Štev. 25. V Ljubljani, četrtek dne 25. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in riznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravuištvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom E 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K! 10’— četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — ir inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se s pošilja upravuištvu. ::: Telefon številka 118. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pimaft se ne sprejemajo, rokopisi Be ne vračajo. Za oglaff se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Ml zahvale vrsta 30 v. Pii večkratnem oglašanju p*> z: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M ::: Telefon Številka 118. m Učiteljski štrajki in demonstracije. Nekako čudno gibanje se pojavlja med lud-skošolskim učiteljstvom po Avstriji. Na vseh koncih in krajih se prirejajo učiteljska zborovanja, na katerih se sklepajo ostre resolucije zoper politiške stranke in parlamentarne klube. Vre in vre, ker zavreti je moralo, saj je bila občudovanja vredna potrpežljivost v učiteljskih vrstah do danes. Lansko leto že je hrvatsko učiteljstvo priredilo vZagrebu impozantno zborovanje in ma-nifestačno demonstracijo vsega hrvatskega in srbskega učiteljstva proti hrvatskemu saboru in proti vladi, ki je ovirala rešitev regulacije učiteljskih plač od strani sabora, s svojimi predlogi. Hrvatsko in srbsko učiteljstvo je napravilo tedaj sklep, da se odtegne učiteljstvo vsemu narodnemu in humanitarnemu delu toliko časa, da se ne ugodi zahtevam učiteljstva. Gališko učiteljstvo je priredilo v Lvovu ogromno demonstracijo, katere se je udeležilo nad 16.000 ljudstva, ki je demonstriralo za izboljšanje gmotnega stanja ljudskošolskemu učiteljstvu. Nemško učiteljstvo je priredilo zborovanja po vseh nemških krajih v Avstriji. Sklepalo je resolucije, v katerih pozivlje vse učiteljstvo na izstop iz vseh narodnih in humanitarnih društev, dokler se ne ugodi zahtevam učiteljstva. Nemški učitelji so tudi po večini že odstopili od narodnih in humanitarnih društev m so odpovedali sodelovanje pri njih. V zadnjem času se je pričelo to gibanje porajati tudi med češkim učiteljstvom in s tem vprašanjem se je pričela pečati celo »Slovanska učiteljska zveza«, ki šteje 25.000 članov m kateri zvezi pripada tudi naše slovensko napredno učiteljstvo. Posebno vzlovoljilo je učiteljstvo zadnje Postopanje ljudskih poslancev na Dunaju, ki so Postopali proti volji ljudstva in niso hoteli priskočiti učiteljstvu na pomoč iz državnih sredstev. Vsled ljudskih zastopnikov v državnem zboru, med katere spadajo tudi naši klerikalni Poslanci S. L. S., bode sedaj moralo trpeti ljudstvo in narodna stvar. Krivičnost in umazano postopanje teh ljudskih zastopnikov pa že tudi ljudstvo danes obsoja in ne bode dolgo, ko jih bode popolnoma obsodilo. Tudi pri nas je zanimiv pojav, da so bili resnični kmetski poslanci v klerikalnem dežel-nozborskem klubu vsi za regulacijo učiteljskih plač ter za izboljšanje šolstva na Kranjskem, a njih želj in volje ljudstva ne marajo uposte-vati oni ljudski poslanci v klerikalni stranki, ki ljudstvo le izkoriščajo v svojo korist. Dolžnost države, vlade bi bila, priskočiti učiteljstvu na pomoč, kajti interesi narodov so tudi v Avstriji interesi države. I oda kakor trdovratne so v tem oziru deželne vlatle, taKo trdovratna je tudi centralna vlada, ki je ze pri prvem trkanju avstrijskega učiteljstva na ui -žavna vrata, znala previdno spraviti uciteijs v iz parlamenta. . _ , Toda sedaj vstaja učiteljstvo izven pa namerita, vstalo bode z njim tudi ljudstvo. 1 risio bo znova še z večjo armado pred vlado in parlament, da prisili ljudske zastopnike drugega ljudskega državnega zbora, da ne bodo zastopali stališča, ki je nasprotno in škodljivo ljudskim in narodnim interesom. SPLOŠNi PREGLED. Italijansko-Srancoski konflikt. Kakor je iz-p.iedalo, da bo konflikt med francosko in italijansko vlado radi konfisciranja dveh francoskih trgovskih ladij kolikor mogoče hitro m brez vsakih posledic končan, začel je zavzemati vse večji obseg. Debata v francoski zbornici je dokazala, da smatra francoska javnost to afero kot skrajno resno in vprašanje vsega naroda in njegove časti. Italija pa se kot vojskujoča država zopet sklicuje na svoje pravo ter noče odnehati in priznati francoskih zahtev. Gre se za par turških potnikov in oficirjev, ki jih je italijanska vlada aretirala na francoskih prevoznih ladjah. Po najnovejših poročilih utegne vsa zadeva privesti do diplomatskega preloma med obema državama. Danes se mogoče vendar le še mirno in priateljsko poiavna vsa zadeva in to na podlagi včerajšnjega dogovora francoskega poslanika v Rimu Baiere in italijanskega zunanjega ministra m. di b. Guliano. . v. . , Nemške volitve. Novoizvoljeni nemški ui-žavni zbor je sklican za 27. februarja k zasedanju, a že se oglašajo proroki, ki govore, da bo sklicanju kmalu sledil tudi razpust; cesar Viljem je ves ogorčen, ker vidi, da pride socialna demokracija kot najmočnejša stranka v parlament. Dosedaj ima črno-modri blok ako štejemo v njega tudi najmanjše frakcije, neznatno večino enajstih glasov, kako bo pa laz-merje po jutrašnjih konečnih ožjih volitvah je težko uganiti, gotovo pa je jako slabo znamenje za delamožnost novega parlamenta. Voliti je še 33 poslancev, socialna demokracija računa, da si pridobi najmanj še 6 mandatov, tako da bo prišla v zbornico močna 105 mož. DNEVNI PREGLED. '"-arijski deželni zbor zboruje danes, dne 25. januarja ob pol 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu so: I. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Poročilo deželnega odbora o pobiranju nad 100 % doklad v občini Jablanica I. 1912. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt zakona o izboljšavi pašnikov. 4. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 119% doklade po davčni občini Polje krajevne občine Vrabče leta 1912. 5. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 122% doklade v davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj krajevne občine Stari Trg pri Ložu 1. 1912. 6. Poročilo deželnega odbora o uredbah v svrho razbremenitve deželne blaznice na Studencu. 7. Poročilo deželnega odbora o dveh osebnih zadevali pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. K Poročilo deželnega odbora o pobiranju 124% odnosno 201% doklade v občini Trnovo 1. 1912. 9. Poročilo deželnega odbora o nekaterih premembah v načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. 10. \olitev deželnega odbornika, eventuelno namestnika iz volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice. 11. Poročilo verifikacijskega odseka*, a) o dopolnilni volitvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja 1 rebnje — Višnja gora — Žužemberk — Mokronog — Litija _ Radeče; b) o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilnega razreda mest in trgov, volilnega okraja mesta Ljubljane. 12. Poročilo ustavnega in občinskega odseka: a) o poročilu deželnega odbora o ustanovitvi samostoj- ne krajne občine Sela pri Šumperku; b) o poročilu deželnega odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje. 13. Ustno poročilo finančnega odseka: a) o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1910; b) o računskem sklepu deželne prisilne delavnice za 1. 1910; c) o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1910; d) o računskem sklepu garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za 1. 1910; e) o računskem sklepu ustanovn. zakladov za I. 1910; f) o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1910; g) o računskem sklepu pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1910; h) o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1910; i) o računskem sklepu nor-malno-šolskega zaklada za 1. 1910; j) o računskih sklepih bolničnega, blazničnega, porod-ničnega in najdenškega zaklada za I. 1910; k) o računskem sklepu Grmskega zaklada za 1. 1910; 1) o zvišanju plač deželnim cestarjem; m) o računskem sklepu melijoracijskega zaklada za I. 1910; o) o dovolitvi letnega prispevka 600 K za štiri gluhoneme gojence; p) o dovolitvi 140% doklade za občino Godovič; r) o dovolitvi 130% doklade v davčni občini Vrhnika in 180% v davčni občini Stara Vrhnika; s) o pobiranju 166 % doklade v občini Celje; š) o pobiranju 110% odnosno 109% doklade v občini Sv. Križ pri Svibnjem; t) o pobiranju 126% doklade v občini Trava; u) o dovolitvi višjih nego 20% priklad za cestne namene; v) o pobiranju 120% doklade v davčni občini Postojna. Neverjetno postopanje oblastij naprain učiteljstvu. Znano je, da je vzlasti kranjsko učiteljstvo najslabše situirano in da je plača, ki jo dobiva ljudskošolski učitelj, za stan naravnost poniževalna. Ne zadostuje pa to! V najnovejšem času se zgodijo slučaji, da se zakonite petletnice učiteljem šele izplačujejo po šestem ali celo po sedmem letu! To vendar ne gre! Dotični prizadeti učitelji in učiteljice naj prosijo uradnim potom za takojšnjo izplačanje petletnic, merodajne oblasti pa, vzlasti deželnega predseduika ekscelenco Sch\varza pozivamo, naj ukrenejo vse potrebno, da se zakoniti dohodki izplačujejo pravočasno. V prvi vrsti je potrebno, da izpolnjujejo oblasti svoje dolžnosti, potem se šele mora zahtevati gotove dolžnosti od strani nižjih! Klerikalci in uslužbenci mestnega užitnin-skega zakupa. Hinavščino ljubljanskih klerikalcev pozna vsakdo tako dobro, da bi bila vsaka beseda odveč. V jasni luči je pokazal »Slovenec« sinoči, kako klerikalci vsako politiko porabijo z lažmi in z zavijanjem lastiti si zasluge svoji stranki, za to, kar so započeli in dosegli drugi. Profesor Reisner je v občinskem svetu predložil klubom spomenico društva uslužbencev mestnega užitninskega zakupa in vložil nujni predlog naj župan takoj ukrene, da dobe uslužbenci užitninskega zakupa takoj začasno pomoč, takoj draginjsko doklado za toliko časa, da se jim službene razmere temeljito preu-rede in zboljšajo. Vsak človek mora uvideti, da bo taka preuredba zahtevala več časa. In le zaraditega, ker uslužbenci ne morejo č'akati, je bil predlog na to, da občina takoj to ukrene, kar sploh v tako kratki dobi ukreniti more. In edini izhod je takojšnja draginjska doklada, kakor je v imenu narodnonapredne stranke predlagal prof. Reisner. — Sedaj pa pride »Slovenec« in izpusti poročilo o utemeljevanju predloga narodnonapredne stranke, pač pa široko poroča o Zajčevem predlogu, češ, ta predlog je šel bolj daleč, ker je priporočal preuredbo plač. — Zajc je torej predlagal to, kar bi se moralo in se bo tako in tako zgodilo že v smislu predloga narodnonaprednih svetovalcev. Tako piše tisti »Slovenec«, ki se je sicer vedno bahal, da bodo njegovi možje za delavstvo in mestne uslužbence vse dosegli. In pisal je »Slovenec«, da je Rojina pod Laschanom za uslužbence užitninskega zakupa vse poskrbel. V občinski seji pa je moral Rojina lepo tiho sedeti in molčati, ko so se obravnavale zadeve užit-ninskih uslužbencev. Torej tudi tukaj »Slovenec« ni poročal resnice, in vse kar je podal o zaslugah Rojine za uslužbence užitninskega zakupa, je bila laž. — Le naj laže dalje; prepričani smo, da ne bo pritegnil s svojim vabljenjem nikogar na svojo stran; nasprotno prepričani smo, da se mora vpričo take ostudne hinavščine odtujiti vsak pošten delavec, ki jim je doslej hlapčeval. Italijanska ljudska stranka, ki stoji pod vodstvom prošta Faiduttija je pričela naostrej-ši boj proti slovenskim klerikalcem, ki uganjajo tako nesmotreno politiko v goriškem de- • želnem zboru. Te dni so se vršili po vsej Furlaniji veliki shodi italijanskih klerikalcev, ki so sprejemali najostrejše resolucije proti politični taktiki slovenskih goriških klerikalcev, kakor tudi proti vmešavanju kranjske klerkal. stranke v goriške razmere. Jako ostro je govoril klerikalni državnozborski poslanec Bugatto, ki je povdarjal, da je sedanjih nenravnih političnih razmer na goriškem krivo edinole in-trigiranje in vmešavanje dr. Šušteršiča v notranje goriške razmere. Enako ostro je govoril tudi prošt Faidutti, ki je izjavil, da je prebivalstvo goriške in gradiščanske do grla sito Šusteršičevih hujskanj, zato se pa zastopniki tega ljudstva ne bodo obotavljali, da mu dado o pravem času primeren odgovor! Kaj pač pravi škof Jeglič patron klerikalne stranke in njenih eksponentov na goriškem na tako uničujočo kritiko visokega cerkvenega dostojanstvenika kakor je prošt Faidutti? Novi ban in časnikarstvo. Novoimenovani hrvaški ban Čuvaj je uredniku dunajske hrvaške korespondence izjavil, da se bo v svoji politični taktiki posebno oziral na časnikarstvo, ker pripoznava njega moč; izjavil se je tudi o nasprotnem časopisju, da ga je treba rešpektirati. Tako je govoril novi ban, v resnici pa je dal konfiscirati takoj Hrvatski »Po-kret«, ki je objavil žalostno preteklost sedanjega bana, nekdanjega Regimentsschreiberja. — Značilno je tudi, da je ban Čuvaj prvi hrvaški ban, ki ne zna madžarski, njegova soproga pa prva hrvaška banica, ki ne zna hrvaški . Češki geolog J. V. Želizko, profesor na dunajskem geološkem zavodu je -edaval minulo soboto v »ljudski dvorani« Meščanske Besede v Plznu odraslim, v nedeljo dopoldne pa šolski mladeži o postojnski jami in drugih raznih naravnih krasotah našega Krasa. J. V. Zelizko obvlada kot član preiskovalne komisije za kraške podzemske jame in kot član odbora za ustanovitev bodočega postojnskega muzeja izborno ves materijal ter je s svojimi predavanji, katera je pojasnjeval g. B. Kouba s skioptičnimi slikami, gotovo pripomogel znova k zanimanju čeških ljubiteljev naravne krasote za naše kraške jame, kar bo gotovo le v korist našim Notranjcem, ki so lahko ponosni na svojo zemljo, katera ima toliko in toliko naravnih čudes skritih. Čehi na Dunaju. Vkljub ogromnemu pritisku od strani Nemcev se Cehi na Dunaju LISTEK. AVGUST STRINDBERG: Plačilo kreposti. (Dalje.) V tem se odpro vrata in na pragu je stal pastor. Mlad, bled, suh človek, z mazoli po obrazu in vodenimi, modrimi očnu. Jezno je zakričal, divje živali so se nehale pretepati. Potem je imel govor o dragi krvi Jezusa m o moči slabega čez srca. Končno se mu je posrečilo spraviti vseh sto dečkov na mesta. Ali sedaj ie bil brez sape in dvorana polna vzdignjenega praha. Pogledal je k ventilu v oknu in s trudnim glasom je dejal: »Odprite luko!« Ioda sedaj se je obetal nov vihar. Petindvajset fantov se je zadrvilo tja in se zavili v kopico pri oknu, da bi prijeli za vrv ventila. »Sedite!« je kričal duhovnik in prijel za pa- lico. . -g Vnovič trenuten mir, pastor je pa premišljeval o praktičnem sredstvu, kako bi pustil odpreti luko, da ne bi zopet nastal pretep. »Ti«, reče in pokaže na prestrašenega malega dečka, »pojdi in odpri luko!« MaO je šel k oknu in skušal razvozljati za-mot-”’--' vrv. Z zadržano sapo je čakala zbrana množica na uspeh, kar zgubi, velik fant v mornarski obleki, ki se je pred kratkim vrnil iz Španije, potrpežljivost. »Sedaj glej na fanta, ki kaj zna, pri moji duši!« je dejal in v hipu je odvrgel mornarski jopič, splezal na okno, odprl svoj žepni nož in prerezal vrv. »Prerezati, hej. prerezati!« je zaklical, predno je mogel zakričati vnovič duhovnik kot histerična ženska, ki je v resnici prestrašil mornarja. Zatrjeval je, da je bila vrv tako zamotana. da se je dalo samo prerezati. Pastor je bil ves divji. On, ki da je prišel iz tihega mesta na deželi, da ni mogel nikoli misliti, da je mladina tako globoko pokvarjena, tako globoko v nenravnosti, v grehu potopljena, tako blizu pogubljenja. In potem je sledila dolga povest o dragi krvi Jezusa. Niti eden ni razumel, kaj je mislil, ker niso razumeli, kaj se pravi »potapljati se«, ker niso bili pravzaprav nikoli zgoraj. Zbor je kazal vsled tega ravnodušno mrzloto. Pastor je še nadalje govoril o dragih ranah Jezusa, toda nihče se ni za to brigal, ker ni nihče od^ birmancev mislil, da bi Jezusa mogel razžaliti. Tedaj je poskusil s hudičem, toda ta je tako kot govorica prešel v njihov občevalni jezik, da ni s tem dosegel prav nobenega efekta. Končno je zadel pravo. Govoril je o birmi, ki se vrši v prihodnji pomladi. Spominjal je na stariše, ki čakajo na trenutek, ko vpeljejo svoje otroke v življenje, in ko je govoril o mojstrih, ki nebirmane ne sprejemajo, se mu ni mogel nihče upirati in nikogar ni bilo, ki ne bi razumel globokega pomena birme. Sedaj je govoril resnico in sedaj so ga razumele vse te mlade glave. Celo najdivjejši so postali krotki. In potem se je pričelo vpisovanje! Hu! Koliko poročnih listov je manjkalo! Kako bi mogli priti k Jezusu, če niso bili njih stariši poročeni, kako naj pridejo pred prestol Jezusove milosti, če so bili njih očeti v »luknji«. Hu! Kaki grešniki! Gospod Teodor je bil zelo razburjen vsled teh javnih zasramovanj. Hotel je malo zadremati pa ni mogel. Ko je končno pristopil s svo- jim krstnim listom in je pristav prebral: »En sin Teodor, rojen tega in tega dne, tega in tega leta, od staršev: profesor in vitez plemeniti...« tedaj je šel čez duhovnikov obraz slab solnčni žarek in prijazno smehljaje je vprašal: »Kako se počuti gospod papa?« In potem je šel čez njegov rumeni obraz pajčolan žalosti, ko je videl, da je mati mrtva (kar je že preje vedel), in ljubezni polno, žalujoče; »Bila je božje dete«, kot da bi govoril sam sebi, mu je ušlo kakor očitanje gospodu »papa«, ki je bil samo profesor in vitez. Potem je mogel gospod Teodor oditi. Ko je prišel iz dvorane, se mu je zdelo, kot da je bil priča dogodkov, na katerih možnost ni nikoli veroval. Ali so vsled tega tako globoko padli ti mladeniči, ker so rabili kletve in surove besede, kot vsi njegovi tovariši kot njegov oče, stric in vsa »boljša« družba! O kateri pokvarjenosti je bil govor? Bili so porednejši od razvajenih otrok, ker so bili sil-nejši. Ce so bili njihovi krstni listi tako pomanjkljivi, ali so bili tega krivi otroci? Njegov oče ni nikoli ničesar ukradel, toda ali ima kdo povod za tatvino, če ima 6000 K letne plače in če lahko dela, kar se mu zljubi. Bilo bi smešno'in nenaravno, če bi kradel. In potem je šel gospod Teodor v šolo in sedaj je razumel, kaj se pravi, uživati dobro vzgojo; ker tu niso nikogar osmešili vsled male nerednosti, tu niso sodili prestrogo napake starišev in otroka, tu so bili med sabo in vsi so se razumeli. In potem se je šlo k »paradi«, v kavarno na liker in potem v borilno dvorano. In ko ga je tu nagovoril poročnik s »gospodom«, ko je videl vse te mladeniče s krepkimi mišicami in zdravimi in veselemi obrazi, tedaj je spoznal, da obstojita dva sveta, gornji in spodnji in tedaj se je v njem vzbudila skoraj slaba vest, če je pomislil na mračno cerkveno dvorano in na bedne otroke, katerih rane in tajna pomanjkanja so se tako neusmiljeno pokazala le pod povečevalnim steklom, da bi bili deležni prave ponižnosti, brez katere niso mogli gornji stanovi mirno uživati svojih veselih slabosti. In s tem je vstopilo v njegovo življenje nekaj neharmoničnega. In naj je tudi gospod Teodor še tako valoval med naravnim nagonom po napol spoznanih vabah življenja in na novo vzbujeno željo obrniti vsemu življenju hrbet in stremiti samo po nebeškem, vendar ni nikoli prelomil obljube, ki jo je dal materi. Redni sestanki v cerkvi s sobirmanci in duhovnikom niso bili ■ brez vpliva na njega. Včasih je bil mračen in je premišljeval in čutil, da ni življenje tako, kot bi moralo biti. Imel je občutek, kot da bi bilo storjeno v teku let neizmerno hudodelstvo, katerega skušajo sedaj zakriti z nešte-vilnimi sleparijami; primerjal se je muhi, vjeti v mreži pajka; vsak poskus, osvoboditi sebe so spremljale nove bolečine, nove muke udušenja. Nekega večera — pastor se je posluževal vseh efektov, da bi upognil trmoglavost mladeničev — so imeli pouk za birmo na cerkvenem koru. Bilo je v prvi polovici januarja, dve plinovi svetilki sta razsvetljevale kor s slabo lučjo in so kazale mramornate kipe na altarju v grozno razblinjenih razmerjih. Vsa velika cerkev in obe stranski ladji sta bili v poltemi. V ozadju, zelo oddaljeno, so se videle svetle cinaste piščalice orgelj, ki so slabo odbijale plinovo svetlobo s kora; in vrh njih so trobili angelji, toda sedaj so zgledali kot temne, grozeče, nadnaravne človeške postavi. Cerkveni hodniki so se zgubili v globoki temi. vedno boljinbolj ugotavljajo. Dosedaj so imeli dunajski Cehi 4 »Narodnih domov«, kjer se shajajo. V najnovejšem času pa so že zbrali vsoto 20.000 K za nov — peti — »Narodni dom«, ki si ga hočejo postaviti v II. okraju. Razpisano je mesto suplenta za klasično filologijo (gl. predm.) in nemščina (str. predm.) na c. kr. gimnaziji v Trstu. Prošnje čim preje na ravnateljstvo. Konkurz. C. kr. dež. sodnija v Ljubljani je dovolila razglasitev trg. konkurza o imovini Hedvige Ditrieh v Postojni. Dražbe. Pri c. kr. okr. sodniji v Rudolfovem je dne 13. februarja 1912 ob 10. uri dop. dražba zemljišč vi. št. 307, 324, 205, 352, 227, 278, 1/3 od vi. št. 130 in 131 k. o. Cermošnice, vi. št. 218 k. o. Težkavoda, vi. št. 592 k. o. Zajčji vrh in vi. št. 1313 k. o. Cerove, obstoječih iz hiše št. 31 z gospodarskim poslopjem in druge hišice, vrtov, travnikov, njiv, vinogradov in pašnikov. Vrednost 14.462.83 K, najmanjši ponudek 9595.25 K. — Pri c. kr. okr. sodniji v Ljubljani se vrši dne 13. febr. ob 10. uri dop. prodaja zemljišča vi. št. 1206 k. o. Karlovško predmestje, obstoječa iz hiše št. 48 na Dolenjski cesti z hlevom in dvema šupama. Vrednost 14.779.18 K. Najmaniši ponudek 8757.93 K. — Dne 29. in 30. jan. dop. ob 9. uri v Ljubljani, Tržaška cesta 21, Sp. Šiška 95, Stepanja vas 68 javna dražba raznega špecerijskega blaga itd. — Dne 31. jan. in 1. febr. ob 9. uri dop. v Ljubljani, Pod Turnom (Hotel Tivoli) javna dražba sobne in kuhinjske oprave, steklenic, vina, sodov, orkestrijona itd. Dražbe. Pri c. kr. sodniji v Krškem, vsakokrat ob 10. uri dop. 1. Dne 20. februarja t. 1. vi. št. 19 kat. obč. Leskovec in 847 k. o. Plav-no. Cenilna vrednost 9554.84 K in 1327.02 K. Najmanjši ponudek: 6369.90 K in 982.02 K. 2 Dne 23. febr. vi. št. 208, k. o. Veliki trn. Cenilna vrednost 8964 K, najmanjši ponudek 6000 K. — 3. Dne 26. febr. vi. št. 213, k. o. Krškavas. Cenilna vrednost 5105 K. Najmanjši ponudek 6780 K. — 4. Dne 27. febr. vi. št. 147 in 218 k. o. Krškavas. Cenilna vrednost 8133 K. Najmaniši ponudek 5650 K. — 5. Dne 1. marca vi. št. 54 k. o. Krškavas, obstoječa iz liise st. 24 v Krškivasi in 34 zemljiških parcel. Cenilna vrednost 32.339 K, najmanjši ponudek 22.024 K. Tele pod železniškem strojem. Blizu Gar-mischa na Češkem je povozil brzovlak brejo kravo. Ko se je vlak ustavil, je bila sicer krav a že mrtva, vendar so se vsi potniki močno začudili, ko vidijo pod strojem živo tele, ki je na tako originalen način zagledalo luč sveta. Novomeški visokošolci vprizore v soboto 27. t. m. v Narodnem domu Kristanovo dramo »Samosvoj«. , , V Kandiji je skočil iz II. nadstr. ondotne bolnišnice slaboumni bolnik .1. Gregorič v trenutku, ko ga je zapustil čuvaj za nekoliko minut. Nesrečnež se je tako močno poškodoval, da je bil na mestu mrtev. LJUBLJANA. Prijateljski sestanek članov naprednih političnih društev ljubljanskih. Velika dvorana »Narodnega doma« se je včeraj zvečer napolnila članov naših nar. napr. ljubljanskih političnih društev. Ves večer je prevevalo veselo in navdušeno razpoloženje. Velika dvorana je bila nabito polna. Župana ljubljanskega dr. Iv. Tavčarja je občinstvo navdušeno sprejelo. Zupanu je nazdravila ga. dr. Kokaljeva, narodnemu ženstvu in nje voditeljici gospej županji Franii dr. Tavčarjevi g. podžupan dr. Triller. Manica Komanova je spesnila v proslavo gospe županje pesem. — Župan dr. Ivan Tavčar je v svoji zahvali povdarjal z ozirom na »Slovenčeve« napade, da hvala bogu še nismo v Ljubljani tako daleč, da bi morali slovenski značaj Ljubljane še posebej povdarjati. Gospoda okoli »Slovenca«, ki leze ob vsaki priliki vladi v čreva nima pravice njemu očitati, da je on hlapec vlade. Nadalje zagotavlja g. župan, da uvidi važnost ljubljanskih političnih društev, katere hoče v kratkem sam obiskati, da zaslisi njih želje in težnje. Ljubezen do Ljubljane pa naj druži staro in inlado, nas vse v skupnem složnem delu. Govorila sta še poslanca dr. Novak in Ribnikar. G. Pavel Turk, posestnik in gostilničar za Gradom obhaja danes 70letnico svojega rojstva V tem vrlem možu slavimo danes skozinskoz naprednega in zavednega Slovenca, ki si je stekel za zgodovino Slovencev se izza časa njegovega bivanja na Kočevskem,^ — nevenljivih zaslug. Slavljencu iskreno casti- tamo! . „ , . . Leharjeva »Eva« je priznan »šund« m je povsod pogorela. Tudi v nemškem gledališču je imela popoln fiasko, ker je glasbeno popolnoma zanič, po librettu pa deloma cirkus, deloma tragična zmes brez resnobe. A »Laiba-cher Z.« piše, da je bil uspeh kolosalen, seveda ker piše kritike odbornik nemškega gledališkega društva, torej podjetje samo sebi dela reklamo. Ja. Nemci znajo! Najslabše nemško delo dvigajo do neba, najmizernejšo nem. predstavo hvalisajo čez vse mere, gluhi in slepi so za vse, kar zagreše nem. pevci in i-gralci. In slovenski ljubljančanje tišče v nemško gledališče ter se naslajajo nad nemško šmiro Vse, kar je slovensko, je pač zanič! »Eva« je bila že dvakrat razprodana, slovenska premijera »R e v i z o r« pa prazna po zaslugi Slovencev. Slovenci smo menda res škorpijoni. Na kolodvoru v Šiški je hotel premikač J. Cotman stopiti na premikajoči se voz. Pri tem se mu je spodrsnilo padel je na železniški tir in prišel pod kolo. Prepeljali so ga v dež. bolnico, kjer so mu odrezali levo roko blizu rame. Tat pšenice na kolodvoru se je izsledil v osebi zavirača j. žel. Povšeta. Pri imenovanemu se je vršila hišna preiskava, kjer se je 'dognalo, da je Povše že dalje časa in različne stvari spravil v svojo last. Ko je bila preiskava končana, je Povše dejal komisiji, da naj si pogleda natančneje tudi stanovanje skladišč, uslužbenca D., kjer še bo najti veliko več ukradenega blaga. Preiskava bo bržčas dognala, koliko je na tej izjavi Povšeta resnice. Sicer se nam pa poroča, da je bil D. skrajno hudoben človek, ki je svojim tovarišem rad pri-zadjal marsikatero zlo. Pred nedavnim časom je zapustil ženo z otroci in zginil z neko drugo žensko, kakor poročajo, v Ameriko. Jutranji gost se je pojavil v osebi hrvat-skega delavca v torek zjutraj v neki hiši na Zaloški cesti. Prišel je tudi v sobo in preiskal omaro. Ker se je pa pravočasno zbudila neka ženska, jo je nepoklicani gost brž odkuril. Nezvesta služkinja. Te dni so aretirali v nekem tukajšnjem hotelu služkinjo T. B. iz Dolskega, ki je okradla svojega gospodarja, pa tudi svojo tovarišico, med tem ko je bila zadnja v bolnišnici. Služkinjo je izročil stražnik sodišču. Aretiran je bil predvčerajšnjem v neki gostilni na Kolodvorski cesti Danec, 201etni Jurij Ciiristensen. Ta mladi mož, ki se je izdajal za žurnalista, je bival že nekaj dni v Ljubljani in se preživljal s tem, da je beračil po gostilnah, ker se je drugi dan, potem ko je beračil, pojavil kot gost v dotičnih gostilnah in dajal natakaricam obilno napititnino, se je zdelo njegovo obnašanje sumljivo in policija ga je izročila sodišču. Kolo je bilo ukradeno v Cigaletovi ulici 7 iz II. nadstr. Kolo nosi varstv. znamko »Diamant«. Vremensko poročilo. Dne 24. jan. predp. Stanje barometra v mm : 735.5. — Temperatura v C° : 6.5. — Slab s. zli. veter. — Deževno. Narodno-napredni delavci! V nedeljo, dne 28. januarja t. I. se vrše za delavske volilne razrede volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Treba je, da ta dan pokažejo slovenski delavci, da še vedno čutijo narodno in da mislijo napredno. Zato je tudi centralni volilni odbor narodnonapredne stranke sprazumno z delavci, postavil kandidate, da podpira prizadevanje liarodnonaprednega delavstva in mu pripomore pri bližajočih se volitvah do zmage. Slovenski delav^ ki se ne sramujete, da Vas je rodila slovenska mati in ki ljubite svoj rod. napredni delavci, ki se nočete klanjati klerikalnim bogovom, napišite vsi na glasovnice, razločno in jasno naslednje kandidate: I. SKUPINA VELEOBRT. Prisedniki: 1. Grošičar Matija, kov. strugar, Žabkar. 2. Hribar Ivan, tneteur, Narodna tiskarna. 3. Sedej Jakob, plač. natakar pri »Slonu«. 4. Tonija Ivan, dežnikar, pri tvrdki Mikuž. Namestnika: 1. Križaj Miroslav, strojni ključar, Žabkar. 2. Setnikar Anton, vrtljar, Tonnies. V prizivno sodišče: 1. Kollmann Albert, tiskar, Kleinmayer & Bamberg. II. SKUPINA MALA OBRT. Prisedniki: L Ferant Štefan, urar pri tvrdki Maire. 2. Ham Valentin, mesar pri Marčan. 3. Jakopič Ivan, knjigovez, Breskvar. 4.Korene Rado, strojnik v Učiteljski tiskarni. 5. Malič Fran, pečar pri tvrdki Kalmus. Namestniki: 1. Jeran Ivan, steklar pri Kollman. 2. Nakrst Ignacij, sodar pri Buggenig. 3. VVinter Makso, mesar, Černe. V prizivno sodišče: 1. Vovko Anton, knjigovez pri Bonaču. Na delo toraj, agitirajte od moža do moža, da bo zmaga naša. Centralni volilni odbor nar. napr stranke. PROSVETA. Ganglovi »Beli rojaki« v češkem prevodu. Komaj je izšel I. zvezek Ganglovih »Belih rojakov«, že je prišlo iz Prage obvestilo, da izide knjiga v češkem prevodu. Prevod preskrbi Adolf Šustr. — Na tem odličnem uspehu, ki ga doslej še ni dosegla še nobena slovenska knjiga, moramo g. pisatelju le iskreno čestitati! — Isti prevajalec je oskrbel tudi češki prevod Ganglove drame »Sin«, ki jo vkrat-kem uprizori vinohradsko gledališče. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četretk se poje prvič za nepar-abonente jako vesela in dražestna Weisova opereta »Revizor«, ki je pri premijeri dosegla popoln uspeh. Tako zabavne, humora polne in glasbeno zdrave operete že dolgo ni bilo na našem odru. Komponist Weis je Ceh, njegova opera »Poljski žid« žanje svetovni renome in danes je Weis med prvimi skladatelji, živeč v Beroli-nu. — V soboto Ivana Cankarja drama »Lepa Vida« s spremljevanjem orkestra. — V nedeljo popoldne burka »Vražji Rudi«, zvečer opereta »Revizor«. Jugoslovanska gledališkp agentura. Pišejo nam: Včeraj ste ponatisnili neko notico iz plzenskega »Češkega dennika« o jugoslovanski in splošnoslovanski gledališki agenturi, ki jo je v »Zborniku« jugoslovanskih kulturnih društev (izdala »Slovenska in Hrvatska Matica« 1911.) predlagal g. Fr. Govekar in ki jo toplo pozdravlja tudi češki gledališki strokovni list »Divadlo« v Pragi. Dokaz naše popolne apatije za najvitalnejša in vseskoz praktična vprašanja, ki so nele kulturna, nego tudi socialna' in narodno gospodarska, je dejstvo, da se noben slovenski časopis ni ozrl na »Zbornik«. Kakor bi ga ne poznal nihče. Naši listi prevajajo zdaj iz čeških listov tisto, kar je izšlo v slovenskem »Zborniku« že pred par meseci! Opozarjam torej sl. uredništvo »Dneva« na »Zbornik« in priporočam, da ponatisne nekatere jako zanimive članke iz tega »Zbornika«, ki ni v prodaji in ga širša javnost ne pozna. Vem pa, da se je poslal vsem našim listom! Vsi jugoslovanski in sploh slovanski avstrijski literatje, založniki in gledališki voditelji bi se morali v lastnem, gmotnem in moralnem interesu zanimati za predloge v »Zborniku«, zlasti pa še slovenska publika, ki ni docela omrtvela 1 za domačo kulturo in domača kulturna dela. Slovenec, ki ne čuti več slovensko in slovansko, ni več Slovenec, in prokleto žalostno je, da imajo Ljubljančani stokrat več zanimanja za vsako nemško šaro, kot pa za pošteno slovansko umetniško delo. »Svoji k svojim«! je danes res geslo, ki se mu naša publika klanja le še v sladki ginjenosti. To smo videli zopet v torek v našem gledališču. Opereta »Revizor« je pošteno delo Slovana in slovanske vsebine. Zato pa so bile lože prazne in gledališče sploh zelo slabo obiskano. Kajpak! Kar je slovanskega, je že a priori zanič, in kar je slovenskega, se mora tako ubiti, da ne vstane ne perja ne kosti. Ljubljančanje hočejo imeti slovensko gledališče, a s tujimi deli tujega duha. In potem še pravimo, da smo zaveden slovanski narod.___________________________Spektator. DRUŠTVA. Društvo inženerjev v Ljubljani. Danes ob 8. uri sestanek v gornjih prostorih »pri Roži«. Predava g. stavbni svetnik ing. Ivan Sbrizaj o »Ljubljanskem barju in poplavah v notranjskih kraških dolinah«. Gostje dobrodošli. I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima vsled nesklepčnosti zadnjega zbora danes dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri »Levu« drug izreden občni zbor, ki bo pri vsakem številu navzočih članov veljavno sklepal. Dnevni red: 1. Sklepanje o razdružitvi. 2. Eventualna volitev likvidacijskega odbora. Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 964. Neimenovan po »Slov. Narodu« (pl. 200 K); 965. Pustoslemšek Rasto, urednik »Slov. Nar.« (pl. 50 K); 966. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Štanjel M. 200 K); 967. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici (pl. 200 K); 968. f Bevc Ivan v Gorici (v spomin poslala njegova soproga ga. Ivana Bevc 200 K): 987. Tržaški slovenski srednješolci v Trstu (pl. 200 K). (Številko zadnjega kamna so si določili !« Sidi Mesri, 28. 10. 11. Krotka in bela golobica moja! _ Vse ono, kar ti hočem povedati, moram zadušiti v sebi! 1 isoče stvari mi prihaja na pamet v teli kratkih trenotkih nočnega odmora. Sredi zamolkle^-- -'-omenja topov in žvižganja krogelj začeli smo včeraj zjutraj boj! Alah, bodi hvaljen! Slednjič začenja vendarle boj! Nebo je bilo v plamenu, od daleč pa so zvoneli glasovi kristjanskih zvonov; iz sovražnikovega tabora pripluje kakor sivi jastreb aeroplan, da pogleda naše pozicije. Tam pri grobovih Sidi-Mesria, kjer sva sc tolikokrat sprehajala polna sreče in ljubezni se je začel boj. Mi napadamo še vedno, brez prestanka, ne varujemo se prav nič, ne prizanašamo sovražnikom, ki so desetkrat močnejši nego mi, ki so zavzeli najboljše odporne točke. Njih bojne ladije pa prinašajo smrt v naše vrste! Naših vojakov, ki jih je bilo tako malo, padlo jih je ono jutro nad 300, in najboljši padli so prvi. Jaz mislim, da sem storil svojo dolžnost! Kako ljubim te kraje, ki zanje sedaj trpimo! Kai