križa. Te je razdelila med mladež Wilhelmina Haley, civilna predstavnica in zastopnica Rdečega križa iz Norfolka v Nebraški. Nekateri dečki so bili oblečeni v temne hlače, tudi dar Rdečega križa, dočim so imeli mnogi hlače ukrojene iz istega belega blaga, iz katerega so bile sešite bele oblekce deklic. Večina otrok je dobila za to priliko bele platnene čevlje (tennis shoes), mnogo drobnih nog pa je- bilo obutih v čevlje narejene iz ša- (Nadaljevanje z 2 strani) Na seji celokupnega odbora je bilo sklenjeno, da se zasliši vse, kateri lastujejo lote, da izpove-do, če nameravajo zidati na zemlji ali poleg zraven najbližje njihovega doma, ker (ko bodo loti razmerjeni in nekoliko večji) bo naneslo, da bo nov lot iste številke malo premaknjen, kar bo samo v korist tistemu, da bo imel večji in modernejši lot, .40 ali 45 čevljev širjave. Da se vse to, kar mogoče kmalu doseže, je treba, da se vsak priglasi; tisti, ki je voljan hišo zidati, kakor tudi tisti, ki želi lot prodati. Korporacija, ki se je ustanovila s tem namenom, da prevede to težko delo, ki ga sami privatniki ne morejo izvršiti, bo to storila btez vsakega dobička za v korist te nove naselbine, kar bo v splošnem korist cele naselbine. Trgovci te okolice so pripravljeni da posodijo denar brez obrestno v namen," da se preku-pi od plinske družbe, ter od tistih, ki bi hoteli prodati lote, da se zida hiše, in da se preskrbi za nove naselnike, v kolikor ne bi ioteli domačini sami zidati. Ta ponudba trgovcev in teh, ki se trudijo, de se naselbina ohrani in zboljša, je vredna, da se vsak rojak zanjo zanima, da se naredi iz tega ogroženega kraja, lepo, novo naselbino. V ta nemen je določeno, da se zgoraj omenjeni lastniki priglasite, kateri se lahko priglasite in sicer lastniki domov. Dalje vsi, kateri bi hoteli zase zidati. Dalje tisti, kateri nočete zidati pač pa prodati lote; dalje naj bi se priglasili tudi taki, ki bi hoteli priti ocl drugod semkaj, si ustanoviti svoj dom. Sedaj bo več zemlje na razpolago, ker imamo od plinske družbe več zemlje za nove stavbe. • Za enkrat še nima odbor novega urada, kjer bi se dalo na razpolago uradne ure za to popisovanje. Kadar bottak urad odprt, bo to naznanjeno v listih. Za začasno pa se lahko pri- THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. % Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. toriščnega platna s podplati iz voža. Te vrste platnene čevlje izdelujejo begunci sami. Ko so otroci prejeli prvo sv. obhajilo, so bili postreženi s sadjem, pecivom in čajem. To je bilo odvzeto od odmerkov beguncev v taborišču. Ameriški vojaki na Srednjem Vzhodu so darovali .za ,te, »otroke sladkor-čkov, katere ja porazdelila med nje delavka Rdečega križa. Prvo sv. obhajilo je bil dogodek, ki ga otroci taborišča ne bodo zlepa pozabili. Ko se bodo enkrat povrnili nazaj v svojo domovino Jugoslavijo, bodo še dolgo, dolgo ostali z njimi spomini na ta lepi dogodek sredi peščene egiptovske pučave, kjer« so drobne noge begunskih otrok pustile vtise svojih stopinj v mehkem puščavskem pesku .. . na poti k prvemu sv. obhajilu v Egiptu. * -o- Kupujte vojne bonde! HONOR THE FLAG Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. ( (79) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob samo zase, ali apartment, ali pa v dvonadstropni hiši spodaj ali zgorej. V družini so 4 osebe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče FAir-mount 6383. (78) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) UPHOLD IIS IDEALS Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za parlor, j ako poceni. Zglasite se na 6920 Bayliss Ave. ali pokličite HE 3496. (78) Ugoden nakup Naprodaj je hiša na E. 74. cesti, za i druižne, 20 sob; ima vse ugodnosti, 1 furneze. garaže, rent $110.00. Ta hiša vam nosi 10% obresti.• Požurite se ker take prilike ni vsak dan. cena je samo $10,500. 'Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054. J. Lushin, 7113 Myron Ave. ____(79) GLASBENA MATICA poda opereto CIGAN BARON 15. aprila V SND Vstopnice pri Mrs. Makovec in pri članih. (Tues., Thur., Apr. 12) Stanovanje iščeta Išče se 3 ali 4 sobe za dva sta rejša človeka, najraje od 55. do 71. ceste, v slovenski naselbini Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 3458. (Apr. 3,5,7 Dobra služba Sprejme se takoj moškega za'delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) Lepa služba Sprejme se služkinjo za v Chardon, Ohio, 28 milj iz Clevelanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in pol. Plača je $20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Poto-karju, Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave., Tel. HE 4629, Cleveland, O. (80) Dekleta nad 17 let stara, da se jih trenira za pisarniško delo Važna vojna tovarna potrebuje več deklet ali mladih žen ki živijo v severovzhodnem delu mesta za pisarniška dela Podjetje izdeluje traktorje za vojno in pričakuje nadaljevati z delom tudi po vojni. Dobra plača dvakrat na mesec. The Oliver Corp. nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (82) Stanovanje iščeta Mati in hči bi radi dobili stanovanje 4 sob in kopalnico v dvonadstropni hiši, spodaj ali zgorej, najraje od Norwood do 72. ceste, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7872. (80) Tičična nemška 'propaganda. — Nemški propagandni minister Joe Gbebbels je dal na zidove tipične napise, ki naj bi bili v pasme h Amerikancem. Na zidu v vasi Gindorf v Nemčiji je napis: Um,rite za Ameriko in rešite. Tommy-je uli bolje rečeno: da se Ameri. kanci bore za rešitev .Anglije. Trije naši vo jaki s posmehom zro na ta napis. Avto naprodaj Proda se 1936 Plymouth 4-Door Sedan. Zglasite se na 1058 E. 74. St. ali pokličite EN 2586. (79) Dve sobi v najem Oddasta se dve sobi, pripravni za pečlarje; prost vhod. Vprašajte na 1271 E. 58. St. (Apr. 5, 7.) llnis Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. x LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (80) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) (79) Za 3 družine Naprodaj je hiša za 3 družine, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, 5 za-dej; povsod kopalnice in klet. Zmerna cena. Zglasite se na 1118 E. 66. St. zadej. (Apr. 5, 12, 19.) DELO DOBIJO DELO DOBIJO Ve Bevk Pravica do življenja C-!je in zaJ'ečal- JŠ-^Jl plavala v krč-'Ket.Je so se jarili, a alf jv'cePrav mu je bilo, ** k l!ed,vikarjem klel ^ »C« Dam«a" to J* jo je preJ'el c#| to] j(0 , O«. Jernej, )že>> «iPed lpa- Komaj je M Hnil2emlJe> že so mu $ J Prestajati na isfjj) Se je bilo pogrez-Vi b ac| katerim so go- ele'i W V sotesko in ' Jle sence. Zave-.if.', *ij¥ je bil nasičen nja Po sveži zem- j |le • fj okrog,, po J 'iebil . Zaplato sve-V* Prekopal. Cr-$ j, Se svetila od J drobnice in se V *Hndotaknn z roko. b J'Hotit ' ki je tenko ^ .Panem sve-^ je V0 °Prijemala J ežka privzdi- I* % eakf da nosi co-> Hi £ dc> velikega ku- ^ V -J^lo tudi na o- '.#! V^trl mrak, iz t-r 8 rele Prve zve- A * Za£ledal v A so J*ahlo> kakor i,^ %l0stmUT lnis]i spla-ifl VHu^ ,eta Pastiro- itf»/ ^J domišljiji hi- 4 S v * on kot go-A \za javoro-3UaZelja P« last-i^! Sou36 sPremljala tC v tujih deže- Pfe ,< lJe WŽ,ivo spomnil kakor da > ič pečino. Alinaj > Nbl1)red Damija-ali ic J r'v'w 0 umre' b0 •ai j Hj *>tem grobu ko lmela isto u-žene ne o-* k« L, i > Prav niče- >#5f\v' ........ ' PJ P in T bole^ daje »y !■•' 11J0 zamahnil L "Nikoli N i ^ ^ tr>se >' V' v aj Je z .y, V' se godi z z brega as'i- • ' Ali gali v sapi |. »oje Madale- \4 Od 1)0»J ! nima pra- ' Ali je ni" ^ in . , !fn ''Sie , ln trpel. Ko \ črnemu se- Postaran na je iz ne-ri ^ S. i droben smeh Z/!^!,?? se z go, ^ Sau . b°š zgrabil f/ je z roko, ^V, Blaževim t j1 v kolibo. i fr « d. Travniki ižk: \\ t e je Odpira- fl sončne- V«; ibil ko živa /i dragulj ,-f / Ni, v " tlh" y am mo- kako de-N Mše in za iž soda. Ffm^icKHor BUY WAR /bonds I AND ISTAMPS ■a nastalo zopet novo in mirno življenje na gradu Wilsonov. Edward je pograbil s pridno roko za vajeti in tako se je pričela vračati prejšnja sreča nazaj. ; Kako pa se j.e godilo njegovem sinčku, pa mi ni znano, ker ni mi bila sreča mila dočakati, da bi dorastel — bil sem prej odpoklican!--- (KONEC) RENU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC __GLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 0% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odnrto do 2:39 ziutrai Nemška leteča bomba V-2 po-j rabi 8000 funtov gazolina vsakih pet minut, kar bi zadostovalo! za ameriški Liberator, ki nosi dve toni in pol bomb za pet ur poleta. * * * Koenigsberg v Vzhodni Pru-siji je štel v predvojnem času 370,000 prebivalcev. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 St priporoča za popravila in barvanje vašeua avtomobila. Delo točno in dob/o. _ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV NAZNANILO IN ZAHVALA , 5re>j Nepopisna tuga se je vselila v "aSa J vsled težkega udarca, ko smo prejeli vest, ' dala svoje življenje za domovino naša dva no ljubljena in nepozabna sinova in brata j IHa v- i ''nVl HHII 'WwmHr ■If Bk mUT '-7 Cpl. Anton in Pfc. Ladi Hočevar I Prvi je bil ubit v bojih v Nemčiji ja 1945. Rojen je bil 17. oktobra 1922. JH Drugi je bil pa ubit v bojih na otok" ^M 13. januarja 1945. Rojen je bil 1. ok JM Ob času teh neizmerno žalostnih v JB je došlo od strani sorodnikov, prijateljev cev toliko tolažnih besed, iskrenega s«*^ % nja in pomilovanja, da se čutimo tem P^^fc, žne zahvaliti se vsem, ki so nam stali v kili urah ob strani s^tolažilno besedo. ^ ^ Najprej se želimo zahvaliti Rt. ^ Omanu, Rev. Louis Prazniku in Rev. Ju z;/ ^ šaku za ganljive cerkvene obrede. Iskren^ • la vojnemu kuratu Rev. Louis Baznih tolažilno pismo in darovane sv. maše. Iskreno zahvalo želimo izreči IvanUaijiij^ H nu za lepo petje v cerkvi. Lepo se za.V • jt. ^ fcj društvom Dom št. 25 SDZ in sv. Druz'n 'p \ KSKJ ter pevskemu zboru Planina 1 ^ % Heights; O. Zahvala naj bo izrečenu S^f ^ KSKJ in Združenim društvom iz Ne\v Ki I . dar sv. maše. J o§. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD # S Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdicott 0583 : COLINWOODSKI URAD: 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnmore 3118 j ............................................................................................... Na ta način so bile vse zapreke in sovražnosti odstranjene; sedaj sta bila Elizabeta in I Edward zopet združena in sta s Sir Samom prevzela v posest Wilson Castle in srebrne rudo-kope — vendar pa se je vlekla' še nepredirna megla preko njih glav, ker bila je še vedno neka zagozda med njima, ki jih je razdvajala. Da. se pa tudi ta zapreka odstrani, se je Edward končno določil, da odpotuje v San Francisco in razveljavi drugo poroko, ker sedaj je imel v rokah vsa tozadevna dokumenta. Razen tega pa je moral tudi Armeniji otroka odvzeti, in ga prine- CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 5. apr. 8:30 Scbt. 7. apr. 8:30 Tossy Spivakovsky, violina Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti nanzanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in je posegla v našo družino in vzela iz naše srede našo pre-ljubljeno in nikdar pozabljeno in skrbno mater AGATO ŠKODA ROJENA ZABUKOVEC ki so po kratki bolezni sprevideni s svetimi zakramenti v božjo voljo vdani natisnili svoje mile oči in zaspali večno spanje dne 16. marca 1945 v starosti 71 let. Doma so bili iz vasi Gabrovka, fara Zagradec in so se nahajali v Ameriki 53 let. Po spremstvu iz Corrigans Funeral Home, W. 148th in Lorain Ave. pogrebne kapele in opravljeni sveti maši v cerkvi Franciscan Monastery Our Lady of Angel Church on Rocky River, smo jih položili k večnemu počitku dne 20. marca 1945 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo Father Viotar za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so jitf obiskovali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih dnevih ter vsem, ki so jih prišli pokropit in molili za pokojno ter se udeležili svete maše in jih spremili do groba. Najprisrčneje ze želimo zahvaliti sorodniku..! prijateljem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci, kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne. Ravno tako nosilcem krste, ki so jih spremili do groba. Iskreno zahvalo naj sprejemejo članice društva Carniola Hive št. 493 T. M. za skupno molitev ob krsti in udeležitev svetp maše in pogreba. Našo zahvalo naj sprejme Corrigans Funeral Home za vzorno urejen pogreb in lepo postrežbo. Vi pa, preljubi jena in nikdar pozabljena ljubeča man, morali ste nas zapustiti in se združili z očetom, ker božja volja je bila, da se je dokončalo, Vase irpijenje in v globoki žalosti pošiljamo prošnje k iiogu, ua naj Vam podeli večni mir v zasluženem počitku. ustali nam boste za vedno v sladkem spominu m večna luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: FRANK SKODA, sin; MARY A. poročena Schove, ROSE poročena O'Malley in FRANCES Bukovnik, hčere; EVELYN JANCHAR, in ARLENE BUKOVNIK vnukinji; ROSE VERBIC, Luther Aev., sestra. « Cleveland, O. 5. aprila 1945. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Terezije Kenik ki je odšla v večno življenje 5. aprila 1944. Mesec april je zopet v deželi, rajske pomladi razsiplje se kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužriejši mesec za nas. Hladna te zsmlja že leto dni krije, v tiin gomili pokojno zdaj spiš, scnce spomladno na grob ti zdaj sije, v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči: RUDOLF, soprog, HČERE in SINOVI. Cleveland. O. 5. apr. 1945. Na obali nekega otoka na Pacifiku se je našim vojakom nudil gornji prizor. Ko so se zjutraj razgledovali po obali, so opazili ranjeno drevo. Od Wildcat bojnega letala je odletel propeler in se zarezal skozi deblo kokosovega drevesa kot nam kaže gornja slika, letalo se je seveda razbilo in vsak izmed vojakov je bil vesel, da se ni to njemu primerilo. V BLAG SPOMIN FETE OBLETNICE SMRTI PRELJUB. LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Martina Strauss ki Je za večno zaspal 5. aprila 1940. Pet let hladni grob te krije, in spomin nam žalosti srce, Bog odvzel soproga In očeta in tvoja pot se je končala, v miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: MARY, soproga, SINOVI,. HČERE in VNUKI. Cleveland, O. 5. apr. 1945. Nekaj časa je izgledalo, da bo švedski prvak v teku Gunder Haag (desni na sliki) prekasno dospel v Ameriko, da bi nastopil v tekaški tekmi. Po dolgih treh tednih vožnje na počasnem parniku, pa je vendar dospel dva dni pred pričetkom tekem, ki so se vršile v Madison Square Garden, New York, N. Y. j sti Elizabeti, ker ga je že nestrpno pričakovala. Od njenih želja in Samovega blagoslova spremljan, se poda Edward na dolgo pot, in sedaj z drugačnimi občutki, ker vedel je, da je Elizabeta na varnem v Wilson Castle in da se je vse zaobrnilo njemu v prid. Edward je pričel s pomočjo izkušenega strica Sama zopet s polno paro obratovati v srebrnih rudnikih in majnah in si zagotavljati srečnejšo bodočnost. Elizabeta je komaj pričakovala povratka Edwardovega in edina tolažba ji je bila, oskrba med tem časom starega Sir Sama, katerega je ljubila kot pravega očeta. On se pa je v odsotnosti Edwarda tako pozdravil, da je že lahko brez vsake opore naokoli hodil in se že tudi lahko z oskrbnikom mesto Edwarda posvetoval. Od Jozuata mu ni nikdo česa omenil, in za to je skrbela najbolj dobra Elizabeta, da bi ga kdo ne žalil s takimi besedami. On sam je seveda dostikrat premišljal, o preteklosti, vendar si je pa takoj moral tolažila iskati pri Edwardu in Elizabeti, katere dva je sedaj i-menoval svoja otroka, in katera sta sedaj skrbela z vso strastjo, da mu namestita česar je toliko časa pogrešal. Stari, častiti dušni pastir Braddock je prihajal rad sedaj prav pogosto na Wilsonov grad, ker nastalo je zopet na njem mirno življenje in se je rad pogovarjal s Sir Samom, poleg pa tolažil Elizabeto, ker ona je bila nemirna radi odsotnosti Edwarda. On ji je rekel, bodite potolaženi, Bog bode tu-, di zadnjo zapreko odstranil — jaz molim vedno za vašo srečo. Teden za tednom je potekal, vendar pa ni bilo nič slišati o Edwardu. Elizabeta je že komaj svojo nepotrpežljivost brzdala. Želja«po Edwardu in njenem ljubem otroku, ter skrb kako se izteče v San Franciscu, ji ni dalo pokoja. Ali vsi, ki so bili v njeni bližini, so jo tolažili in ji lahkotili težke misli, in to jo je tolažilo ker vedela je, kako jo vse ljubi.. Končno pa pride nekega dne Willy s smehljajočim obrazom v Elizabetino sobo. "Sir Edward ' prihaja, My-lady!" pregovori on, "v nekoliko minutah bode voz tukaj!" Vsa presrečna in brez sape, je hitela Elizabeta po stopnicah navzdol. Spodaj po cesti pa se je bli- žal voz. Po preteku nekaj minut pa obstane pred Wilsonovem gradom — nenadno so odprla vrata — Edward pa ji je pomolil dečka nasproti, katerega je toliko časa z srčno bol pogrešala! In sedaj -je sledilo ganljivo svidenje! Elizabeta je objela in pritisnila svojega ljubljenega otroka na svoje srce, na to pa se zgrudi z otrokom v naročju na Edwardove prsi. Stari Willy je stal poleg in je pretakal solze veselja. Ko je Edward z Elizabeto in sinčkom prestopil zgornje sobe, mu pride Sir Sam nasproti in ga pozdravi prav po očetovsko. "On, nad nami je vse uredil," reče Edward, in prične f)ripo-ivfcdovati, "prišel sem še pravočasno v San Francisco, da sem ' lahko spremljal Armenijo na zadnji poti in sklenil mir z njo j na grobu. Ona je prišla smrt-| no bolna nazaj v San Francisco in nobena zdravila ji niso več pomagala. Ko ji je podelil duhovnik zadnje tolažilo, ga je ona naprosila, da mi naj izroči dečka in mi pove, da se ne loči s tega sveta z jezo v srcu ampak, da nas blagoslavlja!" "Za to dobroti j ivost, pa ji naj Bog v nebesih poplača," reče Elizabeta vsa solzna, "sedaj je zopet moje srce prosto vseh skrbi in nekaljena sreča se nam zopet povrne v naročje!" "Bodi hvala Bogu, ker vi vsi I trije zaslužite to srečo in naj [zavlada božji blagoslav zopet v j Wilson gradu," konča stari Sir I Sam .do solz ganjen, "in sedaj I pa na delo, na novo začetno de-! lo, katero naj obrodi podvojen I sad, sad, da ohrani in povzdig-ine Edward Wilsona ime zopet do časti kot srebrni kralj iz Nevade!"-- * * * Tako moji dragi čitatelji je TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Hvala Richman Bros. Co. in uslužbe" J * M It njih darove in pomoč. j gr ^ Iskreno zahvalo želimo izreči Capt- ^jl ^ za častno vojaško spremstvo, ki ga Jeij;1 v?! ^ Crile bolnišnice. Enako iskrena zahV . vojakom iz Maple Heights in iz Newb«r%,r jj bili na dopustu in ki so se udeležili P0^ iff maše. Hvala delavcem iz Lempco Co. J B za sv. maše. .Zlasti pa se želimo iz dna srca vsem našim številnim prijateljem, ,jiu K sorodnikom, ki ste se v tako velikem j ^ ležili sv. maše, kakortudi za vaše tola«1 ^if k in velikodušne darove. Bog vam vse ^ !jj Stotero povrni za vaša neizmerno dob žilna dela in dejanja. » gjuu « Vidva pa, ljuba in nepozabna nasa ^ brata, ki sta prelila svojo srčno kri k domovine, počivajta pokojno v daljni ^ | I Odzvala sta se klicu domovine in se s ^f » cem poslovila od svojih dragih doma- ^ * ^ vedela, da bo to naše zadnje svidenje ^ v»ji : ^ lji. Stvarnik vaju je poklical k sebi ^ najlepših letih. l>adla sta na polju slfV^jo * .j ^ vina vama je hvaležna za vajino najv® {l'^: ^ Zdaj se radujeta gori nad zvezdami- ^'t gotovo prosila pri svojem Stvarniku 111 ^jti' za nas, da se enkrat snidemo v srečni ve Na milllone zvezd je na nebu, ki utripljejo in svetijo tako ' < da nas spominjajo na obljubo B06 ' i < in Njegovo večno Luč. | Tudi v našem oknu blesti, zvezda, plava zvezda, oj blesteča, ki priča, da sin naš dragi služi Strica Sama za domovino. Zvezdice na nebu in v našem oknu so pa danes nekam žalostne, ker glas prinesel nam je poštar, da naša sinova doslužila sta. Milijoni zvezd na nebu in ona v našem oknu bodo zdaj svetile v drugačnem siju: svetile bodo v nebeškem siju. Vodite nas, oj zvezdice, po poti do našega Stvarnika, in zvezda v našem oknu ni več Pla ' , spremenila se je v—zlato. Žalujoči ostali: , 1 S CHARLES in MARY HOČEVAR- S jjjj, i, SGT. CHARLES, brat, sedaj v A1* ALBIE in BETTY, sestri- Maple Heights, O. 5. aprila, 1945. ^g®