LEJO XIIL, ŠTEV. 21 Ljubljana, petek 25. januarja 1952 VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN „REZERVA“, KI NANJO PREMALO MISLIMO Največja skrb vseh naših delovnih kolektivov v tem času je, kako organizirati proizvodnjo, da bi lahko uspešno izpolnili obveznosti, ki jim jih nalaga družbeni plan za leto 1952.' Stopnje akumulacije so precejšnje, toda ne take, da bi jih ne bilo mogoče doseči, posebno če pomislimo, da so doslej marsikje še vse premalo varčevali z materialom, z delovno silo, da je bil proizvodni proces slabo organiziran in podobno. Prav tako imenovane skrite rezerve dajejo podjetjem velike možnosti, da si z njimi pomagajo pri izpolnjevanju nalog družbenega plana, mnogim ne samo da predpisano akumulacijo in s tem plačni fond dosežejo, temveč da ga celo lahko prekoračijo. Oglejmo si neko tako za marsikoga nemara nenavadno .rezervo.* Ko smo pred dnevi pri naših sodnih oblasteh poizvedovali, kakšni posli dajejo ljudskim sodiščem na kazenskem področju največ dela, smo zvedeli, da prestopki proti družbenemu premoženju. T o so predvsem kazniva dejanja zoper družbeno premoženje, zoper uradno dolžnost, zoper narodno gospodarstvo in zoper splošno varnost ljudi ter premoženja. V novembru preteklega leta so ljudska sodišča v Sloveniji obravnavala vsega 423 kaznivih dejanj s tega področja, v decembru pa 356. Povzročena škoda se ceni mesečno povprečno na okrog 15 milijonov dinarjev, kar bi na leto zneslo ISO milijonov. Toda vedeti moramo, da gre pri tem samo za Ugotovljena kazniva dejanja, ki jih že obravnavajo sodišča, medtem ko ostane zaradi nebudnosti podjetij in pogostega malomarnega odnosa delavcev do splošnega ljudskega premoženja precejšen odstotek kaznivih dejanj verjetno neodkrit in . seveda zaradi tega tudi škoda neugotovljena. Sodna statistika kaže, da je družbeno premoženje največkrat prizadeto s tatvinami v tovarnah in podjetjih, n. pr. .Titan* Kamnik, .Tiskanina* Kranj, Predilnica T ržič, Železarna Guštanj, Predilnica Maribor, Tovarna avtomobilov Maribor, Steklarna Hrastnik, N,afta Dol. Lendava, Rudnik svinca Mežica — skratka, ni skoraj podjetja, ki ne bi bilo prizadeto. Večinoma gre za posamične tatvine, organizirane kraje je manj. Med kaznivimi dejanji zoper uradno dolžnost je največ poneverb v službi, ki so pogostoma združene tudi s ponarejanjem listin ali knjig. Dogajajo se predvsem po podjetjih, pa tudi po ustanovah, ljudskih odborih, kmetijskih zadrugah itd. Sodna statistika kaže, da se poneverbe m-oze, da gre mnogokrat, -za visoke zneske in da se z njimi povzroča občutna škoda. Med kaznivina dejanji zoper narodno gospodarstvo imajo sodišča vsekakor največ opravka s primeri nerednega gospodarskega poslovanja. Ti se največkrat pojavljajo v manjših podjetjih, splošnih kmetijskih zadrugah m kmečkih delovnih zadrugah, skratkä tam, kjer poslovanje ni dovolj urejeno, je strokovni kader slab, nadzorstvo pa pomanjkljivo. Škoda je pogosto velika, kazniva dejanja pa so velikokrat združena s poneverbami. Med kaznivimi dejanji zoper splošno varnost premoženja, so najbolj pogosta dejanja zoper varnost prometa, ki jih največkrat povzročajo pijani šoferji. Povzročena škoda je skoro vedno velika, zlasti ker gre večinoma za oškodovanje avtomobilskega parka. Pri železniški prometni nesreči v Brežicah, ki je bila povzročena zaradi malomarnosti železniškega uslužbenta, je bilo n. pr. nad 8 milijonov dinarjev škode. Napačno bi bilo misliti, da je boj proti kaznivim dejanjem zoper družbeno premoženje edino naloga ljudskih sodišč. Sodišča storilce sicer kaznujejo in s tem obenem tudi vzgojno vplivajo na ostale državljane, da se vzdrže omenjenih kaznivih dejanj, težje pa je vprašanje, ki je tudi temeljno, namreč kako nadoknaditi skupnosti povzročeno škodo, ki gre pogosto v težke milijone in ki je storilci navadno niso sposobni povrniti. Žato morajo najostrejši boj proti omenjenim kazruvim dejanjem začeti prav podjetja in odgovorne ustanove ter organizacije same, delavski sveti in upravni odbori, partijske in sindikalne organizacije. — Predvsem je treba delavcem in uslužbencem tolmačiti značaj upravljanja splošnega ljudskega premoženja po delovnih kolektivih, ki si ga nekateri zaradi nerazumevanja ali pod vplivom pri-šepetavanja sovražnikov razlagajo tako, kakor da so sedaj tovarne lastnina -delavcev. Pojasnjevati jim je treba, da so delavci le upravitelji splošnega ljudskega premoženja v imenu socialistične skupnosti. Glavna naloga podjetij in vseh odgovornih organizacij je v tem, da s svojo budnostjo in pravilnim delom taka dejanja in seveda tudi škodo sploh preprečijo. V tem smislu tudi naroča VI. plenum CK KPS partijskim organizacijam in delavskim svetom, da je treba klicati na odgovornost in kaznovati vsakogar, kdor s svojim slabim delom onemogoča večje uspehe podjetij ter preprečiti, da bi posamezniki prihajali do nezasluženega plačila na tuj račun. Mnoga podjetja so doslej v tem pogledu kaj malo storila. Ne samo da se niso z zadostno odločnostjo borila proti omenjenim škodljivim pojavom, temveč sploh niso skrbela, da bi storilci, zlasti če so bili to njihovi uslužbenci, v danih možnostih povrnili škodo, ki jo je sodišče ugotovilo in jih tudi obsodilo na povračilo. Doslej so podjetja največkrat štela tako škodo v svojo izgubo, ki 'je seveda manjšala njihov dobiček in rentabilnost. T udi civilnih tožb na odškodnino podjetja navadno niso vlagala. Menimo, da bo sam novi gospodarski sistem otUočno pometel s takim malomarnim odnosom do splošnega ljudske- ga premoženja. Vsa.ka škoda, ki bi jo člani kolektivov s kaznivimi dejanji povzročili podjetjem, bo nujno šla na račun akumulacije in seveda tudi plač delavcev. Presneto se bodo delavci pobrigali, da bodo pometli iz svoje srede razne kriminalne tipe, ki bi jim ogrožali njihov standard. Že danes ob sprejemanju družbenega plana pa je seveda za kolektive koristno, da pregledajo, kaj se da pridobiti na račun Omenjene »rezerve*■. Glede tega, kako sodišča obravnavajo prestopke, proti splošnemu ljudskemu premoženju, bi bilo omeniti, da je njihova ekspeditivnost premajhna. Večina sodišč dobi mesečno v obravnavo več kaznivih dejanj S tega področja, kakor pa jih sproti reši. Opaža se tudi, da sodišča razen redkih izjem ne obravnavajo kaznivih dejanj proti družbenemu premoženju prvenstveno in pospešeno, temveč vzporedno z drugim kriminalom.. Statistika tudi kaže, da sodišča nimajo povsem pravilnega kriterija pri odmerjanju kazni, saj je pogojno obsojenih povprečno ena četrtina vseh obsojencev. Na omenjene pomanjkljivosti, ki ne vplivajo ugodno na preganjanje kriminala zoper družbeno premoženje, je opozarjala že resolucija IV. plenuma CK KPJ. V splošnem se torej lahko reče, da je treba zaradi večje učinkovitosti pobijanja kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje kaznovanje zlasti pri nižjih sodiščih zaostriti. A. ]■ 3IaršaI Tito sprejel generala Harmonyja Beograd, 23. jan. Dopoldne je sprejel maršal Ti* generala g. Johna Harmonyja, atašeja za vojaško pomoč pri ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. Ob tej priložnosti je izročil general g. Harmony maršalu Titu lovsko puško, darilo generala Lawtona Collinsa, in ga med razgovori, katerih se je udeležil tudi viceadmiral Srečko Ma-nola, obvestil o nekaterih podrobnostih v zvezi z dajanjem vojaške pomoči Jugoslaviji. Naš veleposlanik v Zahodni Nemčiji Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika FLRJ v Zvezni republiki Nemčiji dr. Mladen Ivekovič, dosedanji veleposlanik FLRJ, ki je v zadnjem času služboval v zunanjem ministrstvu FLRJ. Danes se začne prvi letni' ...vzorčni sejem v Zagreba V prostorih zagrebškega velesejma se danes začne prvi letni vzorčni velesejem, namenjen izključno povezavi naše industrije in trgovine. Prireditev ima zvezni značaj, saj se je udeležujejo industrijska in lokalna podjetja iz vseh naših republik. Svoje proizvode razstavlja 654 proizvodnih podjetij; razen tega se je prijavilo velesejmu nad 1100 podjetij, ki bodo na sejmu nastopali kot kunci. Po številu razstavljalcev sta najbolje zastopani Hrvatska in Srbija, razmeroma slabo pa je zastopana Slovenija. V manjšem številu, kakor se je pričakovalo, se Udeležujejo velesejma tudi lokalna industrijska podjetja. Razstava vzorcev obsega na velesejmu nad 4600 kv. metrov. Med razstavljenimi izdelki naše industrije so najnovejši predmeti serijske proizvodnje. Jeseniška železarna bo ves čas sejma prikazovala praktično varjenje s svojimi novimi elektrodami, in to v posebnem paviljonu, ki je zgrajen na prostem prostoru. Tudi druge tovarne bodo pokazale delo posameznih strojev in naprav. Živilska industrija pa je pripravila posebne oddelke za poizkušanje živil, pijač itd. Sejmska prireditev bo trajala 8-dni ter bo imela velik pomen za boljše zveze med proizvodnimi in trgovskimi j podjetji v naši državi. Da se omogoči nemoteno trgovsko poslovanje na velesejmu, je prireditev dostopna le predstavnikom trgovskih in industrijskih podjetij. — M. B. Delitev osnovnih človečanskih pravic škoduje ugledu OZN Pariz, 23. jan. (Tanjug). Od. bor za socialna, humanilama in kulturna vprašanja je po večtedenski razpravi spremenil svoj lanski sklep o enotnosti prav c človeka in je z 29 glasovi prot' 21 in 6 vzdržanim sprejel pred-log Belgije, Indije, Libanona in ZDA, da se osnovne človečanske pravice razdejijo v dva pakta od katerih bo eden obsegal tako imenovane klasične državljanske in politične, drugi pa gospodarske, socialne in kulturne pra. vice. Lansko resolucijo o enotnosti človečanskih pravic je predlagala jugoslovanska delegacija, ki je zavzemala stališče da so gospodarske socialne in Lanski sklep o enotnosti človečanskih pravic spremenjen — Govor jugoslovanskega delegata Vladimira Dedi j era Kulturne pravicp prav tako kot državljanske in politične pravice sestav, ni del svobodne človekove osebnosti. Pred letošnjim glasovanjem je ju. goslovanski delegat Vladimir Dedijer poudaril, da delegacije Čila, Egipta, Pakistana in Jugoslavije s tem, ko predlagajo Generalni skupščini naj znova formalno prizna misel o enot. nosti vseh omenjenih pravic, ne branijo svojih posebnih koristi, temveč le idejne temelje Organizacije Združenih narodov. Dejal je, da gre za socialistično pravico, ki ima danes glavno vlogo Kaj je za Sovjetsko zvezo normalno staaje? Pariz, 24. jan. (Tanjug) Kakor smo že včeraj poročali, je komisija OZN za nadzorovanje miru sklenila ustanoviti pododbor za Balkan. Z 12 glasovi proti 2 (SZ in CSH) je'v ta . pododbor izvolila zastopnike Francije, Kolumbije, Pakistana, ZDA in Švedske. Zastopnik Sovjetske zveze, Carapkin' je nasprotoval ustanovitvi tega pododbora za Balkan. Trdil je, da na Balkanu ni ^napetega stanja in da nihče ne ogroža politične neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti Grčije. V svojih izvajanjih je večkrat poudaril, da je na Balkanu vse v redu, da je tam mir in normalno mednarodno stanje ter da zato ni niti potrebno niti zaželeno, da bi OZN posebej spremljala razvoj mednarodnih dogodkov na Balkanu. Trdil je, da je pododbor za opazovanje stanja na Balkanu nezakonita ustanova, češ da je za te zadeve pristojen le Varnostni svet. Češkoslovaški delegat Nosek je 7CCD v svojem govoru navajal podrobne argumente proti ustanovitvi pododborov. Drugi člani komisije Združenih narodov za nadzorovanje miru na Balkanu so v nasprotju z izvajanji sovjetskega in češkoslovaškega delegata poudarili, da stanje na Balkanu očitno ni normalno, in da je zato ustanovitev posebnega organa Združenih narodov za spremljanje razvoja mednarodnih* " dogodkov na Balkanu, potrebna. Se posebej pa so poudarili, da bodo «Slani pododbora oziroma njegovi opazovalci po jasnem besedilu resolucije Generalne skupščine odšli na ozemlje posameznih balkanskih držav samo v slučaju, če bi katera izmed držav sama to posebej zahtevala od pododbora. Sovjetski in češkoslovaški delegat sta se s svojimi izvajanji ponovno osmešila, ko sta neprestano ponavljanje incidentov — od junija 1948 do novembra lani so Jih naši kominform-ski mejaši izzvali 2519 — označila za normalno stanje. Po takih ugotovitvah mora priti vsakdo do prepričanja, da »normalno stanje« v informbirojskem jeziku pomeni nekaj popolnoma nasprotnega kot drugod po svetu. Komisija OZN za vojne ujetnike Ženeva, 24. jan. (Tanjug); Predvčerajšnjim je bila v Ženevi druga seja posebne komisije OZN za vojne ujetnike, katera mora ugotoviti usodo nemških, italijanskih in japonskih vojnih ujetnikov, ki Se doslej Se niso vrnili Predstavnik Zahodne Nemčije ‘ dr. Heinz Trischler je izjavil, da je več kot 2 milijona nemških vojnih ujetni-nikov in civilnih internirancev še vedno v Sovjetski zvezi in državah pod njenim nadzorstvom; japonski predstavnik Saito pa je izjavil, da še ni! bilo repatriiranih okrog 340.000 Japoncev in da ima Kitajska na svojem ozemlju še veliko število žensk in otrok iz Japonske. Sovjetska zveza ne sodeluje v delu te komisije. Zunanje ministrstvo ZDA je izdalo sptričo tega kratko poročila skupno s prevodom sovjetske nate. v kater-i zanika, da bi bilo tam večje število vojnih ujetnikov in trdi, da je komisija OZN protizakonita. Sovjetska zveza ponavlja svojo prvotno trditev, da je v ZSSR samo 2 467 japonskih in 13.532 nemških vojnih ujetnikov. pri vseh notranjih in zunanjih problemih držav in ki jo je dokončno sp reje-la velika večina svetovnega javnega mnenja. Ko je govoril o ugovorih zagovorni, kov nasprotnega stališča, je poudaril, da so ti samo tehničnega značaja, ker je pravzaprav njihov glavni argumen' le. v tem, da je sistem praktične uporabe za eno in drugo vrsto pravic različen. Jugoslovanski delegat Dedijer jf obžaloval, da je francoska delegacija' letos spremenila svoje stališče in opustila pravično in globnko napredno na. čelo v enotnosti človečanskih pravic, ki je bilo prvič razglašeno med francosko revolucijo. Vladimir Dedijer je nato dejal, da jugoslovanska delegacija izpolnjuje svojo dolžnost do človekovega boja z? temeljlne pravice in do mednarodnega sodelovanja, ko ponavlja svoj poziv, k' ga je izrekla v začetku splošne razprave o tem vprašanju. Opozoril je zagovornike nasprotnega stališča, naj bod" previdni in naj ne škodujejo ugledu OZN in uničujejo uspehov, ki jih je ta organizacija že dosegla na tem področju. Poudaril je, da bi revizija takšnega načelnega sklepa v sedanjem mednarodnem položaju lahko samo še bolj omajala zaupanje človeštva v OZN. Odibor je glasoval samo o resoluciji Belgije. Indije. Libanona in ZDA. kei je imela proceduralno presinost. Verjetno. ‘da bo resolucija Čila, Egipta Pakistana in Jugoslavije predložena plenumu Generalne skupščine, čeprav ni dosti možnosti, da bi dobila večino. Čedalje pogumneje V italijanskem tisku se vedno pogosteje pojavlja težnja za sfojaškfm načinom rešitve tržaškega vprašanja. Številnim obrekovalrum člankom proti naši vojski se je v predvčerajšnji številki tržaškega »Giornale di T rieste* pridružil uvodni članek »Italijansko oboroževanje*, ki polemizira s kominformovskimi ugovori proti stroškom za oboroževanje Italije. Nad vse značilen je zaključek, kjer neznani pisec ugotavlja, da bi bilo napačno, če bi si zakrili oči in ne gledali v prihodnost, kajti vprašanje STO >o mogoče za Italijo pravično rešiti šele tedaj, ko bo italijanska država lahko dokazala zaveznikom, da je njena vojaška reorganizacija dokončana ter se na izvežbanost m pripravljenost njene voj- • ke lahko popolnoma zanesejo. V kolikor nam je znano, se v zvezi z reševanjem . tržaškega vprašanja v mednarodnih krogih ni še nikdar govorilo o italijanski vojski, ampak se nasprotno, zlasti v zadnjem času, pred- • vsem na zahodu vedno bolj poudarja umestnost jugoslovansko-italijatiskega sporazuma o tem vprašanju. Zato član-karjevih izvajanj, ki slede polemiki s kominformovci, ni mogoče razumeti drugače, kakor da hoče na ta način prepričati kominformovce — za katere ve, da so postali odlični »patrioti* — da bi se ne upirali oboroževanju, ki je v navedenem smislu v skladu tudi z njihovimi »načeli*. V zvezi s tem pa bi nas zelo zanimalo mnenje italijanske revije za zunanjepolitična vprašanja »Re-lazvoni internazionali*, ki je pred komaj nekaj dnevi izrazila željo, da bi se bilo treba za obnovitev jugoslovan-ko-itali-janskih pogajanj pripraviti tako, da bodo resnično odstranjena vsa obstoječi nasprotja. Izvajanja v listu »Giornale di T rieste*, ki je glasilo italijanske vladne stranke v Trstu, prav gotovo ne sodijo v tako vrsto priprav. A. S. Tunizijska pritožba VS v arhivih? Arovi neredi v prestolnici in pokrajinskih mestih Pariz, 24. jan. (AFP): V zvezi z glasovi, da je francoski zastopnik, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svet tu, dal pritožbo tunizijske vlade v arhiv, sta dva tunizijska ministra, ki sta sedaj v Parizu, obiskala funk- Tunizijci demonstrirajo pred zimsko palačo tunizijskega beja v Hamman-Llfu Češkoslovaški notranji minister odstavljes na „lastno željo“ pravi ČTK Praga, 24. jan. Uradna agencija «CTK je včeraj Izdala kratko poročilo, da je bil minister za državno varnost Vladislav Kopriva »na lastno zahtevo« razrešen. Njegovo mesto bo prevzel Karel Bacilek, dosedanji minister za državno kontrolo. Kopriva sicer ni bil član Politbiroja, vendar je bil kot policijski minister eden najvplivnejših mož CSR. Tudi zadnje čistke in aretacije so bile v glavnem njegovo delo. Minister za državno varnost je bil od maja 1950. Lani so to državno ustanovo temeljito »prečistili« in aretirali med drugimi tudi vse tri njegove namestnike. Čeprav pravi poročilo, da je bil Kopriva razrešen dolžnosti »na lastno zahtevo«, se je treba spomniti, da je na prav takšno »lastno zahtevo« bil pred dobrim letom razrešen svojih dolžnosti tudi Vladimir dementis. Mestna skupščina v Ljubljani je razpravljala o kmetijskih vprašanjih Včeraj popoldne se je začelo IX. redno zasedanje skupščine mestnega ljudskega odbora v dvorani magistrata v Ljubljani. Zasedanje je odprl predsednik MLO tov. Vladimir Krivic. Na dnevnem redu zasedanja so poročilo o socialističnem sektorju kmetijstva in splošnih kmetijskih problemih glavnega mesta, dalje polletno poročilo Okrajnega sodišča za glavno mesto Ljubljana, predlog komisije za preimenovanje cest in ulic, sprejetje nekaterih odločb in razno. O prvi točki dnevnega reda je poročal tov. France Sitar, direktor Zadružnega sklada za Ljubljana-mesto. Socialistični sektor na področju mesta zajema danes že 72% vseh kmetijskih površin, ki obsega dve mestni kmetijski posestvi, 37 ekonomij ter 15 kmečkih delovnih zadrug. Lani so se dohodki v zadrugah še povečali. Na pr. v zadrugi Ježica je narastel promet od 8,427.000 din v 1. 1950 na 17,776.000 dinarjev, v letu 1951, hkrati se je dvig-nih dnevni zaslužek na zadružnika od 166 din na 350 din v letu 1951. V zadrugi Moste je narastel v istem času promet od 4,255.000 din na skoro 7 milijonov, dnevni zaslužek pa od 114 din na 180 din. Uvajanje gospodarskega računa v zadrugah bo omogočilo kontrolo samih zadružnikov nad proizvod- njo in s tem pravilno nagrajevanje po učinku dela. Tako bodo člani zadruge lahko redno prejemali stalni del plače ter bodo poleg tega udeleženi na dobičku v višini svojega prispevka pri vzreji živine, proizvodnji mleka, poljedelstvu, odnosno v celotni kmetijski proizvodnji. Pred uvedbo novega načina so zadružne krave v zadrugi Ježica dajale komaj 650 do 700 litrov mleka letno. Novo proizvodnjo so določili na 1200 litrov, toda vse skupine so to število v L 1951 znatno presegale, nekatere so oddale celo 1-800 litrov. V črnovaški zadrugi pa ni podobne vneme, saj od 38 za delo sposobnih zadružnikov dela v zadrugi samo 9 članov, ki seveda ne more pravočasno vsega obdelati. Dobršen del zadružnikov obdeluje ne samo svoje ohišnice, nego jemlje v najem zemljišča zasebnikov. Tudi zadružne črnovaške krave dajejo komaj 500 litrov mleka letno. Socialistični sektor kmetijstva je še dokaj dobro mehaniziran s stroji, ki pa so zastarelih znamk. Mestna posestva in zadruge bodo slejkoprej morala nabaviti sodobne kmetijske stroje, ki bodo nadomestili drago človeško delovno silo in konjske vprege. Pričakovati je, da dobimo tekom leta iz inozemstva 6 traktorjev Unimag, 5 traktorjev Deutz s priključnimi stroji, 16 kombiniranih grabelj in 6 škropilnic za sadje in krompirišča. Mestna kmetijska posestva so tudi v preteklem letu napravila pomemben razvoj ter so tako ostvarjeni objektivni pogoji, da se še nadalje razvijejo in prispevajo še več kmetijskih pridelkov na ljubljanski trg. Uveljavili so se tudi delavski sveti in upravni odbori. Sprostitev trga in uvedba gospodarskega računstva jih je postavila pred nove naloge in vprašanja. Tudi tu bo treba poiskati še vse proizvodne možnosti zlasti pa skrite rezerve, da se bodo proizvodni stroški zmanjšali. Poročevalec je dalje omenil težave z arondacijo kmetijskih zemljišč na področju mesta, dalje problem Barja in njegove ureditve. Skupščina nadaljuje danes z delom. Ustanovitev zveznega zavoda za napredek gostinstva in turizma Zvezni svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti je v sporazumu z zveznim svetom za blagovni promet izdal odlok 0 ustanovitvi zavoda za napredek gostinstva in turizma, ki bo imel svojo glavno upravo v Beogradu. cioparja generalnega tajništva OZN Cordiera, da bi poizvedel^ kako je s to zadevo. Poudarila sta, da Francija kot članica Varnostnega sveta in stranka v sporu nima pravice preprečiti izročitev' pritožbe Varnostnemu svetu, pač pa da mora o tej stvari odločati Svet sam. Cordier jima -je pojasnil, da tunizijska pritožba kot lisitina nevladne organizacije ne bo. izročena Varnostnemu svetu, pač pa po veljavnem postopku vpisana v seznam sprejetih dokumentov, ki so prizadetim državam članicam na raz. polago. Varnostni svet začne obravnavati kakšen spor šele tedaj če sproži to vprašanje država, ki je članica Sveta. Pakistanski delegat, za katerega so iprfj domnevali, da bo to storil, je izjavil, da se njegova vlada v tej zadevi še ni odločila. United Press poroča, da je okoli 5000 tunizijskih nacionalistov napadlo sedež francoske policije v Mochinu, 25 km južno od Sousse. Padli so trije policisti. Celotne izgube v zadnjem tednu neredov pa s0 '31 m-rtvih in nad 150 ranjenih. V Tunisu so nacionalisti skušali zažgati stanovanjska poslopja francoske četrti Monfleury. Gasilcem je uspelo, požar omejiti in pogasiti, vendar je gmotna škoda precejšnja’ Človeških žrtev ni bilo. Tunizijska vlada v novi noti, ki jo Kordeä četrti v Garmischu V Garmisch Partenkirchnu so se pred-snočnim začela tekmovanja v okviru »Tedna zimskih športov« s prireditvijo na mali olimpijski skakalnici. Poleg desetih domačih smučarjev so nastopili trije italijanski, trije jugoslovanski in dva norveška skakalca. , Vrstni red: Erikson (Norveška 217,4 točke (skoka 54,5 in 52.5 m), Karel Klančnik (Jugoslavija) 213,8 točk (54 m, 52 m), Birger Haugen (Norveška) 212,4 točke (53,5, 52.5 m), Janez Polda (Jugoslavija) 210,6 točk (53,5, 54,5 m). Zoran Zalokar (Jugoslavija) 210.1 točke, «(55 m, 53 m), Franc Dengg (Zahodna Nemčija) 205.6 točke (52,5 m, 53 m), Penacchio (Italija) 197,2 thčke itd. Na lS-kilometrskem teku. ki je bil včeraj v Garmischu, so dosegli naši smučarji izreden uspeh. M. Kordež je zasedel 4. mesto (1:17,31), Hlebanja je bil sedmi, Knific osmi, Razinger deseti. Kan. dare dvanajsti in Pogačnik trinajsti. — Zmagal je Nemec Koop z zelo dobrim časom 1:16,25 ure. francoskemu generalnemu v Tuniziji Hauteclocqeu je poslala rezidentu zavrača odgovornost za vse nerede v Tuniziji izključno na francoske oblasti. Generalna zveza tuniških sindikatov potrjuje točnost poročila, da še ni izdala naloga za splošno stavko. 3 Zadaje vesti Pariz, 23. jan. V političnem odboru OZN je pet srednjeamer. držav stavilo predlog, da naj OZN ponovno vpraša Mednarodno sodišče v Haagu za nasvet o postopku pri sprejemu novih članic. Določen naj bi bil postopek za sprejem, razen tega pa naj bi Mednarodno sodišče ugotovilo, če je upravičen veto, kadar se za sprejem države izrazi 7 ali več članic Varnostnega sveta. V debati je delegat Libanona podpiral sprejem Jordanije, Libije in Italije kot nujen. Delegat Švedske se je izrazil proti peruanskemu predlogu in je izjavil, da bo glasoval za sovjetski predlog, kakor tudi za dodatni argentinski predlog. Pariz, 23. jan. Francoske čete so danes zopet zasedle mesto Tebulbo, ki je bilo od včeraj v rokah upornikov. Popoldne je prišlo do streljanja med demonstranti in policijo v Tunisu, pri čemer je bil en demonstrant ubit. Uporniki so napadli policijsko postajo v mestu Kelibiji. Na pomoč so bili poslani tanki in letala. V Sousseu in Sfaxu so se izkrcala ojačenja francoske vojske. Francoski generalni rezident Hauteclocque je davi obiskal tunizijskega beja in se razgovarjal z njim o možnosti vzpostavitve reda in miru v Tuniziji. Razgovor je trajal dve uri. Poročajo, da je francoska vlada pripravljena na popuščanje proti avtonomistom, želi pa, da se izda apel na prebivalstvo, da preneha oborožen upor. Predsednika OZN Padillo Nervo je obiskalo danes 13 delegatov arabskih in azijskih držav. Zavzeli so se za obnovitev pogajanj med tunizijsko in francosko vlado in zaprosili so za intervencijo, da se aretiranci v Tuniziji izpuste. Niso pa stavili predloga, da se spor spravi pred OZN. Kairo, 23. jar Britanska vojska je danes zasedla in preiskala neko vas v bližini Izmailije. V vasi so našli samo 38 egiptovskih policistov, prebivalstvo je vas prej zapustilo. Aretirali so 6 policistov. General Erskine je odredil nove varnostne ukrepe za britansko vojsko. Okoli njegovega glavnega stana so bili rastavljeni protiletalski topovi. VREME POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Snežne razmere v Sloveniji 24. jan.: Planica 46 cm pršiča, temp. —5’ C. — Jezersko 46 cm zmrznjenega snega, temperatura —5* C. — Slovenj Gradec 29 «srn zmrznjenega snega, temp. —4° C. — Celje 18 cm zmrznjenega snega, temp. —2* C. — Maribor 16 cm zmrznjenega snega, temp. —3* C. — Mur. Sobota 13 CTO Z2T1TZ-nrjenega snaga, temp. —3° C. — Novo me. sito 1 cm zmrznjenega snega. temp. —3* C. — Šmarna gora 21 cm, temp. —4* C. Napoved za petek: Pretežno oblačno vreme s kraijevnimi padavinami, deloma Temperatura brez bistvene spre« ŽRTVAM SPOMENIK, MORILCU SVOBODO Nedavno smo brali, da bodo v nekem mestu v ZDA postavili židovskim žrtvam fašizma med drugo svetovno vojno velik spomenik, ki ga bo izdelal Jugoslovanski mojster Ivan Meštrović. S tem lepim namenom je v strašnem nasprotju dejstvo, da v ZDA svobodno živi eden od največjih fašističnih morilcev Zidov, bivši notranji minister krvavega hrvatskega ustaskega režima Andrija Artuković, čigar izročitev je jugoslovanska vlada zahtevala lani meseca maja. Artuković je prišel lani 10. septembra pred sodišče v Los Angelesu, ki je razpravljalo O njegovi izročitvi po konvenciji iz dobe pred prvo svetovno vojno z nekdanjo srbsko državo. Ta stara konvencija je veljala tudi za staro Jugoslavijo in bi morala veljati tudi za novo jugoslovansko državo. O veljavnosti konvencije na razpravi niso dosti govorili in odklonili so prošnjo, da bi bil Artuković iz zapora izpuščen po plačilu kavcije. Višje sodišče pa je kmalu tej prošnji ugodilo in Artuković je bil izpuščen, ko je plačal 50.000 dolarjev. Višje sodišče Je s tem napravilo preprost račun: 50.000 dolarjev za 500.000 ljudi, kolikor Jih ima najmanj na vesti Artuković, ali 10 centov — za glavo. S to svojo odločbo je višje sodišče v Los Angelesu potrdilo, da imajo zanj žrtve fašističnih divjakov in morilcev zelo nizko cenp. Artuković je lahko plačal kavcijo, ker je kakor vsr nasilniki spravil že prej mnogo plena na varno. Med pričami, ki so bile navedene v prilogi jugoslovanske note za Artukovićevo izročitev, je bil tudi neki hrvatski od- Italijanski tisk kritizira vladno gospodarsko politiko Zvišanje stroškov za oboroževanje — Gedda potital predsednik Katoliške akcije predsednika »Katoliške akcije«. Gedda, ki je bil doslej le podpredsednik, vendar pa dejanski voditelj »Katoliške akcije«, je znan kot zagovornik radikalnega klerikalizma. Zato se v zvezi z njegovim imenovanjem' v nekaterih krogih izraža bojazen, da Italiji grozi klerofašistični režim. Rim, 23. jan. (UP) Italijanski finančni minister Ezio Vannoni je v torek izjavil, da bo Italija izdala prihodnje- leto skoraj 1 milijardo dolarjev za »notranjo in mednarodno obrambo«. (Vannoni je dejal, da zahteva italijanska vlada kredit 612.643 milijard Ur ali 980,228.000 dolarjev za obrambo Italije v finančnem letu 1952-: 63, ki se začenja 1. julija.) Današnji italijanski listi ostro kritizirajo povečanje davčnih bremen dodatnega davka na plačni fond, ki ga bodo morala plačevati podjetja. Vlada je verjetno že v naprej pričakovala te kritike, zato je ta izredni davek v svojem predlogu imenovala »prispevek« ter poudarila, da bo le začasen. Italijanski tisk pa poudarja, da so se v preteklosti vsi taki začasni davki spremenili v stalne. Sprašujejo se, če bo nova davčna obremenitev imela kak vpliv na cene. Minister Vannoni je sicer izjavil, da so dobički podjetij dovolj visoki in se zato ni treba bati zvišanja cen, vendar pa po preteklih izkušnjah njegovim trditvam v Italiji nihče več ne veruje. Gospodarski listi so mnenja, da bo novo obdavčenje negativno vplivalo na povišanje proizvodnje in prav lahko povzroči celo inflacijo. Precej ragljurjenja je povzročilo tudi imenovanje profesorja Gedda za Venizelos bo obiska) Turčijo Atene, 24. jan. (Tanjug). Na poziv turške vlade bo podpredsednik grške vlade m zunanji minister Sofokles Ve-nizelo?’ 28. januarja ofofskail Ankaro. vetnik, ki Jc Imel nekdaj dostop do ustaških veljakov in tudi do samega ndoglavnikaa Artukovlća. Njega je de- koč prosil,-da bi izpustil nekega, tudi med hrvatskim prebivalstvom zelo pri» ljubljenega Srba ter omenil, da je njegova žena takoj pripravljena plačati milijonsko vsoto. Artuković pa se je smejal, češ čemu milijon; moža bomo ustrelili in vzeli vse, kar ima. Tako s£ je tbdi zgodilo. Po Artukovićevi Izpustitvi iz zapora v Los Angelesu, je bilo v Ustih razglašeno. da bo nova razprava 0 njegovi zadevi 22. oktobra. Te razprave pa ni bilo in še do danes ni znano, za kako dolgo Je bila odložena. Proti osvoboditvi velikega vojnega Zločinca so vstale že razne napredne organizacije. pred nekaj dnevi pa je tudi or-eanizacija Židov, ki so prišli v ZDA iz Jugoslavije, odločno zahtevala, naj pravosodno ministrstvo vlade ZDA čimprej ugodi zahtevi jugoslovanske vlade, da bo veliki vojni zločinec preje) zasluženo kazen Morda bo ta apel zalegel, ker prihaja od najbolj upravičene strani kajti bila bi prekrvava Ironija, če bi žrtvam fašističnega zločinstva postavljali spomenike, največjim fašističnim morilcem pa dajali varstvo iti svobodo Hkrati bi bila ta krvava ironija strašna sramota ne samo za njene povzročitelje, temveč tudi ža ves svet, ki je za ureditev novega življenja po strašni drugi svetovni Vojni obljubljal pravično kaznovanje vojnih zločincev. -tg. ZDA IN EVROPSKA VOJSKA Washington, 24. jan. (Tanjug): Zunanji minister ZDA Dean Acheson je na včerajšnji tiskovni konferenci pozdravil predlog generala Easenhower-ja, naj bi .zahodnoevropske države v enem ali poldrugem letu sklicale ustavodajno skupščino, na kateri bi pretresli vprašanje tesnejše politične in gospodarske enotnosti Eivrope, kar je po Eisenhowerovih besedah edino sredstvo, s katerim bi bilo mogoče doseči mir in varnost na evrostekem kontinentu. Acheson je spomnil na to, da je v lanskem decembru na seji. 6 evropskih zunanjih ministrov v Parizu sproženo vprašanje o sklicanju skupščine v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo. Ta skupščina naj bi_____proučila vpra- šanje federacije Zahodne Evrope in v šestih mesecih predložila Ustavodajni skupščini svoja’ priporočila. ZDA so pozdravile te predloge in bodo podpirale prizadevanja, da bi se dosegla večja enotnost v Zahodni Evropi. Acheson je dodal, da šteje ameriška vlada za zelo pomembno stvar, če bi bili sklepi o ustanovitvi evropske voj- ZSSR krši prevzete obveznosti Dunaj, 23. jan (Tanjug) Avstrijska vlada je po sinočnji seji, na kateri so razpravljali o vprašanju nadaljnjih razgovorov štirih sil za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, izdala poročilo, v katerem obžaluje, da je sovjetska vlada hotela izkoristiti razgovore o mirovni pogodbi z Avstrijo za ureditev drugih vprašanj, ki s tem nimajo nobene zveze. Poročilo poudarja, da je Sovjetska ' zveza prekršila pismeno obveznost, ki jo je prevzela na . konferenci Sveta zunanjih ministrov v Parizu leta 1949, ko je bilo sklenjeno, da bodo o avstrijski mirovni pogodbi razpravljali ločeno od drugih vprašanj. S povezovanjem Kefauver bo kandidiral za predsednika ZDA Washington, 23. jan. Clan ameriške demokratične stranke senator Estes Kefauver je danes na posebni tiskovni konferenci izjavil, da je zahtevat, naj ga stranka predlaga za svojega kandidata za predsednika ZDA. Dodal je da bo kandidiral tudi, če bi predsednik ‘ Truman sklenil ponovno kandidirati. Senator Kefauver je bivši predsednik senatne preiskovalne komisije, ki je lani preiskovala zločin-stvenost in korupcijo v državnem aparatu. tržaškega vprašanja s pogodbo o Avstriji je Sovjetska zveza prekršila tudi moskovsko deklaracijo, ki je določala osvoboditev Avstrije. Avstrijska vlada na koncu poročila poudarja, da se bo skušala sama sporazumeti s prizadetimi državami za prenehanje okupacije in umik okupacijskih čet, če predhodni razgovori v Londonu ne bodo imeli uspeha. ske kar najhitreje uresničeni. Konec decembra so se sporazumeli o različnih vprašanjih, glede nekaterih stvari pa še zmeraj ni bilo enotnosti. Francija, Nemčija in Italija s0 se izrekle za močno osrednjo kontrolo dežele Beneluksa pa bi rade to kontrolo omilile. Ti dve gledišči je treba spraviti v sklad. ZDA si na vso meč prizadevajo, da bi prišlo oo tega. Zaupnica belgijski vladi Bruselj, 24. jan. (Tanjug): Belgijska skupščina je sinoči izglasovala dOiri vladi Jeana van Houttea zaupnico s 103 glasovi proti 97; dva poslanca sta se vzdržala glasovanja. Za vlado so glasovali poslanci krščansko-socialne stranke, ptoti fljej pa Socialisti in liberalci. Skupščina je obenem s tem potrdila program nove vlade. Med razpravo je voditelj socialistične opozicije Hönri Spaak zahteval razpis novih volitev, da bi se lahko sestavila vlada narodne enotnost?. Rekel je, da sedanje težave presegajo moči vlade, ki zastopa samo eno stranko in ki ifna v parlamentu slabo večino. Spaak je tud: ostro napadel vladno deklaracijo, češ da fli dovolj dotočna. 3 Ameršike konserve in Madžari Budimpešta, 24. jan. (Tanjüg) Madžarske dblasti sd začele v zadnjem času jemati konserve tž vseh paketov, ki jih dobe zasebniki iz tujine. Lastniki teh paketov ne dobe za odvzete konzerve nikakršne odškodnine. Vse konzerve jemljejo za potrebe madžarske vojske. »Bakoiija fra Briie« na festivalu v Bombaju New Delhi* 24. jan. (Tanjug) Danes se bo začel v Bombaju mednarodni filmski festival, ki ga prireja indijsko ministrstvo za informacije. To je prvi filmski festival v azijski državi po drugi Svetovni vojni. Do začetka festivala je 23 držav iz vseli krajev sveta prijavilo 52 umetniških filmov in 115 znanstvenih, dokumentarnih, risanih, vzgojnih in otroških filmov. Več evropskih držav, med njimi tudi Velika Britanija in Italija ter Indija in Angerikä so prijavile po 4 do 5 umetniških filmov. Naša država je razen dveh dokumentarnih filmov prijavila tudi umetniški film »Bakonja fra Briie«. Časopisi pišejo, da bo imelo razsodišče na tem festivalu težavno nalogo, saj sd malone vse države prijavile svoje najboljše filme. JUGOSLAVIJA- jamstvo miru Fr&neoski socialisti o obisku v nagi državi Ameriška pomoč Egiptu, Afganistanu, Birmi, Iraku in Irana ustavljena Washington, 23. jam. (UP). Direktor uprave za medsebojno varnost AVerell Harrlman je dames povedal, da je bila Egiptu, Afgamiiistamiu. Birma, Iralcu im Inski ustavljena gospodarska in tehnična pomoč, ker te države niso izpolnile obveznosti do ameriškega zakona o medsebojni varnosti. V pismih, ki jih e postal predsednikoma senatnega odbora za zunanje zadeve im odbora za oborožene site pa je Harrimem poudaril, da upa, da bodo omemjethe države sklenile z ZDA sporazum, ki jim bo omogočil še nadaljnje prejemam j e gospodarske im tehnričme pomoči. V istem pismu je rečeno, da je bila Perziji ustavljena vojaška pomoč im da se ameriški zastopniki zdaj s Perzijo pogajajo. To je potrdil tudi ameriški Izgredi na izraelski meji Tel Aviv, 24. jam. (Reuter): Zastopnik štaba izraelskih oboroženih sil je objavil, da je izraelska patrulja ubila blizu meje 5 Arabcev, ki so skušali ubežati v Jordan. Ubiti Arabci so bili oboroženi z brzostrelkami. EGIPTOVSKA SPOMENICA ZAHODNIM DBZAVAM Kairo, 24. jan. (Tanjug) V Kairu so včeraj objavili besedilo- spomenice, ki so jo v soboto izročili diplomatskim predstavnikom Francije, Holandije, Norveške in ZDA, katere je Velika Britanija, pozvala, naj ji pošljejo pomoč za vzdrževanje plovbe po Sueškem prekopu. Egiptovska vlada je tem državam sporočila, da bo imela vsak njihov ukrep v zvezi z britanskim pozivom za. »sovražno dejanje in neposredno udeležbo pri britanski agresiji na področju Sueškega prekopa, česar egiptovska vlada ne bo mogla trpeti.» Egiptovski notranji minister Fuad Serag el Din paša je na sinočnji tiskovni konferenci izjavil, da so britanske , avtomatsko orožje. sile »barbarsko ravnale« s prebivalstvom Ismailije, da bi oslabile moralo Egipčanov, Poudaril je, da bo egiptovski ministrski svet proučil vse potrebne ukrepe zaradi resnih dogodkov v poslednjih dneh, ker dosedanji ustni protesti niso zalegli. Predstavnik britanskega glavnega štaba je sporočil, da bila v zadnji noči uničena britanska municijska skladišča v vasi Abu Sultanu med Ismailijo in Faidom. Egiptovski list »Al Ahram« poroča, da je egiptovski zunanji minister Šalah el Din paša uradno ponudil Sovjetski zvezi egiptovski bombaž v zamenjavo za sovjetsko orožje, predvsem tanke in zunanji minister Dean Acheson na Včerajšnji tiskovni konferenci. Acheson je poudarit, da je Perzija že pristala na ameriške pogoje za gospodarsko pomoč im da je nerešeno samo še vprašanje vojaške pomoči. Washington, 24. jan. (AFP) Ameriško zunanje ministrstvo 'je sporočilo, da je bil sklenjen sporazum o tehnični pomoči Libiji, po katerem bo dobila Libija od ZDA približno milijon dolarjev za dvig življenjske ravni prebivalstva. Madrid; 23. jan. Živo srebro je včeraj padlo na 13 stopinj pod ničlo^ v višjih legah pa je sneg zapadel nekaj metrov Visoko, Več vasi pokrajine Oviedo je docela odrezanih od sosedne pokrajine Santander. Devet gorskih prelazov je popolnoma zasneženih in zaprtih za promet. Ko to pred nekaj meseci člani dveh delegacij francoskih socialistov — novinarjev in poslancev, — ki so obiskali skoraj drug za drugim Jugoslavijo zapuščali našo državo, so obljubili, da bodo pišaii Po svoji * vrnitvi v Francijo o vsem tem, kar so Videli pri nas z namenom, da bi se poglobilo medsebojno prijateljstvo. Vrsta piseffi in člankov, ki so mi jih poslali, govori o tem, da sd obljubo držali. »Iz vaše dežele smo odnesli globoke vtise in spomine. 27 francoskih čašo-pisov je objavilo dolge članke o Jugoslaviji« — piše v pismu Clair Očrard Lagarde, direktor kooperativne tiskovne agencije in sekretar ■ komisije za tisk francoske socialistične stranke, ki je vodil delegacijo francoskih novinarjev, včlanjenih v Zvezo republikanskega in demokratičnega tiska. »Večkrat s hrepenenjem spet pregledujem fotografije iz Slovenije. Namen imam, da letošnje počitnice prebijem na dalmatinski obali in- da morda obiščem spet Ljubljano, Sarajevo,- Skoplje, — Sicer pa Vas prisrčno pričakujemo tudi v Parizu .,,« Eden izmed drugih vodilnih članov iste delegacije francoskih novinarjev, ki je potovala po Jugoslaviji ob koncu oktobra in v začetku novembra 1951. Jean Meunier iz Toursa, poslanec oe-partementa Indre — Loire in bivši minister v francoski vladi, je objavil v francoskem listu »La Nouvelle Re-püblique« štiri daljše članke o Jugoslaviji, v katerih kaže veliko zanimanje za našo domovino, in občudovanje za velika prizadevanja našega ljudstva. V prvem članku pod naslovom »Tito in Stalin« ugotavlja pisec, da svetovnega ravnovesja in miru ne ogroža to, da Stalin gospodari v Rusiji, ampak to, da ekspanzivno razširja svoje gostpodstvo pad drugimi svobodnimi narodi Evrope. Do preloma z Moskvo je prišit predvsem präv zaradi političnega iri gospodarskega varušfva, s katerim je ZSSR Stiskala Jugoslovane, * česar So se leta 1943 pogumno in brez misli na vrnitev osvobodili. Res je, da se najdejo po vseh krajih federativne republike ljudje, ki izražajo kake pridržke do Titovega režima, toda v tej točki so si vsa njihova pričevanja edina: prelom z Moskvo je naredil konec vsem predujmom, ki si jih je ZSSR lastila ha tej že itak slabotni proizvodnji, teT je omogočil ne samo politično sprostitev,' ampak še bolj tudi gospodarsko izboljšanje.« V nadaljevanju članek pravi: »Resnično kaže, da Jugoslavija s tem, ko se je otresla jarma, ni samo pokazala svoje volje po neodvisnosti in ni samo rešila svoje avtonomije, — prav takt je ustvarila pogoje za to, da bi otfio-gočila in uresničila svoja sedanja prizadevanja, ki imajo namen, da sr dvigne iz gospodarske in socialne bede — dediščine vojne in stoletne zaostalosti. Tito in njegovi sodelavci so izšli iz junaškega odporniškega gibanja, borbe, ki je bila trda in polna žrtev. Niso mnenja, da bi bili poslani z neba, in imajo samo ta namen, da rešijo jugoslovansko vprašanje, upošte- Vot, gospoda: spet tiajnovejšl tzsiedn, case znano««. Treba bo samo se poizvedeti, za kaj se ta Stroj uporablja... vajoč pri tem vse zgodovinske, etnične in gospodarske okoliščine. Daleč od teženj ruškega boljševizma se ne hvalisajo s tem, da so zgradili raj in da s0 vzor po katerem se mora ravnati ves svet. Njihov namen je, da povzdignejo deželo s skupnimi prizadevanji. Zavedajo se dejanskega stanja in ne zanikujejo, kako ogromna naloga stoji pred njimi, če hočejo doseči raven gospodarsko najbolj razvitih narodov. S :em. da tujim opazovalcem dovoljujejo, da Se lahko prosto gibljejo m povprašujejo, priznavajo resnici njeno propagandno vrednost, hkrati pa dokazujejo tudi svojo iskrenost.« V drugem članku pod naslovom »Nova Jugoslavija in njene .težave« Jean Meunier opisuje nekatere najbolj zaostale predele naše države, kot so Bosna, Crna gora in Makedonija, ki so sicer polne romantike. Pri tem o odnosu med šestimi republikami pravi takole: »Verjetno ostajajo med republikami še vedno nekatera izmed njihovih nekdanjih nasprotstev. Toda ena izmed zaslug Titovega režima je tudi v tem, da je rasnim, zgodovinskim in verskim razprtijam in razlikam postavil naspro'ti skupnost upanja, nacionalno enotnost ob upoštevanju človečanskih činiteljev in precejšnje spoštovanje tradicij, tako da se noben narod ne more čutiti, da bi bil kakorkoli podrejen. »Pisec navaja, kako je videl poleg teh zaostalih predelov tudi se vrste novih gradbišč,, kjer pa ljudje gradijo ogromne hidrocentrale še vedno na zelo primitiven način z lopatami in krampi, teT pravi: »To, kar voditelji sami označujejo kot »zaostalost«, tvori hkrati osnovo za revolucijo, ki je v teku, hkrati pa jo tudi najresneje zavira.« »Ali je mar protislovje v tem, da kljub prelomu s stalinskim blokom titovski režim še vedno sloni na eni sami politični formaciji — se vprašuje Meunier v začetku svojega tretjega članka pod naslovom »Titov poizkus in. njegovi izgledi«, pri čemer takoj odgovarja z besedami, ki mu jih je povedal v razgovoru maršal Tito: »Gre za revolucijo.« Govoreč na to o velikem ugledu, ki ga irnri maršal Tito kot voditelj iz osvobodilne borbe, navaja, da ima Jugoslavija namen doseči dvojni cilj — svobodo in gospodarsko blaginjo, ter zaključuje: »Uspeh tega poizkusa pa ne zavisi samo od poguma in volje jugoslovanskega ljudstva, zavisi tudi od razumevanja-in pomoči zahodnih držav. Ali bi le-te lahko vzele na svoje rame odgovornost za posledice, ki bi jih lahko imel v sedanjem svetovnem položaju jugoslovanski neuspeh?« V zadnjem članku 0 'vtisih iz Jugoslavije poslanec Meunier razpravlja o značilnostih mentalitete vzhodnih in zahodnih kultur, ki se srečujejo prav na Balkanu, in ugotavlja, da tu ne gre za zahod in vzhod v geografskem ali nacionalnem pogledu, niti ne, za delitev sveta na komunistični in kapitalistični blnk, ampak za razločevanje •■ojmovanja o vrednosti človeka. »Jugoslavija je za sodelovanje z zahodnimi narodi — pravi Meunier — in le-ti morajo sprejeti ponujeno roko. Ne samo iz moralnih oziiov — nič manj važnosti ne narekuje tej odlnčhvi 'udi njihova lastna prihodnost. Ka:ti •Jugoslavija, ki je bila včasih tako pogosto žarišče za začetek vseh velikih spopadov, je danps 5 svojim odtočnim obrambnim položajem in pomočjo, ki in nudi potrebnemu ravnovesju, eden izmed najbolj trdnih jamstev miru « Podobno kot Meunier pišejo o Jugoslaviji tudi ostali člani novinarske delegacije, kot Andrč Pierre v 1 e Mnrtdu. Jean Perqueiili v DauphirAe l.iberee. Henri Mair v Courieur Picard in drugi. fK"r\no(* rifi^oi Nova upravna razdelitev 31akedonije V LR Makedoniji bo po novi upravni razdelitvi 450 dosedanjih krajevnih ljudskih odborov združeno v 23) občinah. Razpuščenih bo tudi 9 okrajnih ljudskih odborov in bo tako v Makedoniji namesto dosedanjih 27 samo 18 okrajev. mTMUl R A i7. G I. F. n i C Zu piski o kulturno „Milana Muicna^v Navadno ob sklepu leta pregledujemo uspehe in neuspehe v preteklem letu, delamo sklepe za prihodnost in se z novimi močmi in voljo lotevamo dela Zato je prav, če ob začetku leta nekoliko pregledamo delo kultumo-umetniškega' društva »Milan Majcen« v St. Vidu v preteklem letu in načrt za letošnje leto. Nobenega dvoma ni, da je »Milan Majcen« med najbolj delavnimi društvi v Ljubljani. Prizadeva si, da bi na vseh področjih širilo kulturo, ki mora postati čimprej last ljudstva. O tem pričajo mnoge sekcije v okviru društva. Nekatere prav dobro uspevajo in se lahko ponašajo z vidnimi uspehi. Prostorni Prosvetni dom sredi St. Vida in prostori knjižnice sta nekaki središči, kjer'se zbira vse, kar ljubi kulturo in želi pospeševati prosveto. Knjižnica, ki je odprta štirikrat v tednu, ima vedno mnogo gostov, posebno mladine. Po dvakrat v tednu se zbirajo šahisti, bijejo na šahovnicah ogorčene boje in se pripravljajo na tekmovanja. Nekajkrat so iz takih tekmovanj že izšli kot zmagovalci. Prav tako deloven je tudi tamburaški zbor, ki bi se mogel- moriti z mnogimi številčno močnejšimi zbori. Lepe uspehe je dosegel tudi glasbeni tečaj v okviru društva, ki proti zmerni odškodnini posreduje mladini glasbeno znanje. Poseben uspeh sb dosegli mali harmonikarji, ki jih je veselje poslušati. 3 -prosvetnem delu >jt. Vidu nadl-jub!jano Seveda uspehi niso v vseh sekcijah enako razveseljivi. Folklora ne more prav oživeti. Toda v letošnjem letu pričakujemo tudi tu izboljšanje. Društvo namerava zečeti celo z baletno šoto, v katero bo sprejemalo dečke in deklice, ki kažejo veselje in nadarjenost za to lepo umetnost. Največje uspehe pa je brez dvoma dosegla dramatska skupina, ki jo daleč okoli poznajo pod imenom »Šentviško gledališče«. Pri velikih uspehih gledališča se moramo malce zadržati in si jih ogledati. Za preteklo sezono so se igralci in vodstvo dobro pripravili. Med največje uspehe sodi nedvomno uprizoritev Gobčeve domače operete »Planinska roža«. Kako priljubljena je po-stala ta opereta, priča dejstvo, da bo skoraj doživela svojo štirideseto uprizoritev -ob nabito polni dvorani. Vendar. je šentviško gledališče mislilo tudi na dramske predstave in tako smo jeseni imeli priložnost videti na odru »Miklovo Zalo« v 2ižkoVi priredbi. Tej je sledila Lop* de Vegova »Prebrisana norica« v oblikovno dognani prepesnitvi Joža Vovka, ki je žela že v Kranju velike uspehe. 'Vsa ta dela So ,blla skrbno naštudirana in dasi se igralci še niso otresli začetniških težav, zlasti mladi, so bila tudi izvajana z dokajšnjo spretnostjo^ Igralcem amaterjem bi mogli sicer očitati pomanjkanje igralske spretnosti, zato pa so igrali svoje vloge zelo doživeto. Posebno priznanje pa zasluži vodstvo gledališča za svoje prizadevanje pri izbiri in izdelavi kostimov in scenskih kulis. Vse to je bilo izbrano in izdelano s tolikšno skrbjo in natančnostjo, da se lahko meri z podobnimi rekviziti poklicnih gledališč. Doseženi uspehi so vzpodbudili Seht-vidčane, da so se odločno lotili novih del in jih tudi pripravili. V soboto 26. t. m. nam bodo pokazali L. Zupanca »Gorjansko vilo«. Nikakor ni pretirano trditi, da bo igra posebnost in se bo lahko po .bogati vsebini, ki-kor tudi po izvedbi uvrstila med najboljša domača mladinska odrska dela. Igra je polna zdravega ljudskega hu- morja, pa tudi klene modrosti, kakršna raste med preprostim ljudstvom Z »Gorjansko vito« pa še nikakor ni izčrpan ves pripravljeni spored Šentviško gledališče pripravlja še nekaj dramskih^ del. Na spomlad pa namerava V sporedih, ki bi se vrstili ves teden, prikazati uspehe svojega dela na vseh področjih. Doseženi uspehi in načrti za prihodnje mesece kažejo, da je kulturno umetniško društvo »Milan Majcen« v resnici doseglo to, kar bi moralo biti cilj vseh prosvetnih društev: S svojim delom je dalo množicam možnost širšega sodelovanja na kultumo-prosvet-nem področju. M. M. Leonid Leonov: „Jazbeci“ Leonida Leonova poznamo pri nas sicer bolj kot dramatika po njegovi močni drami Vdor (dobili »mo Jo, žal, prevedeno po angleškem prevodu) In filmu. ki Je bil posnet po tej isti drami, ki Jo moremo zaradi njenega prepričljivega humanizma In poglobljene psihologije mimo šteti med najboljša sovjetska dramska dela na tčmo minule vojne. Vendar pa sta moč in glavno poprišče umetniškega dela Leonova proza, kar bo slovenski bralec. lahko mirno razbral lz slovenskega prevoda njegovega romana »Jazbeci«, ki Je te dni izšel prt Državni založbi Slovenije v prevodu Janka Modra Več kot petindvajset tet Je poteklo, kar Je šestindvajsetletni Leonov (rojen v Moskvi 1899. 1 ) izdal »voj prvi roman •Jazbeci«, ki je sledil prejšnjim povestim in novelam Ta teta so, razdobje razcveta, pomladi mlade in nove sovjet-ske književnosti, ki v tistem razdobju obiluje na umetnikih in njihovih umetninah kot so Jesenjih Babelj, Fedtn. Solohov, Pasternak. Gladkov in drugi, to je razdobje, ki Je prineslo v zakladnico svetovne književnosti res dela, ki so iskreno, umetniško in prepričljivo govorila o veliki oktobrski revoluciji, o ( naporih mlade sovjetske oblasti ta književnost pa tudi ni zakrivala oči pred stvarnostjo, pripovedovala Je o notranjih težavah mlade sovjetske države, ki so Jo od vseh stran.1 ogrožali interven-clonisti, pričala pa Je tudi o težki notranji borbi samih ruskih ljudt prt tako velikem preobratu, kot ga je predstavljal oktober 1917. leta. In prav zaradi privrženosti resnici, globoki Idejno«« v najplemeniiejšem smislu te besede, ob sodelovanju ln toplem prizadevanju Velikega Maksima Gorkega, niso ostale strani iz te pomladi sovjetske književnosti zgolj dokument časa, temveč vse več: prava umetniška podoba onih viharnih ln veličastnih dni. In eno.takih del so tudi »Jazbeci« Leonida Leonova Leonova kot pisateljica, ki ga najbolj privlačuje človekova psiha ln njegovi najbolj notranji vzgibi. Je tudi v Jazbecih zamikala predvsem psihološka rast ruskega človeka, zamikala eo ga odkritja njegovih najglobljih tajn, strasti, čustev ln stremUenJ. Tako nam ta. najbolj psiholog med vso to generacijo, v »Jazbecih« predstavi v razvoju dva brata, kmečka sinova lz vaši, ki odideta v mesto, v Moskvo, še pred vojno ln re- volucijo a trebuhom za kruhom, semjon in Pavel sta ta dva brata, ki sta si tolikanj različna po značaju in zato tudi po usodi Mesto, konkretneje moskovska trgovska četrt Zarjadje, ki nudi hkrati Leonovu silne in mnogovrstne možnosti opisa trgovske Moskve, ki so enakovredne dramatiku Ostrovskemu zgrabi Oba fanta z vasi, vsakega po svoje. Semjon postane trgovski pomočnik pri trgovcu Bihalovu. se zaljubi v trgovčevo hčer . Nastjo in sploh mu pret: pomeščanjenje, dočim postane njegov brat Pavel, ki je po nesreči hrom, delavec v tovarni in kot tak tiidi zrel, bolj življenjsko, za revolucijo in revolucionarja. Pride vojna, potem revolucija in Semjon. v katerem Je skoraj pooseb ljena tisočletna človeška želja po last nini, zbeži lz Rdeče armade in se vrne domov v rodno vas Tatovi. Zemlja, lastnina sta ga poklicali. Semjonovo živ ljenje ha vasi omogoča Leonovu širok naris nastanka ln borb ta sovjetsko oblast na vasi. na njeno borbo proti vsej tragični zaostalosti in praznoverju stare mode vasi. saj na primer traja že več. kot stoletja med vasjo Tatovi ln vasjo Gosaki strašno, smrtno nasprotje zaradi nekega travnika In ta travnik, ki si ga la ste Tatovi, a bolj po leg: pripada Gosakom, sovjetska oblast do-de l končno Gosakom, ki zato postanejo bolj sovjetski Vsi M momenti, momen' starega sovraštva, dalje rekvizicije žita za Rdečo Armado, ki 9e bori proti tn-tervencionistom. razkači ln razpali prebivalce Tatov tako da ubijejo referenta »a preskrbo iz okraja in njegove pomočnike tar se vsi moški pred kaznijo zateka v gozdove Tu si izkopljejo rove kot Jazbeci, tako tudi Imenujejo same sebe, m kot jazbeci nadalje vznemirjajo, samo zaradi preklete želje' po lastnini ln razprtij * Ooeakl. graditev sovjetske oblasti v bližini njihove jazbine. Ko njihova teroristična dejanja, vodi Jih Semjon Jazbec, že pričenjajo vznemirjati gubemito, pošlje vlada nad njih komisarja Antona, ki ni nihče drugi kot Semjonov brat Pavel. Toda Jazbeci se ža prej naidejo, kaj« napočila J« pomiga Ul zemlja Jih te poklicala, iti roman te konča s trecanlem obeh bratov v domači vasi. ob usodi teh dveh bratov so nanizane števMne druge usode, ki samo dopolnjujejo ta pestri mozaik burnih in »viharnih revolucijskih časov. Ko Človek prebira »Jazbece«, mora ostrmeti nad neverjetno življeniekostjo :n plastičnostjo Leonovega pisanja. Cio. veški karakterji so tako živo naslikani ui upodobljeni, da. jih ne vidiš samo, temveč jih celo slišiš in vonjaš, jazbeci se zde kot temno, sveže poslikano m težko dišeče platno kake Goye. saj je na koncu vseh koncev v njegovem pripovedovanju tudi konec ironije, groteske. izvirajoče iz globine avtorjeve skrbi tn prizadetosti za svoje junake. Kopica ljudskih rekel, živahni dvogovori kt še bolj podkrepljujejo in izpopolnjujejo karakterje, pa naj bodo Ü kmečki ali mestni, čudoviti in plastični, skoraj lirični in melanholični ooisi prirode. nenavadne, drzne, a učmkovit« metafore, izbrušen. malo grotesken stil — vse to daje Jazbecem pečat resnične in prepričljive umetnosti. Dalje: gio-boka analiza, nič pristranska, nič črno-bela, njegovih junakov, bogastvo In izrazna moč jezika, čez vse to pa razlit humanizem in neprisiljena, nekričeča vera v človeka in njegovo boüso prihodnost — vse to daje temu prvemu romanu Leonova svoj čar In privlačnost, do knjigo ne odložiš, dokler Je ne prebereš. Njegovo pisanje Je polnokrvno, strastno in živo, in kot smo že omenili, tako živo. da ga lahko zavonjaš. kar je v veliki meri tudi Zasluga prevajalca Janka Modra Moder se 1e pri tem prevodu res potrudit - človek kar strmi, kod je nabral tol,ko polnokrvnih, prepričljivih in tudi vonjtvih. če hoteče, izrazov ki nam enako prepričljivo kot ruskemu ° to v vsej njegovi raznolikosti življenja in pestrd-- Dejstvo pR je eno: Leonov 1« brez dvoma, včhk talent i„ ta svoj ta-Ifaoaif. obrusil in oplodil z naivečjimi pridobitvami in stvaritvami ru,t£* književnosti po širini za-maha in globini prijema, saj je sam o kot Slavno načelo za-»Nobena tema ne more opravičiti Slabe umetniške forme. Tn tega načel« se je tud! Leonov zvesto držal, zato p» e3en naivečlih sovjetskih pt-*JT1 *®Hua5 ’■e*ima In klečeplazenja. temveč zavoljo mojstrstva svoje», ga peresa in svoje umetniške moči. Jazbecem je ob koncu napisa» dallšo spremno besedo ali bo'ie- rečeno esej o a-rtOTju dr Bratko Kreft, ki slovenskim “T?’“'*™ .Elitno in zanimivo marsikaj pove o avtorju ln sovjetski knjisevnosä sploh, D ^ Vprašanje, ki nujno terja rešitve Zatradd določil Uredbe o denarnem nadomestilu ra živilske bone so prišle vdove — družinske upokojenke ter partizanske vdovet oziroma matere po padllih borcih, ki še niso dopolnile 55 let staro&fi in niso popolnoma ali trajno dela nezmožne v zelo težak položaj, leer nimajo pravice niti do denarnega nadomestila, niti do industrijskih bonov. Kako težko je to vprašanje zlasti v večjih industrijskih središčih, kjer je teh vdov največ im kjer navadno razen pokojnine ali invalidnine nimajo nobenih drugih dohodkov in so tudi možnosti za zaposlitev za žene mimimaine, nam kaže primer iz Trbovelj. V okraju Trbovlje je približno 220 vdov v starosti od 45 do 55 let. Id prejemajo pokojnino iz socialnega zavarovanja, ter približno 200 partizanskih vdov, oziroma mater padlih borcev ki prejemajo družinsko invalidnino. ' Te vdove prejemajo večinoma le 1000 do 1400 din pokojnine oziroma invalidni, ne na mesec. S tern, da so izpadle iz zagotovljene preskrbe, katero so uživale do meseca oktobra lanskega leta, so izgubile prve denarno nadomestilo 700 dim im 200 industrijskih bonov, kar predstavlja skupno vrednost 1500 din na mesec, druge pa denarno nadomestilo dim 030 in 225 industrijskih bonov, to je 1830 din na mesec. Izgubile so torej približno tri petine svojih do. tedanjih prejemkov. Po zbranih podatkih je od teh 420 vdov približilo 150 takih, ki nimajo razen pokojnine ali im. vaKrtnin e prav nobenih dragih dohodkov niti svojcev, ki bi jih mogli podpi. ratl. Zato se morajo preživljali zgolj s pokojnino in invalidnino in je njihov življenjski obstoj dejansko ogrožen. Ista uredba pa priznava pravico do denarnega nadomestila namesto bonov ter pravico do industrijskih bonov pod istimi pogoji kakoT vdovam ženam upokojencev, do česar niso za svoje žene upravičeni niti delavci in nameščenci v službenem razmerju. Postavljen je sicer, še ta pogoj, da mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 1500 din. V ta dohodek pa se pokojnina ne šteje. Zato so primeri. da prejemajo osebni upokojenci, katerih pokojnina znaša 4 do 5000 din na mesec in tudi več, nadomestilo za sebe in še za žeme. Na ta način preje, mata dve osebi na mesec tudi do 10.000 din in še več. V Trbovljah 30 v zadnjem času raz. pravi ;a!i o teh vprašanjih Skoraj na vseh sestankih množičnih organizacij. Na zahtevo prizadetih je krajevno društvo upokojencev poslalo pristojnim republiškim organom posebno resolucijo, v kateri predlaga ustrezne spremembe v omenjeni uredbi. Po predlogu društva naj se odpravi starostni pogoj, ali pa naj se vdovam prizna pravica do banov in denarnega nadomestila, vsaj že pri 30 do 50 % delane-zmožnosti; to v primeru, če starostni pogoj ostane. Dejstvo je namreč, da danes žena v starosti od 45 do 55 let, čeprav je delno onemogla, zelo težko dobi zaposlitev, da bi si na ta način zagotovila garantirano preskrbo. Ta predlog so podprli lokalni oblastni in politični organi v Trbovljah, prav tako pa tudi Uprava za socialno zavarovanje v Ljubljani. Vdove so izgubiie pravico do denar-, nega nadomestila za živilske bone ter do industrijskih bonov tudi v primeru, če prejemajo dodatek za enega aili več otrok, ki jih vzdržujejo, čeprav jizpol. njujejo pogoje glede starosti in onemoglosti. Točno je sicer, da so to pravico izgubile tudi žene ggspodinje, ki niso v delovnem razmerju in jo nadoknadijo sede pri treh otrokih, vendaa-ne smemo pozabiti, da je ta pravica ostala možu, ki družino vzdržuje. Ker pri vdovah tega ni, so dejansko pogosto firisiljene, preživljati se na račun otrok. Vsakdo namreč razume da 1000 din na mesec še zdaleč ne predstavlja najnujnejšega eksistenčnega minimuma. Će nočemo torej, da se bodo vdove preživljale na račun sred. štev, ki so namenjena otrokom, je potrebno odpraviti tudi to omejitev. Dalje predpisuje zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev teT njihovih družin v členu 67., da vdova po umrlem zavarovancu nima pravice do pokojnine, če ni ob moževi smrti stana 45 iet, ali ni popolnoma in trajno nezmožna za delo, oziroma če nima otrok v starosti do 7 let. V Trbovljah imajo primer, da je bila vdova ob moževi smrti stara 43 let. Ker je le detoo sposobna za delo in ne more dobiti Aobene Zaposlitve je navezana na podporo iz socialnega skrbstva, čeprav je njen mož delal v rudniku nad 34 let. Sedaj, ko se pripravlja sprememba zakona o socialnem za. varovanju, bi bilo treba vsekakor omogočiti, da dobi pokojnino vdova vsaj takrat, ko dopolni predpisano do. bo, n« pa da se ji ta odvzame za ved. no, če ob moževi smrti ni bila dovolj stara Kakor v prvem, so se pristojni kra. jevni in republiški oblastni ter politični organi tudi v teh dveh primerih za. vzeli za to, da se spremene odločbe, ki tako občutno zadevajo vdove. —m is— Udeleženke Hvalnega In kuharskega tečaja V Dobrni. — organizacija AF2 prireja vsako leto enomesečni šivalni ln kuharski tečaj, kamor se z veseljem prigla-šajo dekleta lz Dobrne in bližnje okolice. Poleg krojenja ln kubanja si ba tečaju Izpopolnjujejo tudi splošno znanje iz zgodovine, zemljepisa, slovenščine, računstva in politične ekonomije. Ob zaključku tečaja pa razstavijo obleke in kroje, ročna dela ter vsakovrstne poslastice, s čimer dokažejo, koliko so pridobile na tečaju, ki ga spretno vodi upraviteljica s svojimi strokovnimi pomočnicami. — V. S. fttaf so lani v Kočevju zgradili r Tovarna »Maraska« si ureja lastne plantaže višenj Tovarna »Maraska« v Zadru slovi po svetu zaradi svojih odličnih ‘izdelkov, ki jih proizvaja iz dalmatinskih višenj. Višnje pridelujejo večinoma kmetje, kar pa ima precej pomanjkljivosti, ker z njimi pogosto špekulirajo, pogosto je treba njihove višnje prebirati tu pa tam pa jih niti m mogoče dobiti dovolj. Vse to je bilo vzrok, da se je tovarna »Maraska« v Zadru r«a pobudo svojega delavskega sveta odločila urediti lastne plantaže višenj. V okolici Benkovca, v vasi Smoljčice, že urejajo prvo plantažo, ki meri 10 ha. Kasneje bodo uredili še več takih plantaž. Lani so vzgojili 50.000 mladih drevesc višenj in 10.000 jih bodo zasadili na novi plantaži. Ostalih 40.000 pa jih bodo razdelili zadrugam in naprednim kmetom v Dalmaciji. M. B. NOVINARSKI PLhS v soboto, 2. februarja, v UNIONU Vstopnice za ples lahko dvignejo povabljenci vsak dan od 3.—6. popoldne v pisarni Novinarskega društva, Ljubljana, Gosposka ulica 12. Ker Je zanimanje za to družabno prireditev zelo veliko in ker Je na razpolago le omejeno število vstopnic, prosimo vse povabljence, ki so prejeli vabila, pa se ne nameravajo Udeležiti prireditve, naj vabila vrnejo, da bodo na razpolago reklamantom. Izobraževalna društva ljutomerskega okraja so pripravila lani*124 odrskih del Izobraževalna društva ljutomerskega okraja imajo 3« igralskih skupin, ki so pripravile lani za uprizoritev 124 odrskih del. Odrsko delo so lani izboljšali tudi kakovostno, vendar je vprašanje vsebine iger še vedno pereče. Najslabše igre igrajo gasilci in skupine, ki niso povezane z izobraževalnimi društvi ali pa nimajo sposobnega vodstva in režiserjev. Pravilen odnos do slabe prireditve so pokazali člani izobraževalnega društva na Ko-gu, ki so na svojem občnem zboru grajali prireditev mladinskega aktiva Kerenčičeve zadruge. Ta aktiv je igral »Čarovnika žviirco* in z njim tudi gostoval. Izobraževalno ‘"društvi je sklenilo, da takih gostovanj ne bo več «uprejemado. Dobre igre uprizarjajo pri Železnih dverih, v Križevcih, pri Mali Nedelji im v Ljutomeru. Lani so v okraju največkrat igrali Finžgarjevega »Div- SMRTNA KOSA MED ROJAKI V AMERTKI T Wick Havenu. pa., Je umrla Terezija Prah. stara 73 let in rojena v Kob-ljeh pri Lučah, štajersko. V Chicagu, III., je umrle Manija Ker-san (po-pfej Peternel), rojena 1. 1893 v Novi Oselici. V Frontieru, Wyo., je umrl Louis Mor-ček» star 76 let. iž Poljan nad šk. Loko.- V Milwaukeeju, Wise., je umrl Anton Ko’enc, star 76 let, rojen v R-ačdci na Štajerskem. V Johnstownu, pa., je umrla Berta Pečjak roj. Knol. stara 58 let, iz Žužemberka na Dolenjskem. Na Ellyju, Minn., je umrl Anton Vovk. star 73 let, doma iz Hrastovega doda pri št. Vidu. jega lovca« in dramatizacijo »Desetega brata«. Največ so igrala društva Križevci. Ivanjkovci, Veržej, Cven in Mala Nedelja. Edino'društvo, ki Vse leto ni imelo nobene prireditve, je Stročja vas. M. S. Ena tretjina srbskih srednjih šol je v najetih zasebnih prostorih V Beogradu je bila ustanovna skupščina organizacije srednješolskih profesorjev in drugih učnih moči LR Srbije. Na skupščini so razpravljali tudi o problemih srednjih šol v Srbiji. Zdaj je v Srbiji 488 osemletk, 263 nižjih. 102 popolni in 13 višjih gimnazij ter 25 učiteljišč. Vse te srednješolske zavode obiskuje nad 340.000 učencev. Največji problem vsega tega šolstva Je pomanjkanje sodobno urejenih šolskih poslopij in učilnic. Ena tretjina srbskih srednjih šol je še vedno v najetih zasebnih prostorih. Zelo občutno je tudi pomanjkanje kvalificiranih učnih moči. Na mnogih srednjih šolah so med učnim osebjem v večini mladi učitelji in absolventi filozofskih fakultet in sta tako dve tretjini učnih ur na vseh srbskih srednjih šalah pod vodstvom nezadostno kvalificiranih učnih moči. Kvalificirane učhe moči so na vseh srbskih srednjih šolah preobremenjene z delom. (^Dnevne vesti KOLEDAR Petek, 25. januarja: Trpimir, Tatjana. Sobota, 26. januarja: Pavla, Polikarp. SPOMINSKI DNEVI 25. I. 1863. — Rojen v Trčmunu v Slovenski Benečiji pesnik Ivan Trinko - Zamejski. 25. I. 1943. — Uničena nemška von Pau-lusova armada pred Stalingradom. 25. I. 1944. — Borci Vzhodnoko roškega odreda napadejo orožniško postojanko na Obirskem. Novinarsko drtištvo Slovenije poziva svoje člane, ki se b6do udeležili »Novinarskega plesa«, naj čim prej pridejo po vabila in vstopnice, ker je število rekla-mantov zelo veliko, prireditelji pa bi radi vedeli, s kakšnim številom nezasedenih mest lahko razpolagajo v dvoranah. Uprava cest javlja, da bo Kolodvorska ulica v odseku od Tavčarjeve do Slomškove ulice do nadaljnjega v presledkih popolnoma zapita za ves promet — razen pešcev. 641-n Poverjeništvo za notranje zadeve RLO II se je preselilo s Celovške ceste št. 135 na sedež RLO II v Parmovo ulico št. 32, telefon 23-39. 654-n Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani vabi na svoj redni VII. občni zbor. ki bo 1. februarja ob 16 v Klubu znanstvenih in kulturnih delavcev. Wölfova l-Hi. 634-n Redna letna skupščina T. D. »Ljubo Šercer« se vrši v sdbOtO 26. januarja ob 19 uri v mali dvorani. — Vabljeni! Ribiči! Letna skupščina Ribarske zadruge v Ljubljani bo 27. januarja ob pol 20. uri v »Domu železničarjev« v Ljub-lajni, Masarykova ulica 3. 650-n V nedeljo »Putnikov« izlet v Planico. 647-n Planinci! Vstopnice za planinski ples 9. februarja so že na razpolago v društveni pisarni, Masarykova cesta 14. — P. D. Ljubljana-matica. 644-n Planinci - smučarji! Izkoristite idealne smučarske prilike na Komni. Dofn na Komni vam nudi že pri tridnevnem bivanju krepko hrano in udobno prenočišče za din 220.— dnevno. 643-ri Planinsko društvo Ljubljana-matica — alpinistični odsek — ima danes ob 19 sestanek v društvenih prostorih, Masarykova cesta i4. . 642-n Kremo gelee za roke »Meloderm« prodajajo vse drogerije v Ljubljani. 624-n DUR »Ardel«, Ljubljana, Celovška cesta 41, preide dne 31. januarja 1952 v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve, dolžniki pa poravnajo svoje obveznosti do dne 15. februarja L 1952. — Uprava DUR. 640-n GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 25. jan. ob 20: Cankar: »Hlapci«. Red F. Sobota, 26. jan. ob 20: Cankar: »Hlapci«. Red dramski M. Nedelja. 27. jan. ob 14.30: Beaumarchais: ' »Seviljski -brivec«. Izven in za podeželje. ob 20: Hsiung: »Gospa Biserna reka-X. repriza. OPERA Petek. 25. jan. ob 20: Lhotka: »Srednjeveška ljubezen«. Balet. Red D. Sobota, 26. jan. ob 20: Puccini: »La Boheme«. Red A. Nedelja, 27. jan. ob 20: D‘Albert: »Nižava«. Premiera. Šentjakobsko gledališče, LJUBLJANA, MESTNI DOM Sobota, 26. jan. ob 20: Rosegger-Hamik: »Vesela božja pot«. Veseloigra v treh dejanjih in 10 slikah. Premiera. Red premierski. Nedelja, 27. jan ob 15: Hopwood: »Skandal pri Bartlettovih. Veseloigra. Izven, ob 20: Rosegger-Hanik: »Vesela božja pot«. Prva repriza. Izven. Šentjakobsko gledališče uprizori v soboto svojo četrto premiero, in sicer veseloigro »Vesela božja pot«, ki jo je po Petru Roseggerju za oder priredil Anton Ha-mik, prevedel pa dr. M. Šmalc. Delo Je zrežiral dolgoletni član in režiser Šentjakobskega gledališča tov. Ante Gnidovec. V glavnih vlogah nastopajo: A. Gor-jupova, A. Grgurevičeva, M. Štrukljeva, J. Čuk, P. Jeršin, M. Lombar, J. Moser, L. Šerjak. V ostalih vlogah sodeluje ves ansambel. — Prodaja vstopnic od petka dalje od 10—12 in od 15—17 ter eno uro pred predstavo pri blagajni v Mestnem domu. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva cesta štev. 28 (poleg plinarne) Petek. 25. jan.: Zaprto. Sobota, 26. jan. ob 16: £arsch-Pengov: »Težave Peteršilj čkove mame«. Marionete — Šentjakobski trg Petek, 25. jan. ob 17.30: Malik: »Žogica Marogica«. Sobota, 26. jan. ob 17.30: Pocei: »Čarobne gosli«. Blagajni poslujeta pol ure pred predstavo. — Prodaja vstopnic vsak dan od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Frančiškanski pasaži. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 25. januarja: John B. Priestley: »Od raja pa do danes«. Red Petek in izven. Nedelja, 27. januarja: John B. Priestley: »Od raja pa do danes«. Izven. 537-n PODAVANJA centralna Ljudska univerza V petelc 25. Januarja bo ob 20 predaval v predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice) univ. prof. dr. ing. Dušan Avsec: »O sprehodih po Belgiji in Holandski«. Gospodarsko, kulturno in politično življenje belgijskega naroda. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. £94-n KONCERTI Richard Lewis, tenorist londonske opere Covent Garden, bo pel v prvem delu koncerta dve Purcelovi in dve Mozartovi ariji ter Štiri Faurejeve pesmi, v drugem delu pa angleške narodne ln umetne pesmi. Vstopnice v Knjigami muzikalij. KINO LJUBLJANA — KINO »UNION«: smeri- ški barvni film: »Irena Forsyte«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 ln 20.30. KINO »MOSKVA:« angleški film: »Lady Hamilton«. Tednik. Predstave ob 16, 3,8.15 iO. -2tt.30. KINO »SLOGA«: angleški film: »Zasebno življenje Henrika VIII.« Tednik. — Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«: ameriški film: »Dama v Hermelinu«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: ameriški film: »Humoreska«. Brez tednika. Predstave ob 16, 13 in 20. CELJE - KINO »METROPOL«: angleški film: »Sinja Laguna«. Tednik. KINO »DOM«: ameriški film: »Draga Ruth«. Tednik. JESENICE: jugoslovanski film: »Major Bauk«.. Tednik. KOROŠKA BELA: ameriški film »Zaplešiva«. Tednik. KAMNIK: ameriški film: »Key Largo«. Tednik. RADIO SPORED ZA PETEK PoTOČUa Oh 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00. — 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (poster, glasbeni spored) — vmes ob 5.50—6.00 Jutranja telovadba. 6.00—6.05 Objava dnevnega sporeda. 6.35 do 7.00 Gospodinjski nasveti. 7.00—7.10 Pregled tiska ln radijski koledar. 12.00 Iz glasbene zakladnice Emiila Adamiča. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pesteT glasbeni spored. 14.00 Melodije po vašem okusu. 15.10 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30 Želeli ste — poslušajte! (operna glasba). 16.00 J. B. Priest ly: Pojo naj ljudje (radijski roman v nadaljevamtih). 16.15 Ameriška simfonična glasba 17.00 Diskusija o osnutku družbenega plana za leto 1952. 17.10 Glasbena medigra. 17.15' Ponovitev 16. lekcije tečaja angleškega jezika. 17.30 Narodne pesmi pole Dana Ročnik, spremlja Avgust Stanko. 17.50 Dušan Ludvik: Jan Kolar in Jugoslovani (ob 190-letmict smrti). 18.00 Nekaj melodij iz opere Mirka Poliča »Deseti brat«. 1820 Za pionirje — Pavel Kunaver: James Cook; p prepovedal točenje alkoholnih pijač. ljudje še ne bodo tako kmalu potovali na luno. Pred krakim je univerza v Buffalu sklicala konferenco, ki naj bi debatirala o napredku človeštva v prihodnji polovici stoletja; Glavni govornik je bil znani konstruktor letal major Aleksander Seversky. Prerokoval je, da bodo.v prihodnjih 50 letih Američani potovali na luno z raketami na atomski pogon- S takšnim vozilcen, je dejal, bo mogoče priti na luno v treh urah in po? s hitrostjo več kot 210.000 km na iir* . Vendar inženirji, ki konstruirajo in gradijo rakete, niso takšni optimisti kakor major Seversky. Doktor Werner von Braun, inženir, ki je zgradil nemški V2 in ki je sedaj glavni konstruktor raket za - ameriško armado^ se je izjavil proti trditvam Sever-skega. Predvsem dr. von Braun ni prepričan, da bo atomska veda tako hitro napredovala. Dejal je, da je največ, kar lahko pričakujemo, da bo atomska energija v 50 letih začela gospodarsko tekmovati s sedaj zna- V petek so nadaf.jevaCi s tekmovanjem v skokih in klasični kombinaciji, kjer so poleg Itafinjjana Fruckerja nastopili samo Nemci in Avstrijci. Zmaga Avstrijca Edi ra je bif.a razmeroma lahka. Kot izvrsten tekač (v teku je dosegel 8. mesto), je le mailo zaostali za Nemcem Hau-serjem, zato pa je nadi močno zmagal v sikokiih in si tako priborili tudi zmago v klasični kombinaciji. Edier je verjetno dairies najboljši telkmovauec Srednje Evrope v klasični kombinaciji ter bo verjetno preflorižail na cCicripdadi račune marsikateremu severnjaku. «, V soboto je bili štafetni tek, na katerem je nastopili© ■ 8 štafet. Takoj po startu je prišel na čelo kolone Eder, kot prvi tekač druge avstrijske štafete, za njim pa naš Hlebanja. Toda začetnemu ostremu tempu nista bila kos niti Eder miti Hlebanja. Ne pol poti je prišel v vodstvo Italijan DefiUaddo, kd je tudi prvi prišel k predaji. Za njim so se zvrstili tekači Avstrije I., Francije. Avstrije H-, Nemčije H., Jugoslavije. Nemčije I. in Švice. Kandare kot drugi tekač jugoslovanske štafete je svoje naloge odlično opravil. Predajo je opravil kot tretji tekač za Francijo in Avstrijo I. in dosegel peti čas v skupni oceni (vsi tekači so tekli na isti progi pod enakimi snežnimi poboji). Boljši je bil samo Švicar Kocher. Francoza Carrara in Mer-met ter Nemec Kopp. Prednost, kd jo je prinesel Kandare, je izgubili Knific, medtem ko je moral Kordež kloniti še pred zadnjim tekačem druge avstrijske štafete Noichlom. Z zadnjimi napori je komaj še obdržal peto .mesto. Knific in Kordež ©ta bila izredno nerazpoložena, zaradi česar smo izgubili dragoceno tretje mesto. Francoska štafeta v postavi Perrier, Mermet, Mandriillcn in Carrara je zmagala nadmoćno. Zopet se je izkazal Carrara in mladi Mermet.. ki sta dosegla najboljše čase. Francozi so imeli vnete navijalce ob vsej progi v svojih vojakih, ki so v tem delu Avstrije. Kakor že pri teku na 18 km. tako je tudi v štafeti stal na vsakih 500 m vojak z okrepčiHi in rekviziti ter vzklikal: »Gremo. Benoit! Hočeš čaj, kavo, citrono, oranžo, mažo?« Toda Benoit je samo kimal in tekel, kakor da bi mu šlo za življenje. Prišla je nedelja in s tem zaključali tekmovailni dan. Skakalnica s kritično točko na 70 m, je bila lepo pripravljena. Sedemintrideset skakalcev iz Italije, Nemčije, Švice, Norveške, Avstrije iin Jugoslavije je ob drugi uri popoldne prišlo na vrh naleta, ob doskočišču in okirog izteka pa se je nabralo okrog 3000 gledalcev. Nikogar ni zanimalo, k£o bo prvi, kajti to vprašanje je bilo rešeno 2e pred tekmo. Nihče ni niti trenutek pomislil na to, da bi kdorkoli od nastopajočih mogel ogroziti prvo mesto Avstrijcu Bradlu. On je to tudi dokazal, čeprav ne več tako prepričljivo, kale or nedeljo prej v Innsbrucku. Dva skoka po 67 m ti-rj s povprečno oceno 17.5 točke sta zadoščala za zmago. S svojimi dolžinami je izredno presenetil Italijan Prucker. Ker pa je bil po slogu nekoliko slabši, se je uveljavil šele na četrto mest». Norvežani so poslali v Avstrijo tri tekmovalce: Hangen a, Lia in Eriksona, . od katerih je bil Hangen najboljši. Navzlic zapovedi iz Osla, ki jo je prejel njihov vodja, da morajo »skakati«, je delitev drugega ter peto in osmo mesto zanje majhen neuspeh. Zato pa je Avstrijec Eder ponovno dokazal svoje sposobnosti v skokih, ker je z najboljšim Norvežanom delil drugo in tretje mesto. O večjem uspehu naših skakalcev ne moremo govorita.. Klančnik je obakrat zamudil odskok. Polda je bdi v drugem skčiku po slogu zelo slab. saj je znašala povprečna ocena samo 14 točk. ZalokaT je pri poizkusnem skoku nesrečno padel na glavo in le mehka skakalnica ga je obvarovala** hujših posledic. Strah pred ponovnim padcem je bil vzrok, da v naslednjih skokih ni pokazal svojih sjposobnosti. Langus je imel podobno simoüo prejšnji dan na treningu, razen tega pa je izgubil vsak občutek za pravilen odriv. Deset» mesto, ki ga deli Zidar z Nemcem GeringorrL, je vsekakor • njegov velik uspeh, posebno še, ker je bil bolan. Bil je 'tudi edini od vseh naših skakalcev z dobrim doskokom. Razen Zidarja» ki se je zaradi bolezni vrni ldotmov, je celotna ekipa nadaljevala po t v Ganmisch, ker se je včeraj začel» veliko mednarodno tekmovanje. Inž. Gusti Pohar cocci ponujajo Nemcem visoke zneske za odkup patenta, vendar so Nemci vse ponudbe odklonili, ker se nadejajo, da ima novi šport veliko bodočnost in hočejo obdržati monopol nad proizvodnjo ski-boca. Zaradi svoje enostavnosti, lahke vožnje in zadovoljstva, ki ga nudi vsakomur, se bo novi šport gotovo priljubil med mladimi in starimi. Delavci tovaime E.am so videli sliko skiboba v nekem tujem časopisu in sklenili, da ga tudi sami izdelajo. V kratkem času jih je bilo 20, drug različen od drugega. Vsakdo je imel svoje zamisli, kd jih je hotel uveljaviti. Ce dobi tovarna dovoljenje, bo začela serijsko izdelovati skibob, ker vse kaže, da se bo ta šport tudi pri nas zelo razširil. Skibob lahko vozi vsak, ki se zna voziti na kolesu, služil pa tudi ko*t šola za vožnjo na kolesu. Z bodo tek- movali v smuku, mislijo pa, da bo naj-zanimiivejša disciplina veleslalom. Na dobrem terenu in na specialni progi bodo s sk'iibo'bom lahko dosegli hitrost tudii do 160 km na uro. Prvo tekmovanje s skibobom so samo-iinncčaitiivno organizirali njegovi Jcon-stimktarji-amate.rji. Proga je bila dolga 766 m z relativno majhno višinsko razliko, kair je vpil vato na dosežene čase. Med 26 tekmovalci sta bila tudi dva pčonrlirja, od katerih se je zlasti mali Janez izkazal za enega najboljših vozačev. Tekmovat je tudi znani skakalec Rudi Finžgar, ki je dosegel najboljši čas v eni vožnji — 38 sekund; to je povprečno hitrost nad 50 km na uro. V obeh tekih je biti najboljši Adolf Omfid-ko s povprečnim časom 46.5 sekund. Danes začetek prvenstva v hokeni Na drsališču pod Cekinovim gradom v Ljubljani se bo danes popoldne začelo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. ki bo trajalo do nedelje, 27. t. m. — Nestalne vremenske razmere so bile vzrok, da smo lani ostali brez državnega prvaka v tej športni disciplini in tudi brez drsalnih prireditev. Ljubiteljem hokeja pa je gotovo še v spominu zadnje prvenstvo, ko so udeleženci vodili ogorčeno borbo za najboljša mesta. Med tremi kandidati za naslov prvaka, Partizanom, Mladostjo in Ljubljano, je prvenstvo osvojila Mladost, ki bo letos branila ta naslov. Za letošnje prvenstvo so se kvalificirali Partizan, Mladost, Ljubljana in Zagreb. Po dosedanji formi sodelujočih moštev lahko rečemo, da je najresnejši kandidat za prvo mesto Partizan, hujša pa bo borba za nadaljnja mesta. Tekme bodo v petek, soboto in nedeljo, in sicer je razvrstitev nasprotnikov naslednja: Petek: ob 15.30 Partizan — Siladost, ob 20 Zagreb — Ljubljana. Sobota: ob 15.30: Partizan — Zagreb, ob 20 Mladost — Ljubljana. Nedelja: ob 10 Zagreb — Mladost, ob 15 Partizan — Ljubljana.-, Ljubljana : Gregorčič 5:4 Piedsinočnjim sta se v Ljubljani pomerili moštvi domačinov in Gregorčiča z Jesenic. Ljubljano so zastopali mladi igralci, vendar so. bili njihovi gostje po letih še mlajši. Povprečna starost »Ljubljančanov« je znašala nekaj nad 22 let, medtem ko Jeseničani nimajo niti 20 let, kar jim nedvomno obeta še lep razvoj. Zagrizena borba za zmago se je končala uspešno za Ljubljano, ki je pokazala več tehničnega znanja, dočim so bili gostje borbenejši. Rezultat ustreza poteku igre. V prvi tretjini sta bili moštvi izenačeni, v drugi tretjini je prevladovala Ljubljana, konec tekme pa je pripadal Jeseničanom. Izid tekme je bil 5:4 (1:1, 3:0, 1:3) za Ljubljano. Otvoritev nove skakalnice na Hrušici! TD Zeuezmilčair Hrušica-Jesendee vabi vsa * diruštva .in ljubitelje zimskega športa na sodelovam je pri otvoritvi nove 45 m ska-kaüniice, ki bo izrečena svojemu namenu v nedeljo ob 14. na Hrušici. Veie-siliaJlom za člane in mladince ob 9.30 uri, skoki za člane in mladince ob otvoritvi. — Odbor TD. 638-n Smučarsko društvo - St, Vid priredi v nedeljo ob 15. uri tekmovanje v skokih na 30 m skakalnici v St. Vidu. Prijave sprejemajo v kraju tekmovanja do 14.30. Skakalnih meddruštvenih tekem, ki bi morale biti v nedeljo v Planici, ne bo, ker so na Bledu skakalne tekme za Jakopičev memorial. MED KORALI IN MORSKIMI SOMI PVSTOLOVŠČtNE V K-AE^IBSICEM /AOR^JU* SPISAL HANS H-----A — PREVEDEL AVGUŠTIN PIKNAI 32 Krepko sem porinil in potegnil cepetajočo žival na površje. Tam sem jo ubil, snel s harpune in zbasal v mrežo, ki sem jo imel pripeto za pas. > Komaj je preteklo pet minut, sem že zadel in ujel drugega, ki je til prav tolikšen; tipal sem ju, če bosta zadostovala za večerjo, ko sem zagledal pod seboj ogromnega hlastača. Priplaval je med korali proti meni in me srepo zijal, tudi jaz sem se spustil proti njemu, čeprav se še nisem odločil, če bom tvegal spopad s to mogočno živaljo. Sam sem, nikogar nimam, ki bi mi pomagal, žival pa je pod vodo močnejša ko jaz. Poleg tega sem imel kamero okrog vratu in ribi v mreži sta me ovirali pri plavanju. Neodločno sem se pognal iz morja proti pečini, kjer je plaval blastač; v hipu se je prestrašil in odplaval, pred mojimi očmi pa se je nepričakovano prikazala glava nekega ostudnega in strašnega bitja. £ar predstavljajte si položaj, v katerem sem bil: sonce je stalo tik nad morjem, tako da so padali žarki poševno po vodi. Cer na usedlini je bila videti nasproti svetlobi kot silhueta, s svojimi čudnimi oblikami je spominjala na nenavaden, čaroben kraj, ki ga vidimo na slikanicah: strme razčesnjene pečine, za njimi ozek in dolg pas koral, pošastno sključen in zvit, in sr^di tega zakletega vrta se spenja iz brezna debel vrat velikanske kače, ki sika z jezičkom. Ko sem zagledal pošast, me je nenadno obsedla blazna in slepa lovska strast. Niti za hip se nisem obotavljal, temveč sem, ko bi mi nekdo vlil silno moč, planil proti pošasti, ki je divje odpirala gobec in grozila proti nebu. Niti za hip nisem pomislil, da je ta, kači podobna žival, murena,i najbolj nevarna in napadalna riba v tropskih krajih; in celo tedaj, ko sem prav od blizu zagledal v odprtem gobcu male, ostre zobe, sem popolnoma pozabil, kakšne strašne posledice pnsti njen strupeni ugriz, kajti v meni je živela ena sama misel, ena sama želja: splazil sem se bliže, usločil telo in — nato z vso silo zapodil harpuno v debeli vrat. V hipu mi je silen sunek potegnil harpuno Iz rok, videl sem le, kako je pošast plesala med koralnimi skladi in izginila. Ko sem bil spet zgoraj in premislil, kaj se je pravkar odigralo, mi je bilo takoj jasno, s kakšnim nasprotnikom sem se spoprijel. Murena je bila, sodeč po debelini njenega telesa, najmanj tako dolga ko jaz. Kar sem začel, bom speljal do konca. Pogledal sem najprej po harpuni. Ležala je kakšnih deset metrov proč, zataknila se Je med korale, „vrv pa je držala v temno luknjo. Potopil sem se, pograbil harpuno in z vsemi močmi potegnil za vrv; murena je tičala v laknji ko zagvozda. > Gymnothorax funebris (Prev. opj Med koralnimi skladi tiči bodljivka ali bodika na hrbtu ima stružene plavuti. Spreda] bodeči morski ]ež Splaval sem ven po zrak, se potopil In poskusil znova. Potopil sem se trikrat, osemkrat, dvanajstkrat, morda dvajsetkrat, vlekel vrv na vse strani, se upiral ob korale, suval s harpuno v temo, kjer se je skrivala žival; ni se mi posnelo, da b! jo Ml vsaj za palec premaknil. Bil sem izčrpan In Jemalo mi Je sapo. Malo sem s moral odpočiti. Sonce se je bilo medtem pomaknilo niži morska gladina se je zdela bolj temna ko prej, in medtei ko sem počival in delal načrte, sem videl, kako je sv< okrog mene oživel. Nič manj ko pet velikih in sedemnaj: majhnih progastih epinelelov je plavalo okrog mene i se tesno prerivalo kot temna lisa. Iz lukenj jih je privab kruh, priplavali so, da bi videli, kako se bo končal sp< pad. Tudi rjavi hlastač in male barakude so tu; in č bi ne bila tičala harpuna v mureni, bi lahko nalov rib, kolikor bi jih hotel. Spet me je prijela lovska strast. Utrujenost je minil — spustil sem se v globino in se odločil; sedaj pa, ks bo, bo. Z obema nogama sem se uprl v koralni sklad i z vso silo potegnil s harpuno. Omahnil sem v znak in z hip izgubil ravnotežje, kajti — vrv se je utrgala. Kljub temu ne bom odnehal! To pošast moram dobi v roke, pa četudi bi trajalo do polnoči. Na srečo sei imel rezervno konico, pritrdil sem jo in da! dvojno vri na noben način se ne bo več pretrgala. Nato sem ponovn sunil navzdol, plaval okrog vsega koralnega sklada i napefljal oči v različne temne luknje. Aha — v tej s mi zdi, je zelenkasto murenino, truplo. Nič kaj nisei premišljal, temveč sem sunil! Krepko je potegnilo -pravilno sem domneval! In — vse je šlo zopet po staren Spet je ležala harpuna pred koralnim skladom, spet j izginila vrv v luknjo, čeprav v drugo kot prej, moj napo se je znova pričel.