Leto LXVH., št. 137
Ljubljana, torek
Cene
iabaja raaa dan popoldne, lsraem«! nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit vrst a Din 1.-, do 100 vrst a Din 1.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm iavek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufioa it. 6
St. 3122, 3123, 3124, 3125 ki
Podružnic •: MARIBOR, Smetanova 4-4/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon st «A podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvor« 101.
Račun pri postnem čekovnem zavod« v Ljubljani s t. 10.361.
Problemi Male antanfe
Zunanji ministri Male antante so razpravljali včeraj o splošnem mednarodnem položaju, zlasti pa o razorožitvi, problemu Srednje Evrope in Balkana ter " odnošajih
do Sovjetske Rusije
VI. KSt. 6/344»
v IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRAT »TA?
Okrožno sodišč« v Ljubljani, odd. 61 je vsled naredbe z dne 23. 5. 1934, s katero je bila določana glavna razprava, razpravljalo dne 1. Junija 1934 Javno pod predsedstvom s. o. s. Kralja Ivana, v navzočnosti s. o. s. Kovača Prana in s. o. s. Orožna Frana kot sodnikov ln 8. p. Roškarja Alojza kot zapisnikarja, v prisotnosti zas. tožilca Ing. Abseca Mate ln njegovega zastopnika dr. Kreka Mlbe, odvetnika v LJubljani, ter v prisotnosti obtoženčevesa branilca dr. Krivica Rudolfa, odvetnika v Ljubljani, o obtožbi, katero je dvignil zas. tožilec ing. Absec Mate zoper obt. Zupančiča Josipa radi prestopka po čl. 542 zak. o tisku, ter Je po predlogu zastopnika zas. tožilca na kaznovanje ln o predlogu branilca na oprostitev, razsodilo tako:
Obt.  Zupančič Jos!p. odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«. LJubljana. Knafljeva ulica
je kriv,
da je dne 4. 11. 1933 kot odgovorni urednik »Slov. Naroda« v št. 2^2 na strani tretji te tiskovine na način po čl. prvem zak. o tisku objavil sledeče besedilo: »Nekaterim rovarjem. ki še ne morejo mirovati, bi bilo treba stopiti energično na prste. Dovolj Je bilo zapeljevanja že pred volitvami, sedaj pa hočemo le mirno in resno delo brez vsakega natolcevanja in protldržavnega dela. Upamo, da bodo oblasti z vso energijo preprečile delovanje ljudem, ki so radi svoje zagrizenosti ln proti državnega delovanja že bili celo odpuščeni iz državne službe, pa mislijo sedaj zopet najti pot v javnost s hujskanjem po deželi med našimi dobrimi in poštenimi kmetovalci!« — V čemer Je meril predvsem na zasebnega tožltelja.
Zagrešil Je s tem prestopek zoper čast po členu 52. zak. o tisku, ker je z inkriminlranlm besedilom o zasebnem tožilcu nekaj neresničnega probčil. kar utegne škodovati nJega časti, dobremu Imenu in njegovim gospodarskim interesom — ter se
obsodi
po ČL 56 *2 zak. o tisku ln z uporabo § 71/5 k. z.
na Din 900 m Din 300 skupaj torej Din 1200 denarne kazni, ki se mora plačati v roku enega meseca po pravomočnostl sodbe in ki se v slučaju neizterljivosti lzpremenl na 20 dni zapora, po čl. 62. zakona o tisku na plačilo Din 500 odškodnine zasebnemu tožilcu Ing. Absecu Matu, po čl. 63 zak. o tisku na objavo sodbe v izpisku na čelu lista »Slovenskega Naroda« v prvi ali drugi številki po pravomočnostl sodbe, po § 310, 314 k. p. na plačilo stroškov kazenskega postopanja ln event. izvršitve kazni, ki se izreka za lsvršljlvo.
Počastitev novih meščanov
Bukarešta, 19. junija, r. Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante so se pričela včeraj dopoldne v ni mlinskem zunanjem ministrstvu pod predsedstvom g. Titulesca. Ker so zunanji ministri Male antante že v Ženevi razpravljala o vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference, se razvija delo konference zelo povoljno. Kljub temu pa vlada v vseh krogih največje zanimanje za sklepe, ki bodo sprejeti na tej konferenci.
Gg. dr. Beneš in Titule scu sta včeraj obvestila novinarje o glavnih vprašanjih včerajšnjih razgovorov in iz pisanja rumunskih listov se vidi. da pripisujejo največjo važnost razgovorom o obnovi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo s strani Rumunije in Češkoslovaške. O včerajšnjih razgovorih so se doznale naslednje podrobnosti:
Včerajšnji razgovori
G. Titulescu je kot predsednik konference najprvo obrazložil svoje poglede na evropsko situacijo v zvezi z najnovejšimi dogodki, predvsem pa v zvezi s sestankom Mussolinija in Hitlerja v Benetkah ter Barthouja in Ribbentro-pa v Parizu. V svojem poročilu ie g. Titulescu obrazložil tudi namene romunske vlade glede praktične izvedbe in izkoriščanja obnove odnošajev s So-
javil stališče, ki onemogoča vsako sodelovanje Male antante. Izjavil je, da odklanja ponudbo dr. Beneša in Titulesca za sodelovanje vse dotlej, dokler se Madžarski ne prizna pravico do revizije mirovnih pogodb. Po taki izjavi vodilnega madžarskega državnika pač ne more biti govora o kakem gospodarskem sodelovanju Male antante z Madžarsko. Stalni svet Male antante bo v tem pogledu gotovo preciziral svoje stališče, ki bo objavljeno v zakliučnem
Dunaj, 19. junija, r. Čeravno je bilo že od nekdaj geslo avstrijskih klerikalcev, da namen posvečuje sredstva, vendar nekdanji klerikalni režim ni bil nikdar tako reakcionaren, kakor je v svoji najnovejši klero-fašistični izdaji. Sedanji Dollfussov režim se je povzpei tako daleč, da že javno propagira pravico pesti. Tako je imel v nedeljo pod-kancelar knez Starhemberg na shodu Dollfussove patriotske fronte v Brau-nauju govor, v katerem se je javno zavzemal za načelo, da je pristašem režima dovoljeno pobiti vse nasprotnike. »Sežite po samopomoči! Nastopil ie čas, ko naj pridejo bikovke do svoje pravice! Sežite po njih prav pošteno! Saj sedim jaz v vladi zato, da bom poskrbel, da se vam ne bo nič zgodilo!« se glasi dobesedno njegova izjava. Kdo se bo še čudil, če pride v Avstriji do krvavih pokoljev, ako vlada sama propagira pravico pesti?
V svoji reakcionarnosti se je spravil Dollfussov reždm, ki hoče z bikov-kami pokristjaniti vse socialiste in druge brezverce, sedaj tudi še na nagrobne spomenike. Najboljši avstrijski kipar je nedavno postavil nagrobni spomenik sloviti umetnici Selmi Kurtz-Halban. Model spomenika je bil predložen upravi pokopališča in oblasti za varstvo sipomenikov. ki sta ga obe odobrili. Sedaj pa. ko je bil spomenik postavljen, so se v vladi spomnili, da je nemoralen. Spomenik predstavlja namreč žalujočo napol  razgaljeno žensko.
Pariz, 19. junija. Vso Francijo in južno Evropo je zajel vročinski val. V Pa rizu so imeli danes v senci 35 stopinj Celzija. Po vsej deželi je nastopila katastrofalna suša. ki resno ogroža vse setve. Ponekod je začelo primanjkovati vode, tako da se boje najhujšega Oblasti so izdale stroge ukrepe glede štedenja z vodo. Zaradi suše so se pojavili katastrofalni kožari.
Pariz, 19. junija. AA. Nezaslišana vročina, ki je včeraj vladala v vsem seintskem okrožju, je povzročila več požarov v fon-tainebleaujskem gozdu, Ogenj je uničil okoli 100 ha gozda. Ker vse kaže ,da bo vročina Se dalje trajala, so se člani društva prijateljev gozdov v Pontainebleauju in zastopniki občine dogovorili, da se danes sestane-jo na sejo, da prouče, kaj je treba storiti, da se preprečijo novi požari v gozdovih.
Varšava, 19. junija r. Zaradi vedno večjega razmaha komunističnega terorja in narodno-socialistifcne propagande je polj-4tka vlada po umoru notranjega ministra sklpnfla uvesti posebna izolacijska tabori-sca. Današnji službeni Hat objavlja toza-cteviii zakon, ki dotoča, da smejo predsko-
komtinikeju. 2e sedaj se izjavlja, da Mala antanta na osnovi revizije mirovnih pogodb ne more pristati na nobene koncesije m sodelovanje z Madžarsko.
V nadaljnjem razmotri vanju splošnega evropskega položaja so posvetili zunanji ministri Male antante posebno pozornost prilikam na Balkanu v zvezi z balkanskim paktom, ki je postal vzorec sličnih regionalnih paktov Evrope. V neposredni zvezi s temi vprašanji so se zunanii ministri dotaknili rud! raz-
Najprvo so zahtevala, da morajo žensko »obleči«, sedaj pa s«o se spomnili, da je na istem pokopališču pokopan bivši kancelar prelat dr. Seipl. ki bi mu mogla razgaljena ženska motiti večni mir in pokoj. Zato so morali spomenik, ki je visoke umetniške vrednosti, docela odstraniti.
Takih in sličnih primerov, ki vzbujajo upravičeno ogorčenje, je še vse polno. Srednjeveške inkvizicijske metode klerofašističnega režima, ki ne pozna več nobene meje, pa vzbuja vedno večji odpor in nihče se ne bo čudil, če bo prikipelo ogorčenje do vrhunca in pomedlo z zadnjimi ostanki klerikalne strahovlade.
Dunaj. 19. junija, r. Kancelar Doll-fuss je ime! v nedeljo na nekem zborovanju govor, v katerem je ostro napadel akademsko mladino, ki se noče ukloniti njegovemu režimu in podpira odporno akcijo. Napovedal je najstrožje sankcije, ki so se že začele izvajati. Najprvo je vlada odredila, da morajo vsi visokošolci na Dunaju zaradi demonstracij, ki so jih priredili, plačati po 20 šilingov (200 Din) za popravilo povzročene škode. Kdor ne bo plačal, ne bo mogel nadaljevati študij in polagati izpitov. Ker so se dijaki poljedelske fakultete temu uprli, je vlada odredila, da se fakulteta enostavno zapre. Slična usoda čaki tudi vse ostale visoke šole. Kolik krik in vik pa bi bil v deželi Izraela, če bi se proti klerikalnim razgrajačem nastopilo z enakimi sredstvi!
Danes znaša temperatura v senci 35 stopinj Celzija,
Lizbona, 19. junija, r. V vsej Portugalski vlada katastrofalna vročina. V mnogih prokrajinah že teden dni nimajo vode, zaradi česar je mnogo živine poginilo. Za ljudi jo dovažajo ponekod celo z vlaki in jo dele po liter na dan in osebo.
London, 19. junija, r. Tudi v Angliji vlada že teden dni katastrofalna suša. Polja so tako izsušena da je vse propadlo. Na mnogih krajih so se pojavili požari. Včeraj je nastal požar tudi v parku kraljevega dvorca Sendringham. Na pomoč &o morali pozvati vojaštvo.
Na Kordiljerih pa sneži!
Buenos Aire8, 19. junija AA. Iz Mendoze poročajo, da divja v K°rdiljerih silen Snežni metez. Ponekod je zapadlo S m snega.
valni sodniki zoper vsako osebo, ki je osumljena, da rovari proti javnemu redu in varnosti, odrediti oddajo v izolacijsko taborišč« za dobo treh mesecev. Ta taborišča, n« bodo imela značaja ječe ali zapora.
voja dogodkov v Bolgariji v zvezi z izpremembo režima ter tudi v tem pogledu zavzeli svoje stališče.
Ob koncu včerajšnje seje je g. Jev-tič obvestil gg. dr. Beneša in T itn lese a tudi o stališču Jugoslavije v pogledu obnove dip'omatskih odnošajev s Sovjetsko RusiV>. To vprašanje Je v ostalem bilo rešeno že prej s sklepom, da vsaka posamezna država obnovi odno-šaje z Rusijo, kadar se Ji bo zdelo to potrebno in nrfmerno.
Ministrski predsednik Kozlovski je izjavil novinarjem, da bo v izolacijskih taboriščih kot v državnih kaznilnicah zelo strog režim. V ta taborišča bodo spravljene vse osebe, katerih delovanje ograža javno varnost, neglede na njihovo strankino pripadnost in na pozicijo, ki jo imajo v zasebnem življenju. Kakor domnevajo, bodo prišli v ta taborišča predvsem pristaši nacionalističnih strank in komunisti. Zadnji teden je bilo med člani radikalnih nacionalistov aretiranih več oseb, ki bodo po vsej priliki prvi prebivalci teh taborišč. Prvo taborišče bo ustanovljeno v Olkuszm v jugozapadni kongresni Poljsk:. V političnih krogih poudarjajo, da se bodo ta taborišča bistveno loCUa od nemških, ker bodo služila samo za to, da bodo v njih internirane osebe, ki bodo osumljene terorističnih akcij ne glede na politično prepričanje.
Cerkev ir država v Nemčiji
Berlin, 19. junija r. -Germaniac objavlja izjavo bavarskega notranjega ministra o razmerju katoliške duhovščino do države. Minister je izjavil med drugim: »Kar me najbolj boli. je dejstvo, da prihaja baa W vrst cerlive največ kritike nasproti narodno-socialistični državi. Verjetno je, da bom ie enkrat nastopil proti tormi. toda t-edaj tako, da bo končno zadostovalo!«
Mussolini ne bo vrnil poseta Hitlerju
Rim, 10. junija r. Takoj po povratku državnega kancelarja Hitlerja iz Benetk v Nemčijo so se očividno iz nemških virov razširile vesti, da bo Mussolini obiskal Nemčijo. V tukajšnjih merodajnih krogih izjavljajo, da o takšnem obisku ne more biti govora. Mussolini ni Hitlerju obljubil obiska niti v Berlinu, niti v Berchtesgadenu, niti ob Kienskem jezeru. O izidih sestanka v Benetkah Mussolini do sedaj še ni dal nobene izjave. Kakor domnevajo, bo treba počakati na stik s prizadetimi državami, tako da bodo znane avtentične izjave o razgovorih
med njim in Hitlerjem šele v dveh ali treh tednih.
Krvave demonstracije komunistov v Franciji
parii, 19. jun. AA. Iz Toulousa poročajo, da je snoči na banketu Jd ga je tam priredila zveza patriotske mladine, prišlo do resnega spopada med člani tamkajšnjega krajevnega društva patriotske mladine in veliko skupino socialistov, ki so z rdečo zastavo na čelu skušali s silo vdreti v dvorano in razgnati člane patriotske mladine. To njihovo namero pa je preprečila mobilna garda. Pri tem je prišlo med demonstranti na eni strani in zastopniki oblasti in člani mladine na drugi strani do ogorčenega boja, v katerem so bolj ali manj nevarno potolkli okoli 30 oseb. Policija je aretirala okoli 100 demonstrantov. Ob 20. uri se je posrečilo s pomočjo mobilne garde napraviti red.
Hitlerjeva zmaga v Parizu
Berlin, 19. junija. AA. Iz Pariza poročajo, da je tamkajšnje trgovsko sodišče ugodilo tožbi osrednje založbe nacionalno-socialistične stranke v Berlinu glede nedopustne izdaje francoskega prevoda Hitlerjeve knjige xMein Kampf«. Sodidče je prepovedalo nadaljno prodajo francoskega prevoda te Hitlerjeve knjige in odredilo, da se še neprodani izvodi uničijo. Tožilcu je sodišče kot simbolično odškodnino prisodilo 1 frank.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize, Amsterdam 2212.63 — 2323.1*j. Berlin 1295.69 — 1306.49, Bruselj 796.91— 800.85 Curih 1108.35 — 1113.86, LoodOD 171.64 — 173.24, Newyork 3380.50—3408 76 Pariz 225.15—226.27, Praga 141.87—142.55, Trst 293.57 — 295.97 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem klirtagu 9.35 —9.46.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 19. junija. Pariz 20.316, Loadorj 15.52, Newyork 307.50, Bruselj 71.90. Milan 2*.53, Madrid 42.10, Amsterdam 206.65. Berlin  117.10, Dunaj «TJ0 Praea
Ljubljana, 19. junija.
Ob II. dopoldne je bilo na magistratu v županovi sobi interno slavje. Župan Je podelil štirim meščanom diplome v znak njihovih zaslug na raznih poljih. Po kratkem nagovoru je župan g. dr. Dinko Puc izročil diplome g. Alojziju Potočniku, učitelju v p. in bivšemu občinskemu svetniku, dolgoletnemu okrajnemu načelnika in dolgoletnemu knjižničarju dvorske knjižnice, nadalje Alojzu Knafeljcu, upokoje-nemn inšpektorju državnih železnic za njegove zasluge na polju planinstva, Ivanu Dražtlu, upokojenemu magistratnemu pisarniškemu ravnatelju, za njegove zasluge na polju prosvete. Dražil je bil 36 let predsednik pevskega društva »Slavec«, dolgoletni častni predsednik in je že nad 30 let član društva. Četrti odlikovanec, čevljarski mojster Martin Radovan, je prejel diplomo za svoje zasluge na kulturnem polju. Bil je med ustanovitelji gospodarskega, prosvetnega in kulturnega društva za dvorski okraj, mnogo pa Je delal   tudi   v  nacionalnih organizacijah.
Svečanemu aktu so poleg župana prisostvovali tudi gg. obč, svetnik Josip Re-bek za Obrtniško društvo, dr. Pretnar za 5>PT> in dva zastopnika pevskega društva »Slavec«. Vsi so se v imenu svojih organizacij zahvalili g. županu, češ da je bila s tem počaščena tudi njihova organizacija. V imenu odlikovancev se je zahvalil g. Potočnik.
Seja poslanskega khiba JNS
Beograd, 19. junija p. Danes dopoldne ob 9. se je sestal poslanski klub JNS v prostorih Narodne skupščine k svoji seji ,ki je trajala vse do 12. O seji je bfl izdan naslednji komunike:
19. t- m. dopoldne se je vršila seja poslanskega kluba JNS pod predsedstvom predsednika kluba in šefa stranke g. Nikole TJzunovića. Na seji so razpravljali o vprašanjih ki so na dnevnem redu zasedanja Narodne skupščine ter o aktualnih političnih in strankinih vprašanjih. Plenum kluba je z odobravanjem sprejel poročilo predsednika g. Nikole Uznnovića, generalni tajnik % .dr. Albert Kramer pa je razvil nacrt za shode in sreske konference, ki se bodo vršile preko poletja v vseh banovinah. V debato je poseglo veliko število na-rodnih* poslancev.
Ob 12. se je pričela seja Narodne skupščine ,ki nadaljuje razpravo o zakonu glede likvidacije fidejkomiaov.
Deputacija delavstva v Beogradu
Beograd. 19. junija p. Semkaj je prispela deputacija delavstva v kateri so zastopniki Lz vseh banovin. Deputacija bo posetila finančnega ministra in intervenirala pri njem glede enoodstotnega odtegljaja, ki je bil nedavno uveden. V isti zadevi je včeraj interveniral narodni poslanec g. Anton Krejči, kateremu je bik) rečeno,  da  bo zadeva nemudoma rešena.
vjetsko Rosilo.
Preobilen blagoslov
Pariz, 19. junija. AA. Iz Šanghaja poročajo, da je žena nekega železniškega sprevodnika rodila včeraj sedem sinov in eno hčerko. Otroci in srečna mati %c prav dob*© počutijo.
Dr. Beneš ie s svoje strani obrazložil stališče češkoslovaške vlade v istem vprašanju.
Jugoslovenski zunanji minister g. Jevtić je na dopoldanski seji poročal o svojem posetu v Parizu in informiral svola kolega o vsebini razgovorov, ki jih ie imel pri tej priliki s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in francoskim ministrskim predsednikom Doumerguejem ter drugimi vodilnimi francoskimi državniki. Pri tem je ugotovil, da ie na francoski strani našel polno razumevanje za politiko Jugoslavije v Srednji Evropi in na Balkanu.
Ministri Male antante so nato v nadaljevanju konference razpravljali o vprašanju razorožitve, v zvezi s sklepi razorožitvene konference, da se zasedanje konference odloži, dokler se ne najde sporazumna rešitev glavnih problemov. Malo antanto zlasti zanima tudi delo odborov razorožitvene konference, predvsem odbora za varnost in so v tem pogledu zavzeli zunanji ministri enotno stališče, zlasti kar se tiče sklepanja varnostnih paktov.
Na popoldanski seji so zunanji ministri razpravljali o problemu Srednje Evrope. Premotrili so vse načrte, ki obstojajo v tem pogledu, razpravljali o interesih posameznih članic Male antante in se dogovorili za enoten nastop v vseh zadevah Srednje Evrope. 2e ponovno so zunanji ministri Male antante naglasili, da je Mala antanta pripravljena sodelovati pri gospodarski obnovi Srednje Evrope. Mučno je zato presenetil vse kroge govor madžarskega ministrskega predsednika, ki ga je imel v trenutku, ko se je sestala konferenca Male antante, da sprejme konkretne sklepe. V svojem govora je madžar-si3 ministrski predsednik Gombos ob-
Od zapada prihaja vročina
Na Francoskem, Angleškem in Portugalskem je katastrofalna suša in silno pomanjkanje vode — Veliki požari zaradi suše
Načelo klerofašističnega režima:
Pravica pesti!
»Nastopil je čas, ko naj pridejo bikovke do svoje pravice!" izjavlja podkancelar avstrijske klerikalne vlade
Izolacijska taborišča na Poljskem
Energični ukrepi poljske vlade proti vsem rovarjem brez razlike na strankarsko pripadnost
.Stran 2.
'SLOVENSKI NAROD«, dne 19. junija 1934
Ste v 137
Za inkorporacijo
ljubljanske okolice
čim prej bo okolica priključena mettn, tem prej bo i •     omogočen smotren razvoj mesta
Ljubljana. 19. Junija. Inkorporacija ljubljanske okolice je vedno aktualna, njeno vprašanje je pa stopilo še posebno v ospredje ob sprejetja novega zakona o mestnih občinah. Kljub temu se ob tej priliki ni se nihče resno lotil tega, sa usodo Velike Ljubljane najpomembnejšega vprašanja.
Predvsem moramo imeti pred očmi, da se Ljubljana n* bo mogla izogniti priključitvi svoje okolice, da se bo morala sprijazniti z njo kljtrb vsem njenim slabim stranem. Ljubljanska okolica, ki še ni pod mestno občino^ je že skoraj povsod vraščena v mesto. Ni več dejanskih ostro začrtanih mej med mestom in okolico in tudi razlik ni več, ki bi upravičevale upravno razcepljenost. Interesi okolice so že tako tesno povezani z mestom, da so meje samo škodljive in ne nikakor upravičene. Toda ne nameravamo podrobno dokazovati, kako nujna je inkorporacija okolice mestu, opozoriti je le treba, da zavlačevanje priključitve vedno bolj škoduje mestu v gospodarskem in urbanističnem pogledu.
Slej ali prej bo ljubljanska okolica priključena mestu, toda bolj ali manj prepozno v vsakem primeru. To pomeni, da Do škoda tem večja, čim dalje bodo odlašali s priključitvijo, kar je dovolj očitno že sedaj. Saj je vendar jasno, da Ljubljani ne more biti vseeno, kako se razvija njena okolica, ki bo prej ali slej tud.1 tvorila mesto. Kakor se razvija sedaj v gradbenem pogledu, njen razvoj nedvomno ni v skladu z načeli urbanizma in ni prilagođen sodobnemu regulacijskemu načrtu Velike Ljubljane. Okolica nam je začela rasti čez glavo rasti tako. da bo kmalu zadušen ves smotren razvoj mesta. Z vsakim letom je več grehov zoper smotreni razvoj Ljubljane ter je vedno večja škoda, ki gre na račun Ljubljane in ki jo bo moralo mesto plačevati po priključitvi.
Pred leti bi lahko še preprečili vso škodo, preden se je razmahnilo divje gradbeno gibanje v okolici, sedaj pa lahko samo še zaustavimo neregularni razvoj okolice. Regulacijski načrt (Plečnikov) Velike Ljubljano imamo; toda največjega pomena bi bilo če bi se morala okolica točno ravnati po njem že sedaj ali Čim prej. Ako pa bodo s priključitvijo še odlašali, regulacijski načrt kmalu ne bo imel DObenega pomena, ker bo neizvedljiv In ko bo že prepolno, bo Ljubljana pridobila z okolico več kolovozov in »ulic«, ki bodo še dolgo govorile o našem grehu, da okolica ni bila priključena mestu ob pravem času.
Lepo sokolsko slavje
Hrastnik, 18. julija.
Težke in žalostne so bile razmere, pod katerimi si je sokolstvo na slovanskem jugu ustvarjalo svojo danes mogočno sokolsko organizacijo. Posebno težke pa so bile v rudarskih revirjih, ki so bili v takratni dobi najmočnejši stebri nemškega mostu na Jadran. Kljub temu pa vidimo, da je ravno v teh krajih sokolstvo starejšega datuma.
Že lani je obhajal hrastniški Sokol 25-letnico obstoja. L. 1911. sta priredili društvi Trbovlje in Hrastnik prvi pešizlet na sosedni Dol. Inicijator tega gibanje na Dolu je bil br. France Penlar. Ze 1. 1913. so hoteli ustanoviti na Dolu sokolski naraščaj, kar pa je tedanji deželni šolski svet v Gradcu prepovedal. Zato je učitelj br. Hofbauer osnoval 7>šolski naraščaje, ki je še istega leta nastopil ob priliki prireditve ? Bralnega društva«.
Tako vidimo, da so se že pred vojno pojavljali poizkusi po ustanovitvi Sokola na Dolu. Vse to pa je prekrižala vojna. Po vojni vidimo, da daje že 1. 1919. Hrastnik ponovno pobudo za ustanovitev novega gnezda na Dolu. Priredili so ponovni pešizlet Trbovelj in Hrastnika, ob kateri priliki se je vršil tudi javni nastop. Duša tega pokreta sta bila učitelja Miloš Roš in Hofbauer. L. 1920 je bil ustanovljen Sokol na Dolu kot odsek Hrastnika. L. 1924. pa se je društvo osamosvojilo in priredilo svoj prvi nastop, ki pa ni mogel biti na Dolu, ker Sokol ni mogel dobiti nobenega telovadišča. temveč se je moral dolski Sokol preseliti za ta nastop na sosedno Brnico.
Povsod sami nasprotniki ali škodoželjni opazovalci mladega gibanja. Toda jeklena volja dol.skih Sokolov je premagala vse ovire in v nedeljo so lahko na Dolu samem, ki je danes v lepem številu sokolski, proslavili desetletnico samostojnosti društva. Povezanost in pomoč, ki je vladala vedno med sokolskimi društvi v revirjih, je bila tudi v nedeljo vidno manifestirana. V štafeti je deco iz Trbovelj in Hratnika prinesla sokolski deci na Dolu ličen praporček z besedilom: t Sokolski deci poklanjajo bratci iz Trbovelj in Hrastnika«.
Po lepo uspeli dečji štafeti, ki je rabila od Trbovelj do Dola samo 26 minut, je bila v šoli mladinska akademija, ki je krasno uspela. Bila je plod novih sil in sokolske volje. Popoldne se je vršil na sejmišču javen nastop, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel in ki ga je posetil tudi g. sreski načelnik Kosi.
Naj bo ta javni nastop nov mejnik v delovanju dolskega Sokola, ki si bo z vztrajnim delom in po geslu >ne časti ne slave« pridobil novih uspehov in zmag. Ravnajte se bratje tudi v bodoče po geslu, da je po-edinec nič. celota vse, in razmah vam bo zagotovljen.
Zbor škofjeloškega učitelj stva
Škofja Loka, 18. junija. V šolski dvorani deške šole se je sestalo v soboto učiteljstvo škofjeloškega ikra i a k letošnjemu zaključnemu zborovanju, ki pa je s prisrčnim pozdravom v«.~n» navzočim otvoril predsednik dru štva g. Vojteh Debeljak, poudarjajoč važnost stanovske solidarnosti in naloge kul-turno-prosvetnega značaja, ki čakajo škoi-ie-oško območje.
Sledil je izčrpen referat šolske upravičil ve z Gabrka ge. Andreje Grumove o nadaljevalnem Šolstvu v zvezi z driav-' lanskim poukom. Referentinja jc zbrala
Okolica nas že sedaj obtosuje. Tu in tam je taksna, da bi bil v zadregi naj-duhovitejši arhitekt ob vprašanju, kako bi spravil v sklad kričečo in ne uravnovešeno njeno zunanjost s mestom. Pa tudi v tehničnem pogledu se kaže nesmotrenost, zlasti pri cestah in kanalizacijah. O eazi-dalnih sistemih sploh ne moremo govoriti, saj grade marsikje brez vsakega sistema. Ko bo mesto prevzelo okolico, bo moralo že prva leta misliti na regulacijo cest. Vse to imajo sicer pred očmi, a se baš -zaradi tega nekoliko boje priključit ve, ker bi mesto prevzelo ogromno breme. Toda odlašanje ni izhod in breme bo tem težje, čim dalje bodo odlašali s priključitvijo. Sedanje stanje je nevzdržno ter je nujno, da ukrenejo čim prej nekaj. Sedaj je sicer grad-bena delavnost v zastoju in mesto ima samo dovolj bremen, ne da bi si nalagalo pasivno okolioo. Toda sprevideti bi morali, da bo okolica tem bolj pasivna čim dalje bo životarila prepuščena sama sebi ln nezanesljivi bodočnosti. Sedaj tudi periferija čaka, da pride pod okrilje mesta, zato ni čuda, če jim je baš zaradi tega smotrenost deveta briga in če čakajo, da jim bo mesto uredilo ceste.
Vprašanje inkorporacije ljubljanske okolice so pri nas že večkrat načeli, a ne moremo si razlagati drugače, da so ga oistavili z dnevnega reda le zato, ker ga niso rešetali pod vsemi odločujočimi vidiki. Predvsem M nam moralo biti Jasno, da ne smemo dopuščati zlasti dandanes, da bi mesto trpelo še večjo škodo. V gospodarskem kakor splošnem pogledu je treba inkorporacijo zagovarjati prej danes kakor jutri. Čim prej bo okolica priključena mestu, tem prej bo omogočen smotren razvoj mesta ter zaustavljena nesmotrenost. Zato je treba zagovarjati priključitev baš sedaj, zlasti še, ko je njeno vprašanje stopilo v ospredje zaradi novega zakona. Mislimo, da mora mesto osobito v tem vprašanju zavzeti sedaj jasno in odločno stališče
I Č A N I"
GOLGOTA 2ENE! — Tri dni uživanja in trpljenja na luksuznem parniku! V glavni vlogi Nancv Carroll in Cary Grant. Napisali Slavni svetovni pisatelji: Zane Grey, Vicki Baum, Vina Delmar in drugi. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50. 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR«, telefon 2730.
kako   izobraziti   naša   doraščajoča dek'era v dobre gospodinje in  kako  povezati to delo  z   državljanskim   poukom   ki je nas nad  vse važen   Navedel   je tudi vse jr-.iktične smernice glede organizacije raz nih tečajev in glede vodstva gospodinjsko nadaljevalnih šol.  Njena izvajanja so bila spiejeta z izredno pozornostjo, kar ie naj b( Ije  pokazala   tudi   obširna   razprava, ki se je razvila po referatu. Izrečenih je bilo več raznih nasvetov in misli, ki naj bi da le podlago, da se prične tudi  v škofjeloškem  okraju  v  bodoče  s  še  večjo sistematično   akcijo    in     organiziranjem te»a šolstva
Delo JUU je opisal v podrobnostih taj nik društva g. Mihelič  ki ie govoril o de lovanju   učiteljstva  izven  šole,  o unifikaciji prosvetnega dela. o dokladah za upra vitelje, o gmotnem položaju uradništva, o uredbi   glede   draginjskih   doklad   o sta! nosr    učite!i%rva   o   disciplinskem post>p ku. f.  pravoča^rem  razpisovanju službenih mest. o tajniškh nagradah in mnogih drv gh  stanovs^ h   in  šolsko-prosvetnih vorn širnih. V zvez   z njegovim  poročilom ;c sk'epalo    nato    učiteljstvo o bednostnem skladu, o sodelovanju učiteljstva v občinskih  odborih, o nameščanju  šolskih oad-zorn;kov.   o   stanarinah   in   kurivu,   o odtegljajih za nabavljalne  zadruge,  o opisovan iu uradnih knjig in končno o »Našem rodu«, ki naj postane in ostane tudi v bodoče naša najboljša mladinska revija V vseh teh vprašanjih je sprejelo učiteljstvo resolucije, ki  bodo predložene na pristojna  mesta.    Učiteljstvo se je izreklo tud; proti monopolizaciji zvezkov.
Blagajniškemu poročilu gdč. Geli Finž-gareve so sledile slučajnosti.
Radio k*tl
misli,
Ljubljana, 19. junija. Drevi ob 19.30 bo reportiral v radiu svoje vtise s potovanja po Ohridskem jezeru urednik revije >Naša pota« g. Vladimir Re-
gallv.
človek, ki želi nekaj veljati, mora poznati inozemstvo in njegovo življenje, ki nam marsikdaj more biti učitelj sa dobro in slabo. Tega načela se drži večina naših ljudi in ni, da bi jim kaj zamerili. Toda ne smemo pozabiti, da moramo v enaki meri z inozemskimi spoznavati tudi naše domače kraje, ki so marsikdaj zanimivejši kakor tuji in ki nam morejo otrokom velike slovanske domovine nuditi gotovo več zanimivosti kakor tujina. Zvočna imena Pariz, Dunaj. Berlin, Budimpešta, Rim naj bi nam zamenjala imena Praga, Varšava, Sofija, ki so nam bližja po duši in načinu življenja. A še bližja kakor ta imena so nam imena Skoplje, kjer je Dušan Silni kraljeval mogočni slovanski državi, Neveainje, kjer je prvič počila znana nevesinjska puška v borbah za svobodo hercegovskih bratov in nas vseh, Cetinje, ki nam je dalo našega kralja in toliko junakov in pesnikov, Dubrovnik, kjer so živeli premnogi naši velmožje, Mostar, ki je igral tako pomembno vlogo v našem političnem  in kulturnem »vljenjn, Sarajevo, kjer so usodni streli zanetili evropski požar in nam prvi dali zaslutiti našo veliko jugoslovansko svobodo, Ntt, vrata proti jugu, Id so obeležena s tisoči mrtvih našega jezika in nase krvi, Kosovo s svojo strahotno hekatombo, Decani, Peč, Grača-nica, Oplenac in druge srbske zadužbine, od katerih je vsako ogromno poglavje v naši nacionalni in kulturni zgodovini, Kraguje-vac, srce Sumadije in zibelka naših herojev In mučencev, Ohrid, eno najznamenitejših verskih in nacionalnih proprišč ... Naša pota naj bodo predvsem usmerjena k našim krajem, ki jih moramo spoznavati, ker nas na to vezeta moralna dolžnost in hvaležnost, ki jo dolgujemo jugostovenski zemlji.
Vinko Pogačnik t
Vsa starejša Ljubljana se spominja stasi tega in vedno nasmejanega lepega moža, kako ponosno je vodil po LJubljani nekdanjo mestno godbo in tudi še sedaj se je vsakdo rad ozrl za miMčastim junakom, ko je navzlic svojim 63 letom, kakor mladenič stopal v vrstah fitepanjskega Sokola. Nikdo ni niti slutil, da bo tega vedno zdravega orjaka tako nenadno posekala smrt, zato pa je davi vsa d tepanja vas zadrhte-la, ko je izvedela bridko novico, da Pogačnikov smeh ne bo več poživljal in vedril Podgolovcanov niti njegovih prijateljev doli v Brežicah.
Vinko Pogačnik je bil res pravi fant oo fare ,saj je bil sin znane Medvedove družine iz Stare Loke ki jo vsa Gorenjska imenuje s časUtljivim. imenom Matere Fare. Zali korajžni fant je fantoval še s pokojnim Stjepanom Radič em in ga ko se je pripravljal na izpite v Stari Loki s svojimi prifarškimi tovariši v vse umetnosti kmečkega viteštva, L#e prekmalu so pa nehali veseli časi fantovanja pri Materi Fari, saj se je preselil v Ljubljano, kjer je bil 38 let v službi v mestnem knjigovodstvu. Vedno je bil med najuspešnejšimi delavci za napredno stvar in seveda tudi v prvih vrstah Sokola, saj je bil med ustanovitelji šišenskega in štepanjskega Sokola, ki mu je bil zvest član do zadnjega. Ko je stopil v pokoj, je prevze lvodstvo banovinske žrebčar-ne v Brežicah, kjer si je s svojim odkritim značajem in dobrodušnim humorjem takoj pridobil splošno priljubljenost in spoštovanje. Prav posebno ga bodo pa pogrešali vedno strasten lovec in član Slovenskega člani zelene bratovščine, saj je bil ta hrust lovskega društva ki je lov združeval z ljubeznijo do prirode. Sodeloval je tudi pri Šentjakobskem gospodarskem in kulturnem društvu ter se po svojih močeh z veseljem udeleževal javnega življenja. V svojem duhu je s svojo soprogo Marijo, ki jo je pred 42 leti pripeljal na svoj dom lz priznane Pavškove družine izpod Golovca, vzgojil tudi svojo veliko družino. Sin Drago je agilni starosta Sokola IV. in skrben meter našega lista, Stane in Mirko sta v mestni službi, Ivanka je že poročena, Mici pa pomaga v prijazni hišici dobri mami pri gospodinjstvu.
Pogreb bo jutri ob 18. s Hradeckega ceste št. 34 na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi.
Simpatičnemu možu časten spomin, njegovim pa naše najiskrenejše sožalje!
Reorganizacija jugoslovenskega sporta
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Anđjelinović o svojih ukrepih
jutri pridejo::
DRAŽESTNA DEKLETA
v »ELITNI KINO MATICO«
Hude nesreče
Škof j a Loka. 19. junija.
Včeraj je jutranji vlak št. 911, ki prihaja iz Kranja. na odprti progi nedaleč od žahnice skoro na istem mestu, kjer se je lani smrtno ponesrečil vpokojeni gimnazijski sluga g- Vertovšek, zadel ob nekega moškega in ga hudo poškodoval. O nesreči smo zvedeli tole:
Posestnikov sin Franc Volčjak lz Vir-mas je delal že dalje časa na železniški progi kot progovni delavec. Pri svojem delu se je izkazal za zelo vestnega in uporabljivega, zaradi česar so ga večkrat pošiljali na izpite, da bi dosegel položaj progovnegoa mojstra. Včeraj je opravljal Volčjak službo progovnega ob-hodnika, ker je bil redni obhodnik Matija Cvelf na dopustu. To je postalo zanj usodno. Ne ve se še, kako je do nesreče prišlo, najbrž pa je privozil vlak za Volč-jakom in ga podrl ob 7.26 uri pri kan 79.960 ob tla. Vlak je moral zadeti ob Volčjaka od strani, ker mu je zdrobil nogo in ga potem vrgel nevarno poškodovanega v stran. Na mestu nesreče niso dobili nobenih sledov krvi, pač pa nekaj krp z razpoonicami (Knallsignal!) Ln zr-calce s sliko našega vladarja. Vlakovodja je nesrečo takoj opazil in vlak ustavil, tako da ao ponesrčenca, ki je bil tudi sicer potoleeo po vsem telesu, odpremili še kar z istim vlakom v Ljubljano.
Niti par ur kasneje se je pripetila zopet nesreča, ln sicer tik Zlherlove trgovine med dvema kolesarjema. Ker je na tem kraju ovinek, vozača nista mogla videti drug drugega čeprav sta oba vozila pravilno. S kolesi sta zadela predsednik selške občine g. Franc Benedik, ki se je vračal z letne skupščine JNS, in pekovsk: vajenec Francelj. Oba vozača je vrglo z veliko silo ob tla. Vajenec je odnesel le manjše poškodbe, pač pa se je g. Benedik prav hudo pobil, zlasti po obrazu. Ponesrečenca so prenesli v Ziherlovo trgovino kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Kocijančič, potem pa so ga odpeljali z avtom domov. Kolesi sta popolnoma uničeni.
Tudi pri Sv. Buhu nesreča ni počivala. Pri posestnici Mariji žoutarjevi sta se spravila v soboto dva otroka Janez in Francelj Zlherl h geniju in poizkušala svoje umetnine. Francelj je vtaknil v ploščo med zobovje svojo roko, mlajši Janez pa je medtem zasukal kolo tako, da je zašla roka med železje. Brž je bila nesreča tu. Franceljnu je več prstov na roki zmečkalo in so morali poklicati »dravnika dr. Homana v škofji Loki, ki je otroka obvezal in ustavil kri.
JUTRI PRIDEJO!
DRAŽESTNA DEKLETA
v ELITNI KINO MATICO
KOLEDAR.
Danes: Torek dne Id. junija katoličani: JnLijana, Milava, Gerrasij in Protazij, pravoslavni 6. junija,
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Carjev adjatant.
Kino s*ka:  Zvezda Valencije.
Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada v LJubljani, občni zbor ob 17.30 na univerzi v balkonsk: dvorani.
III. javna produkcija dramatičnega oddelka operne iole drž. konservatorija ob 20. v dramskem gledališču.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mx. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Ptoeoti, T ji sera cesta 6.
Ljubljana, 19. junija Z novim ministrom za telesno vzgojo naroda dr. Grgo Andjelinovicem smo dobi« li mola, ki je z energično roko posegel v naše razdrapane športne razmere, hoteč napraviti konec vsem neprilikam. Prvo, kar je storil, je bilo da je Imenoval posvetovalni odbor, ki mu bo pomagal pri reorganizaciji vsega našega športnega življenja. V odbor so bili imenovani ljudje, katerih imena jamčijo, da se bodo razmere temeljito i&premenile m se bo naš sport postavil na zdravo podlago, ki bo omogočila čim večji in uspešnejši razmah Drugo delo, k! ni prišlo povsem neoriča-jcovano, je ibilo, da je g. minister poaval sedanjo upravo nogometnega saveza, da v interesu sporta poda demisijo. Demisija je sledila, takoj nato pa je bila imenovana nova uprava, ki jo sestavljajo znane športne osebnosti  iz vse Jugoslavije.
Po imenovanju je g. dr. Anđjelinović sprejel novinarje, da jim na kratko pojasni pobude, ki so ga privedle do imenovanja novega odbora. G. minister je naglasih da je bila Je od vsega početka, ki jc bil imenovan za ministra, njegova namera, da izvede reorganizacijo vsega našega sporta, predvsem pa nogometa, ki je naj-
Učiteljsko
na Pohorju
Slov. Bistrica, 18. junija.
Za svoje zadnje zborovanje si je učiteljstvo zbralo Sv. Martin na Pohorju, kamor je pohitelo v soboto 16. junija. Zborovanje se je vršilo v tamošnji šoli, ki je bila za ta dan slavnostno okrašena- Zastave, ki jih je bilo opaziti tudi na drugih hišah, in slavolok z napisom >Dobrodošli« pred šolo so pričali o res prisrčnem sprejemu.
številno učiteljstvo je pozdravil predsednik Miloš Tajnik, prav prisrčno še tovariša Vomerja, upravnika tamošnjega ^Počitniškega doma« in novo tovarišico Jožico Potisk. Podal je kratko situacijsko poročilo ,se dotaknil položaja v JUU .dejal, da se bo glede znanih zadnjih redukcij nekaj izboljšalo itd. Učiteljstvo je protestiralo proti enostranskemu razpisovanju službenih mest in sklenilo resolucijo, ki navaja: Učiteljstvo opaža, da se v zadnjem času razpisujejo samo takozvana slabša mesta. Zato zahteva razpis vseh razpoložljivih mest, tudi onih v mestih in njihovi bližnji okolici, ki se pridržujejo za gotove protežirance. Po raznih predlogih je h koncu pozdravil zborovalce še domači upravitelj Podvršnik, želeč vsem prav prijetno bivanje v tej slikoviti vasici.
Pred zborovanjem si je učiteljstvo ogledalo Tmarn >Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju«, ki je oddaljen od idilične letoviščarske vasice pol ure hoda. Dom, j ki ima poleg glavnega poslopja še tudi t paviljone .nam je z vsemi svojimi napravami uslužno razkazal njegov upravitelj tov. Vomer. V domu je že sedaj prva kolonija otrok 57 dečkov in prav toliko deklic, ki so se prišli sem krepit in navžit potrebnih sil za poznejše zaprto šolsko življenje. V tem klimatsko-zdravstvenem domu jim ne manjka prav ničesar. Ne pogrešajo tudi vsakovrstnih iger, kopanja, romantično okolje pa mu nudi nešteto lepih sprehodov.
Sv. Martin na Pohorju (okrog 800 m), do katerega prideš iz Slov. Bistrice peš v dveh urah (lahko pa tudi z avtom prav tja do kolonije) ti napravi vtis snažne letovi-ščarske vasice ,v katero se boš, če si bil že enkrat tam ob prvi priliki rad povrnil.
Lep uspeh „Zvona" iz šmartnega
Ivančna gorica, 18. junija.
Veliki pevski koncert, ki ga je priredilo v nedeljo v Sokolskem domu, je prineslo pevskemu društvu »Zvonu« Iz Šmartnega pri Litiji pod vodstvom pevo-vodje šol. upravitelja Maksa Kovačiča nov krasen uspeh
Ze zgodovina tega pevskega druStva J© bila jamstvo, da bo doseglo tudi v Ivanč-ni gorici priznanje, ki mu gre za njegovo dolgoletno kulturno prizadevanje. Daleč nazaj — vi. 1882 segajo prvi pocetki »Zvona« Tedaj je namreč nadučitelj Valentin Pin zbral okrog sebe izmed kmetske in obrtniške mladine prvi pevski zbor. L. 1801 pa je nadučitelj Ivan Bartl 'z tega zbora ustanovil pevsko društvo »Zvon«, ki deluje sedaj že preko 40 let. Med vojno in nekaj časa po vojni je nastal v društvu sicer zastoj, ker ni imelo sposobnih pevovodij, ko pa je l. 1927 prevzel vodstvo neumorni sedanji pevovodja g. Maka Kovačič, je prerojeno društvo oživelo ln se s tem večjo ambicijo posvetilo lepi slovenski pesmi.
Po kratkem pozdravu, ki ga ie izrekel gostom g. Jonko, je nastopilo 36 pevcev in pevk z izbranim sporedom najlepših pesmi skladateljev Adamiča, Sattnerja. Deva. Juvanca, Hladnika in drugih. Posrečeni izbor pesmi in menjavanje moških, ženskih ter mešanih zborov, kakor tudi solo-1 očke, vse to je pripomoglo k zanimivosti in višini pevske prireditve. Lepo petje je navzoče občinstvo vidno vzrad*osrilo, saj je pevcem ob koncu posameznih točk močno aplavdiralo. Več pesmi, zlasti solospeve so morali na zahtevo ponoviti in če bi pevovodja hotel v polni meri ustreči želji občinstva, bi se koncert prepozno zaključil. Pevci »Zvona« so morali navdušiti slehernega ljubitelja lepe pesmi, našim kmetskim fantom, ki se ravno v zadnjem času pridno učijo petja, naj bodo v vzpodbudo in vzgled, kaj lahko dosežejo tudi onil
Prisrčni odnošaji. ki vladajo med Ivančno gorico in Šmartnim, so bili z nedeljskim gostovanjem zopet okrepljeni. Ob odhodu so poželeli gostje skorajšnje svidenje v Šmartnem, g. Kovačič pa se je v imenu vseh zahvalil za bratski sprejem, ki so ga bili deležni.
Iz Novega mesta
— Sokolsko predavanj«.    Ker stojimo tik pred glavnimi sokolskfani dnevi v Sarajevu     priredi    prosvetni odsek Sokola daoes ob 20. akfoptifeo predavanje o Sa rajem   Predaval bo acilnl sokolski dele vee br. Jože Pavčič.
Pristopafte „Vodnikovi družbi"
močnejši Ln najpopularnejši. Okoli seb-bo skušal abrati vse, kar ima v našem sportu avtoriteto, da bodo skupno delal' v korist našega nogometnega sporta NV samo v nogometu, tudi pri ostalih sport-oin panogah b0 minister izvedel potrebne spremembe.
Za danes dopoldne je minister dr. Anđjelinović odredil seBtaiu-K posvetovalnega odbora za I eograjske odbornike prav tako pa tudi sestanek za novo imeno vano upravo JNS. Minister je prepričan da bo njegovo dejanje našlo razumeva-' nje ln da ga bodo vsi sprejeli z zadovolj stvom, ker je bilo storjeno z namenom, da koristi stvari. Prepričan je, da bo naše! podporo in razumevanje tudi pri sportn h novinarjih.
Kakor v Ljubljani je tudi v Zagrenu imenovanje novega upravnega odbora JNS
naletelo na deljena mišljenja in povzroči-lo obširne komentarje. V Zagrebu niso pričakovali, da bo imenovan nov odbor, temveč so bili prepričani, da bo g. minister imenoval komisarijat, ki .bi razčistil razmere v nogometnem sportu. Z veliko nestrpnostjo se pričakujejo nadaljnji ukrepi g. ministra.
02Lt*€?ct sita
Dunajski zid iz rodu »žitnih cvetov* ima v Zagrebu podružnico, ki jo je pred kratkim preselil tjakaj iz Maribora. Ker se boji, da bi slovenski odjemalci sedaj pozabili nanj, je poslal vsćm tiskano vabilo, v katerem ponuja svojo robo prav vljudno, toda v jeziku, ki ga dosedaj v Jugoslaviji kljub vsem pestrim narečjem, kar jih mrgoli pri nas, ie nismo sliiali nikjer. Mož se je neizprosno ravnal po nemškem originalu in je po njem poslal našim ljudem svoje priporočilo v tej-le res »blago zveneči* slovenščini:
Mnogo spoštovani gospod lekarnikl Čast nam je vljudno Vam saopćiti, da smo se dne 1. augusta ti preselili iz Maribora v Zagreb Za dosecfanie dano nam poverenje se najlepše zahvaljujemo in m upamo, da boste se spoštovani gospod lekarni k tudi v bodoče pri nas posluživali m ostali naš stalni odjemalec.
Nadalje smo prevzeli samoprodaja n Jugoslaviju v gumenih specijalitetih dobro
znane svetske tovarne »......«- Za iste
smo sprejeli jamstvo za 5 letno skladišno trajnost.
Prosimo Vas. da blago\'olite vse Vaše poirebe v naSih predmetih kriti pri nas ln overavajuči Vas o točni in kuiantni postrežbi — preporočamo se in biležimo ve-les pošt ovan jem .....
5 takšnim dopisom se je g. Žitni cvei nanovo predstavil slovenskim tvrdkam Čudimo se samo njegovi drznosti, da )t dal ta svoj pismeni izdelek razmnožiti » tiskarni in je najbrže s to cunjo zasul t*s* »gospode lekarnike* na slovenskih tleh Mislimo, da bi bito edino prav, vsekakot pa bolj koristno, da bi si za nekaj »kova čev<x preskrbel dober slovenski letak, takt da bi se samo po imenu lahko vedelo, fcds tiči za njim.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 19. Junija: Produkcija operne sole dramatični  oddelek    drž. konservtato-rija. Cene od 6 do 20 Din. Sreda, *). junija: Družba. Red A.
OPERA Začetek ob 20. url Torek  19. junija: Zaprto. Sreda.' 20. junija: Trubadur. Red C. Gostujeta Zinka Kunčeva in dr. Adrtan. Četrtek, 21. junija: Luiza. Red četrtek. Petek, 22.  junija: Zaprto. Sobota,  23.  junija:  Katja  Ka*banova. — Red B.
DRAMA.
Trubadur se poje poslednji« v letošnji sezoni jutri za red C. V vlogi Leonore gostuje ga> ZLnka Kunčeva, Manrica poje dr. Adrian. Aznceno ga. Golobov«., grota Luno g. Janko, Feranda g. Marjan Rns( Ines ga. Španova, Ruiza g. Dermota, sta g. Hvastja ln cigana g. Penko. Trabador je naša izvrstna predstava. Opozarjamo, da bo to poslednje gostovanje odlične ss>-greoske pevke ge. Zlnke Knnčeve na odru nase opere in pa ponovni nastop dr. Adrian a, ki je imel v so<boto v reaotei lep uspeh. Predstava je za red C.
Opera »Luiza« se poje poslednjič v četrtek dne 21. t. m. za stalni abonma Četrtek v znani odlični zasedo!. Ker bo to poslednja vprizoritev ene najlepših francoskih oper na našem odru, se prav posebno opozarjaroo na četrtkovo predstavo.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON**
Iz Trbovelj
Nedeljske nogometne tekme. V nedelji sta se vršili dve nogometni tekmi, in sica dopoldne na igrišču SK Amaterja prijatelj ska nogometna tekma med ljubljanskin SK Svobodo in domačim SK Amaterjem Gostje so pokazali precejšnjo tehnično premoč, zato je bil SK Amater, ki je letos \ tem pogledu zelo oslabel, postavljen prec težko nalogo. Igra je bila lepa, občinstva pt malo, čemur se pa ni čuditi, saj je bils zadnja nedelja prva solnčna in topla pc dolgih tednih deževja. Zato je prebivalstvo naše doline nedeljo temeljito izrabilo za izlete v lepo planinsko naravo. — Druga tekma je bila popoldne na igrišču SK Trbov lje. Spoprijela sta se v prvenstvenem tek movanju SK Dobrna in SK Trbovlje. Tud med tema dvema športnima tekmecema j« bila borba jako zanimiva, zlasti, ker se j< tokrat odločalo za naslov prvaka trbovelj skega nogometnega okrožja. SK Dobrna s« je z žilavo vztrajnostjo dokopal do tega na slova pred letom dni, nato pa ga je izgubil Letos si ga je zopet priboril, ko je v nede ljo definitivno porazil SK Trbovlje v to kratni prvenstveni tekmi z rezultatom 2:1 S tem je SK Dobrna postal prvak trbovelj skega okrožja. Na drugem mestu je mlad SK Retje, na tretjem SK Trbovlje ln na zad njem bivši dolgoletni prvak trbovejskeg: okrožja SK Amater.
te* 137
>SLOV£NSKl NAROD«, dne 19. jtmija 1934
Streti 3.
DNEVNE VESTI
— »Br^nibor«. v nedeljo je bil izvt>-lj*n novi odbor naše uarodo-obrambne organizacije >Branibor* Jll se je konstituiral takole: predsednik senator dr. Valentin RožiC, prvi podpredsednik rektor ljubljanske univerze dr. Matej Slavič .drugi podpredsednik novinar Andrej Gabršček, tajnik uradnik Pokojninskega zavoda Vladimir Saksida, blagajnik državni pravdnik dr. Julij Fellacher, odborniki: novinar dr. Lojze Berce, profesor dr. Lavo čermelj, odvetnik dr. Ivo Cesnik, šol. upraviteljica Mira Engelmanova, prof. dr. Martin Gor-janc, odvetnik dr. Josip Grablovic, profesor Franc Grafenauer, zdravnik dr. Josip Hebein, postajenaCelnik v p. Josip Mohor-ko, načelnik v pok. Ernest Vargazon. učitelj Franc Venturini, trgovec Anton Verbič, ter po en zastopnik v Celju in Kranju. Za namestnike, so bili izvoljeni učitelj Andrej Bensa, glavni knjigovodja Pokojninskega zavoda Peter Brelih, načelnik drz. žel. Ivan Deržič, banovinski tajnik Franjo Gorkic, urednica Pavla Hočevarjeva, notar dr. Josip Krevl. načelnik v p. Ivo Sanctn, vis. žel. uradnik Franjo Uršic. sreski načelnik Josip Znidaršič ter po en zastopnik v Kamniku in Gor. Logatcu. Funkcija revizorjev je bila poverjena ponovno predsedniku Pokojninskega zavoda dr. V. Bal tiču, županu dr. Dinku Pucu ter gradbenemu svetniku inž. Janku Mackovšku. Društveni prostori »Brambora« se nahajajo v Selenourgovi ulici 7-n.
—■ Imenovanje. Minister za telesno vzgojo naroda je imenoval brigadnega generala Milana Vukovica, poveljnika konjeniške šole v Zemunu in člana upravnega odbora Kola dunavskih jahačev, za člana posvetovalnega odlmra pri ministrstvu za  telesno  vzgojo naroda.
— K razpisu služb. Kr. banska uprava dravske banovine razerlaša: Pri objavi razpisanih služb v Službenih novinah št. 131 dne 11. junija 1934 so naslednje tiskovne napake: Razpisane so tele službe: Srez Krško Telče je razpisano eno žensko ln ne moško mesto. Srez Maribor levi breg Kamnica je razpisano moško In žensko mesto. Srez Sloven jgradec Ravne (ne Ravgel Je razpisano eno žensko in eno moško mesto.
— Iščejo se sorodniki. toseljenlŠki komisar: jat ministrstva za socialno politiko in n angino zeravje razglaša: Naše poslaništvo v Buenos A:rr*su poroča, da je 8 februarja umrl v bolnici rMuniz« v Bue-nos Airesu Izseljenec Srečko Medak, sin Štefana in Marije, 27 let star in dninar. Treba je dognati, kje se je pokojnik rodi! in kdo so njegovi našlo Iniki. Zato se naprošajo vsi, ki toi mogli dati kakšne podatke, da jih sporoče IzseljenišKemu ko-misarijatu v Zagrebu. Palmotičeva S9, pri čemer naj navedejo št. 6320-34.
— Izlet na Dunaj. Ob priliki zdravniškega kongresa na Dunaju bo priredil -Putnik« skupno z jugoslovenskim zdravniškim društvom izlet e posebnim vlakom na Dunaj v času od 8. do 15. julija. Cena vožnje tja in nazaj je za H. razred 348 Din, za III. razred 242 Din prištevši polovično vožnjo od odhodne postaje do Zidanega mosta, dodatek za prehrano in hote! 570 Din, za boljši hotel pa še 205 Din. — Prijave sprejema »Putnike v Ljubljani do 2. julija t. 1.
— Na državni realni gimnaziji v Kranju bodo sprejemni izpiti 26. in 27. junija. Prijave kolkovane po 5 Din, naj ne dostavijo ravnateljstvu do 2*>. t. m. — Prijavam je treba priložiti izpisek iz rojstne knjige in šolski izkaz. K izpitom bodo pripuščeni učenci, ki so stari 10 do 13 let in ki nimajo v šolskem izkazu iz •IV. razreda (4. šolsko leto) nobene slabe ocene.
— Na državni realni gimnaziji v Kočevju bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 26. in 27. junija, obakrat od 8. dalje. Do 25 junija je treba vložiti na gimnazijsko ravnateljstvo lastnoročno napisane prošnje, kolkovane po 6 Din. Prošnji je treba priložiti zadnji šolski izkaz in krstni list.
— Nesreča pri krmi. Franc šilar. kaj-zar z Brega, občina Križišče, je včeraj d<->ma v hlevu krmil živino. Med krmljenjem ga je nenadoma konj brcnil v trebuh, da pp je ves krvav zgrudil. Z reševalnim avtom so era takoj prepeljali v ljubljansko bolnico kjer so pri pregledu ugotovili, da so njegove poškodbe težjega značaja.
— Dvakrat poizkušala samomor. Stanovalci v ulici Kraljice Jelene v Zagrebu so bili včeraj priča dvakratnega poizkusa samomora 301ebne ženske. Stanovalce je privabil močan duh po plinu, ki je n ha jal iz stanovanja omenjene ženske. Ker so našli vrata zaklenjena, so vlomili in našli ženo nezavestno. Na vprašanje, zakaj je odprla plin in hotela rzvršiti samomor, je odgovorila, da gre za nesrečen slučaj. Ko si je žena nekoliko opomogla, je odšla v podstrešje v m. nadstropju, ^aelo odprla okna Ln hotela skočiti v globočino. V tem trenutku jo je zagledal ? stanovalec, ki je takoj priskočil in ji namero preprečil. Poklicali so policijo, vendar nesrečna žena ni hotela izdati, kaj jo je pognalo k dvakratnemu potoku-su samomora.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, po večini jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja *emperatura v Splitu 27, v Skoplju in Zagrebu 26. v Ljubljani 23 v Mariboru in Beogradu 23, v Sarajevu 2-2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7-64.8. Temperatura je znašala 11.8.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Pranz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebije> nje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Tosefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. Franz Josefova« ^renčica se dobi v vseh ekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah.
—lj Drevi ob 20. bo zadnja produkcija
operne šole, njenega dramatičnega odde-.-<a, pod vodstvom prof. Osipa šesta. Gojenci konzervatorija Fratnikova, Gnusova. Kristanova, Igličeva in Rudofova ter Ju-vanec, Pianecki, švigelj, Burger, Raztresen in Brišmik bodo vprizorili Schnitzler-jevo »Ljubimkanje« v prevodu Cveta žvigija in V. dejanje Rostaad-Zupančičeve
herojske igre »Cyrano de Bergeracc Začetek točno ob 20. v dramskem gledališču. Cene 6 do 20 Din.
—lj Prva izmed dveh sklepnih produkcij solo pevskega Ln instrumentalnega oddelka državnega konservatorija bo jutri v sredo ob IS. v FiLharmonični dvorani.
—lj Protestni shod strokovne komisije za Slovenijo, ki bi se imel vršiti jutri 20. t_ m. ob pol 18. v dvorani Delavske zbornice, je preložen na drugo sredo 27. t. m. ob isti uri. Shod je preložen zato, ker je jutri ob 5. popoldne izpred Delavske zrbor-nice pogr&b bivšega dolgoletnega predsednika strokovne komisije in kulturnega delavca v vseh delavskin organizacijah in društvih,  g.  Franca Jernejčiča.
—lj Razstava akvarelov Bruna Vavpo-tlča v Koeovem salonu na Mestnem trgu je takoj ob otvoritvi zbudila toliko pozornosti na mladega umetnika, ki je v resnici odličen mojster te težke tehnike, da je ves čas prav dobro obiskana in jo je zato umetnik tudi podaljšal do konca meseca. Ker so akvareli najelegantnejši okras modernih stanovanj, občinstvo še posebno opozarjamo na to podaljšanje razstave, da si M>ere nekaj njegovih del §aj je med ujrmi tudi več prav apart-
nih pogledov na naše planine ▼ »nežni odeji,  ki jih  na drugih  razstavah vidimo
le redko.
—lj Stritarjevo ulico tlakujejo. Pretla-
kovaLi so že Poljansko cesto in cesto Pred škofijo, sedaj bo kmalu tlakovana tudi Stritarjeva ulica ter ne bo več neprijetnih sledov gradnje tramvajske proge Tlakovati morajo še Prešernovo ulico, in sicer z malimi kamnitimi kockami do-čim je bila prej tlakovana z velikimi kakor Tvrševa cesta Mostišče frančiškanskega mostu bodo preuredili samo za. vozni promet in ga tlakovali najorž z lesenimi kockami. Regulirati bo treba Še ob tej priliki Marijin trg, kakor je sklenjeno.
—lj V Ljubljanici so delali včeraj popoldne že v polnem obsegu. Z močno črpalko na električni pogon so izčrpali 'z izoliranega dela struge vodo ter so lahko že popoldne izvažali materijal. Danes nadaljujejo tudi betonska dela.
—lj »Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada« v Ljubljani bo imelo občni zbor danes ob 17.30 na univerzi  v balkonski  dvorani  (1. nadstr.).
—lj Organizacija praktičnih elektro-in strojnih tehnikov v Ljubljani priredi v nedeljo ekskurzijo v Velenje. Prijave s kavcijo 40 Din je poslati do petka Ugodni pogoji! Podrobnosti v trgovini Mihel-člč. Borštnikov trg 1, ki sprejema prijave.
lj— Dotična ženska o*eba, ki je danes okrog 7. ure zjutraj pobrala na pokošenem travniku v bližini ceste VTU. par otroških čevljev, se poziva da jih odda v trgrovioi Iv. Belič na cesti VETI. proti nagradi
SAMO SE DANES
ob 4.. 7.15 in 9.15 uri zvečer
Vlasta Burian „Carjev adfutant"
Elitni kino MATICA
Telefon 21-24 Telefon 21-24
1
Mariborski teden. Za letošnji »Maribor ski teden«, ki bo od 4. do 15. avgusta, so priprave v polnem teku Med raznimi pri reditvami bodo gotovo najzanimivejše številne razstave, ki bodo pokazale naše kulturno in gospodarsko življenje Največja in zelo zanimiva obeta biti tujskopromet na razstava. ki bo obiskovalce priietno presenetila. Svojevrstna bo tudi vajenska in pomočniška razstava, na kateri bo na^ obrtniški naraščaj pokazal svojo pridnost in zmožnost. Mariborska dekleta in žene nas bodo vabile z razstavo pogrni en h miz. ki je rudi v Ljubljani žela velike uspehe. To razstavo bo priredilo združenje gostilničarskih podjetij v Mariboru. Zelo zanimiva bo eksotična razstava ju-2os!ove!^kega siamskega komiteja ki bo tudi prirejena v okviru »Mariborskega tedna. Velikopotezna bo tudi gozdovni-ška razstava, na kateri bodo poleg nas zastopani tudi Čehi in Američani Da pa bomo poleg gozdovniskega pokreta spoznali tudi skavtskega. bodo poskrbela naša dekleta v dravskem stegu planink Po-le-4 omenjenih vsekakor ne smemo pregreti razstav meščanskih šol in ženskega društva, na katerih bomo videli marsikaj no vega in koristnega senzacija letošnrh priieditev v okviru Mariborskega tedna pa bo prav gotovo mednarodni medmestni šahovski turnir, na katerem bosta poleg svetovnih šampijonov sodelovala tudi dva Mariborčana. Posebnost tega turnirja bo šahovska partija z živimi figurami. Aka dert*ski sabljaški klub bo priredil prvenstvo dravske banovine Sodelovali bodo med drugim: tudi Avstrijci. Dne 4. n 5. avgusta bo lahkoatletsko prvenstvo za Maribor, na katerem bo tekmovalo 120 atletov. Ob priliki Mariborskega tedna bo tudi svečana blagoslovitev novega mosta na Mariborski otok in pa kongres taščica rjev iz vse države. Na sporedu so rudi plavalne tekme na otoku in mednarodne vesljaške tekme na Dravi. Za smeh n zabavo pa bodo ves Čas skrbele razne ve!c-mestre atrakcije in avtodromi. »Teden« bt» zaključila 15 avgusta »-Beneška noč«, ki je zbujala vsako leto toliko zanimania Iz navedenega je razvidno, da bo letošnta prireditev presegala vse dosedanje
lz Celja
c— Umrl je v soboto zvečer v Celju (Aleksandrova ulica) v starosti 78 let izdelovalec krtač in hišni posestnik g Ivan Sager. v celjski bolnici pa je umrl v nedeljo 62 letni mlinar Miha Smkovič iz Kozjega.
—c Nesreča v gozdu. V petek je še! 27-letni rudar Ivan Skrubej iz Raduhe pri Lučah v gozd sekat debla. Pri delu je padlo težko deblo nanj in mu težko poškodovalo desno nogo v kolku, škrubej se zdravi v celjski bolnici.
—c Neznan voznik je v nedeljo povozi! 29-letnega posestnikovega sina Martina Stanterja iz Lahovne pri Celju, ko se je vračal   po   cesti iz mlina v Škofji vasi.
Stan terja, ki je dobil težke poškodbe in je obležal nezavesten, so takoj prepeljali
v celjsko bolnico, c— Bezenškova proslava v Bukovju V
nedeljo 24. t. m. dopoldne bo v Bukovju na Frankolovem pri Vojniku svečano odkritje spominske plošče na rojstni hiši prof. Antona Bezenška, velikega narodnega voditelja in organizatorja, očeta slovenske in bolgarske stenografije. Slav-nosti se bodo udeležili tudi Srbi, Hrvati m Bolgari. V soboto 23. t m. zvečer bodo na Starem gradu v Celju in na bližnjih hribih zažareli kresovi. V nedeljo 24. t. m. od 8. zjutraj dalje bodo vozili izpred kolodvora v Celju vsake pol ure avtobusi na Frankolovo. Ob 10. dopoldne bo maša v kapelici sv. Cirila in Metoda v Bukovja. Po maši se bodo podali udeleženci pred rojstno hišo prof. Bezenška. Slovesnost se bo pričela s pozdravnim govorom. Po dveh deklamacijah in pevski točki bo slavnostni govor in odkritje spominske plošče. Po petju jugoslovenske in bolgarske državne himne bodo govorili gostje. Pri slovesnosti bo pel moški zbor Celjskega  pevskega društva.
Iz Hrastnika
— Nedeljski «port. Na igrišču sa Savo je odigral SK Hrastnik prvenstveno nogometno tekmo s SK Zagorjema ter jo z visokim rezultatom 7:1 odločil v svojo korist SK Hrastnik je imel celo igro popolnoma v rokah in nasprotniku »ploh ni pustil do sape. Posamezni igralci SK Zagorja pa se niso vladali preveč disciplinirano, zaradi česar je prišlo do raznih surovosti, kar vsekakor ne more biti propaganda za nogometni sport. Tudi razni vzkliki in besede bi spadale vse kam drugam, kakor pa na igorišče.
— Delo v steklarni. Zaradi pomanjkanja naročil obratuje tukajšnja steklarna zopet v skrčenem obsegu. Delavci delajo na 14 dni samo 6 dni. Odpuščenih je tudi nekaj mladoletnih delavcev. Tako je po kratkem času polnega zaslužka naš steklar ponovno izročen revščini in pomanjkanju.
Iz Laškega
— Nenadni smrti je podlegla meseca marca komaj leto dni poročena M. K. Iz Strmce. Ker so se pa pojavile govorice, da ni umrla naravne smrti^ je sodnija odredila sodno obdukcijo, ki*je bila izvršena pretekli petek. Truplo ni Kazalo nobenih znakov nasilne smrti ki Je bila vzrok njene smrti očividno izkrvavitev pri spovitju.
— Preložitev sejma. Ker pade letos 24. Junij na nedeljo, bo letos v Laškem vsakoletni živinski in kramarski sejem dan pozneje, v ponedeljek 25. junija.
— Osebna vest. Po nad 201etnem službovanju v LašKem je bil premeščen za provizorja k Sv. Duhu na Ojstrem vrhu tukajšnji vikar g. Vinko Holcman.
—lj Kopalne obleke, čevlje, čepice in krasne pižame Vam nudi v najlepši izbiri tvrdka Miloš Kamičnik. Stari trg 8.
Iz škofje Loke
— Redna letna skupščina prosvetnega  In  podpornega  društva    »Edinosti« v
škofji Loki, ki se je vršila v soboto zvečer v restavraciji pri Lovrencu, je pokazala, da je društvo kljub svojim izredno piClim dohodkom z največjim samozataje-vanjem vedno delalo za cilje, ki si jih je postavilo ob svoji ustanovitvi. Ako emigrantom ni bilo mogče pomagati z denar jem, so jim pomagali kako drugače. Darovala so se živila in kupovalo celo delovno orodje; pomagalo se je pač tako, kakor so dopuščala sredstva. »Edinost« je priredila svoj prosvetni dan pri Otonu, ki je moralno najlepše uspel, v gmotnem pogledu pa ni prinesel skoro pravnic. Potrebe društva so velike, saj ne mine skoro dan, da ne bi ta ali oni. ki išče zatočišča na naši zemlji, iskal pomoči in razumevanja med Bdinaši Občni zbor je vodil Berdon kot podpredsednik, ki je tudi nadomeščal ves čas v Ljubljano preme ščenega predsednika sodnika Ljudevita Bat isto Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika škofjeloški odvetnifi dr. Jare, v od'boru pa so po večini ist' ljudje kakor lani. Na novo sta vstopila le gg. Plesničar in Jercog.
Počastitev zaslužnega šolnika
Metlika, 18. junija V soboto 16. t. m. se je Metlika oddolžila dolgoletnemu zaslužnemu šolniku in odličnemu narodnemu delavcu, šolskemu nadzorniku in prosvetnemu referentu metliškega sreza g. Konradu Barletu. ki po dolgi vrsti let zapušča aktivno službo Slavijencu se je predvsem hotelo oddolžiti učiteljstve obeh belokranjskih srezov in se posloviti od svojega dobrega tovariša in nestorja vsega belokranjskega učiteljstva. Istega dne je zato priredilo svoje zborovanje v Metliki.
Razumljivo je, da so se svojemu vzgojitelju predvsem z ljubko proslavo oddolžili učenci metliške narodne šole in se je na jutranji mladinski matineji učenka VII. razreda Jožica Kremesec v imenu vseh otrok poslovila od slavljenca in mu izročila lep šopek, nakar mu je šolski upravitelj v Metliki v imenu vsega belokranjskega učiteljstva izročil lep spomin, bronast kipec zmagovalca. Nadzornik g. Barle se je gin jen zahvalil in spodbujal mladino z lepimi besedami k vztrajnemu in marljivemu delu.
Na posebnem zborovanju belokranjskega učiteljstva je jubilanta pozdravil sreski šolski nadzornik g. Anton Radinja, ki je v temperamentnem govoru očrtal njegovo delo v šoli in izven nje. Med drugimi sta spregovorila tudi sreski načelnik g. dr. Fran Hrašovec in mestni župan g. Ivan MalešiČ.
Jubilant g. Konrad Barle je bil rojen leta 1885 v Podzemlju, kjer je služboval njegov oče, enako učitelj. Ni torej čudno, da je tudi sam izvolil ta poklic in se mu posvetil z največjo vnemo. Par let je služboval na Robu, 1. 1899. pa je prišel v Metliko, kjer je nad 35 let deloval kot učitelj, Šolski upravitelj, nadzornik in sreski prosvetni referent ter se tudi sicer udejstvoval v našem društvenem in gospodarskem življenju. Za svoje zasluge je dobil priznanje tudi na najvišjem meatu z odlikovanjem reda Sv. Save V. stopnje. Kot rojenega Belokranjca ga odlikujejo vse moške vrline, čist in kreme-nit značaj, iskreno srce in znana gostoljubnost, ki mu je pridobila nebroj iskrenih prijateljev.
Zaslužnemu vzgojitelju, ki se še po 89 službenh letih rad udejstvuje v našem javnem življenju, želimo v njegovem delu še mnogo uspehov!
Zobna pasta.
fes/ms
ODOL zobna pasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koioidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj vsa barvita in vso nesnaga
Fazanerija naj ostane!
Pljuča in obrambni zid Murske Sobote
Morska Sobota, 17. junija.
Tujec, ki pride iz kateregakoli kraja naše banovine v Mursko Soboto, prav hitro opravi ogledovanje mesta. Pogleda cerkve treh veroizpovedi, kar je za razmeroma tako majhen kraj posebnost, Čudi se odprtim kanalom, zanimajo ga nizke hiše in široke ulice in končno zavije v park, še naprej tja proti Fazan eri j i in zavida Sobočane za lepoto, ki jo imajo sredi mesta. Park in Fazanerija je v Soboti res nekaj posebnega. Lahko rečemo, da pri nas nobeno provincijalno mesto nima takih nasadov. Pa kdo bi vse to omenjal, če ne bi bili pred pretečo nevarnostjo, da se nam vse to vzame, odtrga od našega mesta največji zaklad, da nam bo enoličnost ravnin Bilila prav do niš-nih pragov. Tega se vsakdo boji. Bojazen, ki drži že nekaj let vso javnost v okovih, se naj izpremeni v trpkost in razočaranje, ko bodo Fazanerijo prodali na javni dražbi, da jo razmesarijo. Borba za Fazanerijo in park, ki jo vodi občina že vsa zadnja leta, je postala akutna z bližajočo se dražbo, ki bo dne 30. t. m. Kakor pa je pokazal potek vseh do sedaj izvršenih javnih dražb na Szaparvjevih nepremičninah, bodo tudi po Fazaneriji segle združene banke. Podariti moramo eno: kdorkoli bo pač kupil na tej dražbi Fazanerijo, si jo bo moral prisvojiti z grenko zavestjo, da je za njo v teku proglasitveno postopanje, da se Fazanerija stavi pod zaščito § 121 zakona o gozdih, v zvezi z naredbo glede čuvanja in vzdrževanja predmetov zgodovinske, znanstvene in umetniške vrednosti, naravne lepote in redkosti, od 20. julija 1930 (Službeni list 38-238, 1930).
Kaj bi bila Sobota brez parka in Faza-nerije? Navadna vas sredi ravnine. Zato ni čudno, da se je vsa javnost tako odločno postavila na stališče: ne enega, niti drugega nam ne smete vzeti! Ker so pa osebni interesi gotovih krogov šli preko tega z namenom, da najprej odvzamejo Soboti Fazanerijo, a nato še sežejo po parku, zato naj bo najširši javnosti o naši Fazaneriji povedano naslednje:
Fazanerija je lep, star prebiralni gozd, ki leži na severozahodni strani mesta, v njegovi neposredni bližini. Zaradi njegove lege ga lahko smatramo za nadaljevanje parka, ki leži v mestu samem. Ona je sestavni del konkurzne mase grofa Ladislava Szaparvja, veleposestnika v Murski Soboti, madžarskega državljana Obsega prilično 62 ha
Najširši interesi zahtevajo imperativno, da ostane Fazanerija ohranjena in tudi kot taka trajno vzdrževana Ne sme postati žrtev špekulacije! Neoprostljiv greh bi bil, če se slednjič Fazanerija ne reši usode, kamor bi jo brezpogojno spravila špekulacija. Njenega pomena ne smemo presojati z ozkega stališča osebnih interesov, nego stališča najširših javnih interesov.
Kaj bi se najverjetnejše zgodilo s Fazanerijo, če bi jo oblasti ne zaščitile? Na javni dražbi kupljena, bi bila v najkrajšem času razdrobljena in po kosih razprodana med interesente. Ker je na relativnih gozdnih tleh, da bi jo kupovali s tem namenom, da gozd posekajo in gozdno zemljišče spremenijo v poljedelsko. Ker je zemlja dobra in poleg mesta, bi bilo to zelo rentabilno. Mali človek, ki bi parcelo kupil, bi špekuliral takole: posekam les in z izkupičkom za les krijem pretežni del kupnine, zemljišče izkrčim (ga prekopljem) in spremenim v njivo ali travnik.
Krčbo bi bilo še nekako mogoče preprečiti, golosečne pa ne ali vsaj zelo težko. No-torično je, da vsaka parcelacija gozda in razprodaja vodi k njegovemu opustošenju. 2e v naravi človeka leži težnja, da čimprej pride do dohodkov od objektov, v katere je vložil denar. Fazanerija razkosana in razprodana bi ležala tu gola in razdejana. Zato se mora že v naprej onemogočiti vsak račun z golosečno.
Nova doba evolucija v agramo-pravni, agrarno-politični in socialni strukturi našega kraja je prinesla s seboj drobljenje gozdov in neizbežne tendence spreminjanja gozdne kulture v poljedelsko.
To zatiranje gozda je posledica pomanjkanja zemlje in preobljudenosti kraja. Ono je potrebno zlo. Tako se je zgodilo, da se je gozd stopaj za stopajem umikal pred njivo, travnikom, pašnikom ali celo pred domačijo. Prej sklenjeni gozdovi oKoli Murske Sobote, ki so kakor obrambeni pas obdajali mesto, so se razklenili in večinoma izginili. Zle posledice zatiranja gozdov v Prekmurju čutijo že sedanja pokolenja.
<5e pa gozdovi niso bili posekani na golo ali izkrčeni. se po njih nemilo pase, izkorišča se gozdna stelja, tako da danes nudijo sliko zanemarjenih, zapuščenih, redkih, s slabim drevjem zaraščenih kmečkih gozdov. |
Fazanerija je pa zahvaljujoč naključju, kolikor toliko srečno prestala val nove dobe in predstavlja danes gozdni objekt, ki mu
ni para v širni okolici mesta. Nekoliko okrnjena sicer, zanemarjena brez pravega gospodarja je še vedno edini predstavnik krasnih gozdov, ki so svoj čas prekrivali Prekmurje in postali žrtev špekulacije. Vsak mora priznati, da kraj, ki že danes šteje preko 4000 prebivalcev, ki hitro raste in se razvija, mora polagati veliko važnost tudi na obraz mesta in na njegovo neposredno okolico, na etični in estetični vpliv gozda na človeka-meščana. Prebivanje kraj gozda, kontrasti med gozdovi in polji vplivajo ugodno na duševno prožnost in sve-žost ter na razvitek narodnega značaja. Vemo, da Imajo prebivalci lepih, gozdovitih krajev več življenjske sile in živahnosti kakor oni, ki jih je usoda postavila v enolične, na gozdovih siromašne pokrajine. Za nami so časi, ko je bil gozd v bližini bivališč samo privilegij enega razreda, društva maloštevilnega sloja ljudi, moči in bogastva. Prenehal je biti kulturna vrednost samo izbranih in privilegiranih stanov. Najnovejša doba socializacije vseh kulturnih vrednot zahteva od nas, da smatramo gozd v bližini mesta ne za luksus, nego za pravo potrebo duševnega življenja meščana. Izredni položaj Fazanerije, ko so okoli mesta uničeni vsi nekdaj lepi gozdovi, utemeljuje trditev, da je ona danes zares objekt redkosti in naravne lepote.
Fazanerija so pljuča in obramben zid Murske Sobote. Biološki značaj njen pride do izraza v ogromnih količinah kisika, ki ga neprestano zrela, visoka šuma proizvaja. Se večjega pomena pa je njen blagodejni vpliv na krajevno klimo. Mesto leži na silni ravnini, večinoma popolnoma nezavarovano. Fazanerija je zid, ki ga varuje pred ljuti mi severnimi in zahodnimi vetrovi. Pri najhujši vročini, ko je vsa ravnina na kateri mesto leži, razžarjena vpliva vlažen, hladen zrak Fazanerije blažilno na so-parico nad mestom.
Vsa mesta stremijo danes za tem, da imajo v svoji sredini ali pa v neposredni bližini parke in gozdove. Mi pa, ki smo tako srečni, da imamo eno in drugo, ki znamo ceniti ta redki prirodni zaklad ga bomo znali tudi braniti in ohraniti potomstvu! Kulturna sramota za ves kraj bi bila, če tega ne bi znali! Ali ne bi bila nepopravljiva napaka in celo zločin proti potomstvu, če bi Fazanerija postala žrtev ozkih, osebnih spekulativnih interesov na škodo splošno«ti.
Od občine posestnik Fazanerije ne more zahtevati v smislu postavnih določil nobene odškodnine. Občina je pa pripravljena odkupiti Fazanerijo, če bodo cena in plačilni pogoji v skladu z njeno finančno možnostjo. Za park pa teče postopanje za sebe, ker je občina izdala dveletno gradbeno prepoved, ki brani parcelacijo in zazidavo. V programu za regulacijski načrt je'park predviden kot zaščitni pas, ki je rezerviran v polovici za javne zgradbe in v polovici za mestni park. Splošni interesi pa zahtevajo, da ostane eno kakor drugo neokrnjeno. Dolžnost vseh merodajnih faktorjev je, da zastavijo vse sile, da nam in potomstvu to ostane. Jamstvo za to imamo le v proglasitvi Fazanerije za objekt naravne lepote in redkosti parka za zaščitni pas v regulacijskem načrtu mesta .
SOKOL
Sokol   I,   Ljubljana  Tabor,  poziva v«e
članstvo, ki se namerava udeležrti zleta v Zagrebu v dneh 2. do 4. avgusta, da se do najdalje 1. julija prijavi v društveni pisarni med 18. in 20. uro ter plača obecesm odpadajoči znesek za Kletno značko in železniško legitimacijo. Prijave se po 1. Ji-liju ne bodo več sprejemale.
Prvi javni telovadni nastop namerava prirediti Sokolsko društvo Ivančna gorica 22. julija, ne pa Z julija, kakor je bik) v sobeto  po  tiskovni  pomoti poroČano.
Milijoni v, palici
Italijanski cariniki so pri Ponte Cias-so blizu švicarske meje prišli na sled prevejanemu tihotapstvu dragega kamenja. Neki milanski draguljar je mnogokrat potoval iz Švice v Italijo z debelo palico. Palica je naposied postala carinikom sumljiva. Zato so trgovca ustavili in ga pregledali, verrdar p-a niso našli pri njem ničesar. Končno so pregledali tudi njegovo palico. Na največje začudenje so naSli v njej dragulje v vrednosti nad 600.000 br. Izvršili so tudi v stanovanju trgovca hišno preiskavo in našli veHko množino draguljev, ki so bili prav tako utihotaolje-ni- Kaznovali so ga z visoteo globo.
Stran 4.
Ponson du Terrail: 50
Lepa Židovka
.lomaiL
— Ce hočeva kaj kupiti, morava počakati do jutra, ko se odpro trgovine.
— To rtič ne de.
— In kdo ve, ali ne pridejo do jutra za nama?
— Tej nevarnosti se lahko izogne
va.
— Kako pa?
— Tako, da kreneva takoj na pot.
— Kam pa?
— Do jutra počakava kje v krčmi v unci de s Religieuses.
— Samo, če bo katera odprta.
— Sam jih poznam nekaj, ki so vso noč odprte.
— Dobro, — je dejal GJodaon.
— Saj nisem še vsega povedaL
— Torej pa nadaljujte.
— Preoblečeva se torej v delavca, kaj ne?
— Da.
— Potem se bova lahko mirno iz-prehajala po mestu. Ogledava si palačo Sainr Hermine od vrha do tal in če se bo dalo priti v njo, se pomeniva o končnem načrtu.
— Vaša misel ni napačna. Treba jo je samo uresničiti. Pojdava.
Clodion je oblekeJ suknjič in si pri-pasai meč, rekoč:
— Pa poj diva!
Toda Coarasse je zadržal korak.
— Kaj je pa to? — je vprašaL
— Kje? Kaj? — je ponovil Oodaon-
V izbici je bik> svetlo, v kotu pri vratih je pa stal zaboj, skrit dotlej v senci.
— Ne vem, — je odgovoril Clodion.
— Pa poglejva, kaj je v tem zaboju. Iz žepa je potegnil dolg močan nož
in z niim je odtrgal pokrov.
— Oho! — >e vzkliikniL — če se ne motim, sva našla to, kar bi bila morala dolgo iskati.
— In res, zaboj je bil poln oblek. To so bile obleke pokojnega cerkovnika, čigar mesto še ni bilo zasedeno.
Clodion -in Coarasse sta jemala iz zaboja obleko za obleko in jo skrbno ogledovala. V zaboju je bilo dvoje hlač, dva telovnika, dve platneni halji in trije klobuki.
— Oba se preoblečeva, — je dejal Clodion.
— Samo če sva enakih postav. Coarasse je brž oblekel eno obleko.
— Zelo dobro vam pristoja, — je dejal Clodion.
— In vam tudi, — je pritrdil Coarasse, ko je bil Clodion že preoblečen.
— To je dokaz, da si Gaskonci niso samo zelo podobni, temveč da imajo tudi enako krepke postave.
— Ali mislite, da je zdaj vse v redu?
— Da.
— Na nekaj ste pa pozabili.
— No?
— Olečena sva kot meščana.
— Seveda.
— Toda ti, kakor veste, ne nosijo mečev.
— Hm ... To je res.
— Kar se mene tiče, — je nadaljeval Clodion, — bd šel nerad na ulico brez meča.
— Jaz tudi, — je pritrdil Coarasse,
— toda glejte, to bo nama dobro nadomestilo meč.
In pokazal je na svoj nož.
— Jaz pa nimam noža.
— Pa si ga kupite. In v giavo mi je šinila še ena pametna miseL
— No?
— Meščani sicer nimajo pravice no-
siti meče, smejo pa nositi palce.
— Seveda.
— Kupiva si palice z meči.
— Imenitno! Zdaj pa spraviva obleke.
— Stlačiva jih v zaboj.
— A kaj bo mislil abbe, ko naju ne najde tu?
— Saj bo našel najine obleke, dočim cerkovnika ne bo nikjer.
— Na vse imate pripravljen odgovor.
Odšla sta po stopnicah do veJike-ga okna.
Tu se je Clodion zopet ustavil.
— Kaj pa vrv?
— Pustiva jo tam, kjer je in nihče ie ne bo jutri opazil. Pa tudi če bi jo opazil, se ne bo zmenil za njo. Nihče naju ni videl niti prihajata, niti odhajali. Ce bi ne imel guverner dragih sledov za nama, bi lahko zasledovanje opustiL
— To je res.
Coarasse se je spustil po vrvi ps^a,
Clodion mu je pa s4edtL Urno sta jo ubrala čez trg, zavfla v ulico des Fau-
res in se ustavila.
— Kam pa poide va? — je vprašal
Ctodion.
— Po mojem mnenju ne smeva v krčmo, temveč v ulico Saait Carheri-ne,
— Kakor hočete,   —   je odgovori}
Clodion.
Krenila sta na pot in kmaki sta bila v ulici Saint Ca therine.
— Če se prav spominjam, — je dejal Coarasse, — stoji palača blizu ulice Porte Dijeaux.
Bordeaux je zelo živahno mesto. Meščani so sicer že davno spali, toda v gosposkem okraju, posebno pa okrog drevoreda de Tournv in utrdbe Cha-peau-Rouge je bik) še vedno mnogo ljudi, ki jim je bila noč dan. Tu pa tam si videl krčmo s priprtimi oknicami. Pač pa v ulici Saint Catherioe ni bilo žive duše.
Coarasse je stopal spredaj, Clodion mu je pa sledil za petami. Hodila sta kakor bi se sploh ne poznala. Eden ie hodil po eni, drugi pa po drugi strani hodnika.
Pred palačo očeta mlade lepotice se je počasi izprehajaJa straža. Krasno poslopje, nekoč polno sijaja in razkošja, je bilo pogreznjeno v črno temo in grobno tišino. Samo v pritličju je bik> eno okno slabo razsvetljeno.
Coarasse je stopil mimo straže in se mimogrede ozrl skozi okno v palačo. Zagledal je nizko obokano dvorano, izp remen j eno v str a žarnico, kjer so vojaki kvartali.
Ustavil se je in pozdravil vojaka.
— Oprostite, ali bi mi mogli povedati, kako pridem najhitreje v ulico de la Vieulle-Tour?
Vojak je odzdravil in odgovoril:
— Dragi gospod, v Bordeauxu še nisem dolgo in ne morem vam ustreči.
Z nasprotne strani ulice se je približal Clodion in vprašal:
— Za pot ne veste, gospod?
— Da, gospod.
— Kam ste pa namenjeni?
— V ulico de la Vieulle-Tour.
— Kakor jaz. Torej lahko greva skupaj.
— Z veseljem, gospod! Coarasse se pa ni ganil.
— Gospod, — je dejal vojaku. — če že ne veste, kje je ulica de la Vieulle-Tour. mi boste pa lahko povedali, koliko je ura.
— Ob dveh sem zamenjal prejšnjo stražo.
— In od takrat je minilo...?
— Sele četrt ure.
— In kako dolgo boste stali tu?
— Celi dve uri.
Potrti grenke žalosti   naznanjamo sorodnikom,
prijateljem in znancem žalostno vest, da je sinoči zadet od srčne kapi preminul naš predobri soprog nt oče, stari oče, brat in stric, gospod
Vinko Pogačnik
magistrate! oftciant v p.
ki ga jutri, v sredo ob 18. spremimo fz rrffe žalosti na Hradeckega cesti št. 34 na pokopališče k Božjem* grobu v Štepaoji vasi.
Lfabgana, "Ml jamja
ŽALUJOČI OSTALI.
Dolina orehov
Po vsej naši banovini sta svetovna vojna in tudi povojna konjunktura lesne trgovine skoraj popolnoma Jztrebila orenovo drevje, da je bila banska nprava pred kratkim prisiljena izdati posebno odredbo, ki varuje » ščiti orehova drevesa ter prebivalstvo izrod buja in tudi sili, da nasad-j čim več orehov. Za puškina kopita ki za lepo hišno opremo so kmetje posekali in skoraj iztrebili lepa orehova drevesa, ki so tako mogočno krasila ziast: oaše hribovske vasi, in menda edino gospodarjev po tihi Tuhinjski dolini ni zmotil pohlep po dobrem zaslužku, da je vsa dolina od Kamnika pa do Kozjaka š> danes pofaa teg-a sirko v i tega drevja, ki nam prav tako. ka-
Anton Barkeljca* župan tuhinjski
kor z žlahtnim lesom daje velike koristi tudi s sadom, saj so orehova jedrca tako cenjena, da večkrat dosegajo cek> ceno tujih mandljev.
Čeprav nas je že naš zanesljivi ai za lepoto ter znamenitosti, zlasti pa za umetnostne starine vneti vodnik Rudolf Badjo-ra opozoriš na ta skriti in mirni paradiž naše dežele kot na izhodišče na najlepše smučarske terene, vendar je Tuniniska dolina nam Ljubljančanom še skoraj popolnoma neznana. Seveda je tudi v tej trditvi izjema, saj so v Tuhinjski dolinj redni gostje ljubljanski lovci, ki prihajajo sem na divje peteline, gamse in srnjad, ki j« kar mrgoli po košatih gozdovih. Na M en ino, v ta lovski raj. je od Laz komaj dve nr-j in to&ko je iz dolioe rodi do planine Brba, kjer je banovina uredila svojo vzorno paš-niško posestvo ki sezidala pfenšarski stan za 80 glav živine, a sedaj bo pa od 1. do 15. julija tam planšarski tečaj za 25 gojencev lz kamniškega, gornjegrajskega, kranjskega in radovljiškega sreza. V prijaznem poslopju je tudi 8 postelj za turiste in ra skupno ležišče na senu, kamor se lahko spravi tudi sto izJetnjkov.
Dolina med Nevljamd in Kozjakom ter hribi nad njo so pa tudi poki j zgodovinskih znamenitosti, sai ima cerkev v Zaka-hi krasne, takoimenovane zlate oltarje, v Sek& imajo znamenit mašni plašč iz 15-stoletja, ki ie na irjem na srebrna podlagi izvezen KrJst na križn. Krasna je toda cerkev Sv. Martina v Smartinu, kjer v zapri išču visi več slik redkega slikarja Niern-bergerja, zlasti je pa znamenit njegov portret župnika Raspa, ki ga je slikal tudi mojster Fortunat Bergant, in po njegovi sKki risal slčkar Valentin Metzinger, da so 30 vreza!i tudi v baker. Vsakdo si bo z veseljem ogledal tudi cerkvici na Grebenu in v Kostanju zaradi lepo posekanih lesenih ravnih stropov in zaradi- Potočnikovih fresk na Grebenu. Tudi na Lokah se izplača pogledati cerkev, a najznamenitejša je ponosna cerkev v Zgornjem Tuhinju, kri se o njej pripoveduje, da so jo sezidali celjski groije. Iz prvotne cerkve je v njej še nekaj izvrstnih gotskih plastičnih deH,
posebno zanimiva so pa gotska kovana vratca n pa umetna izdelana cerkvena posoda ter izvrstna Metzingerjeva slika sv. Florijana in Joahima. Skupina cerkve in župnišča ter ostalih domov Zgornjega Tuhinja dela nenavadno slikovit vtis, skoraj bi rekel Italijanskega starega mesteca. Nad Zgornjam Tuh njem se ti pa od Sv. Vida odpre krasen razgled po zelenih gričkih in dolinicah ter hribovje okrog vse doline s slavnim Sritahčem, kjer so ž« od leta 1238. dobili popotniki svoje zavetje v starem ho-spitalu, po katerem se kraj še danes imenuje.
Srednji in najlepši del doline je bil do-sedaj razdeljen na pet občin, Ln sicer na Zgornji Tuhinj, Smarfrn, Loke. Cešnjice in Hruševke, končno je pa ta del vendar združen v veliko občino Tuhinj. Kakor je doM-na drugače blaženo mirna, vendar je v nedeljo vtzvalovalo v njej razburjenje, ko so imeti volitve in ie bil navzlic najstrastnei-šecnu naporu nasprotnikov in udeležbi 89% votflcev z veliko večino izvoljen za župana vsega Tuhinja dosedanji zgornje tuhinjski župan, tudi v Ljubljani znani gostilničar in trgovec Anton Burkeljca. Zanimivo je, da so pri teh volitvah volili nacionalno listo celo cerkovniki in orgartisti ter tako dokazali, kako razumno ljudstvo je v teh skritih, a prelep h ki zdravih krajih. Razen g. Btrrketjce bosta pa v novem občinskem svetu sedela tudi še dva dosedanja župana, namreč dosedanji župan občime Loke g. Jože Cevc rz Vasenega in dosedanji župan otoSue Podhruške g. Ivan Vrtačmk iz Sred-
nje vasi, razen teh so pa v občinskem odboru sedaj še tudi zavedni posestniški Klemen Anton iz Šmartina, Leveč Franc iz Zgor. Tuhinja. Jeretina Janez iz Velikega Rakitovca, Pestotnik Martin iz Kostamja, Pestotnik Valentin iz Malega Hriba, Modrijan Franc iz Stebljevca, Klemen Franc iz Sel, Hribar Franc z Golice, Z bert Anton iz Malega Rakitovca, Zavasnik Alojzij z Velikega Hriba, Pančur Ivan iz Smartina, Mali Ivan z Lok, Vrankar Fran lz Buča, Mohor J'anez iz Laz ter štirje zastopniki manjšine. Torej z ogromno večino sami za napredek doline vneti možje!
Odkar je dolina dobila z novim upravnikom šole g. Sevnikom nadvse delovnega moža in tudi ostalo učiteljstvo, so se Tuli j*jci pričeli zanimati tudi za društveno življenje in prav pridno prirejajo igre na odru. ki je postavljen kar v šolski sobi. Tmeli so tudi izvrstno obiskan gospodinjski tečaj, ki se ga je udeleževalo toliko gospodinj in deklet, da je bila predavalnica vedno premajhoa. Zares moramo pohvaliti tuhinjske žene, saj so ruhrnjski domovi tako snažni in tako lepo okrašenri s cvetjem, kakor le redko kje v naši deželi.
Ljubljana Tuhinjske doline še ne pozna ter misli, kako silno ie odd-aJjena. vendar me je pa prepeljal tja do Laz k županu mali »Triglavček« v 35 minutah! Postrežejo ti kakor v mestu ?n rudi za letoviščar-je je pripravljeno dost lepih in snažnih sotb. Dolina je pravi sanatorij za nervozne, saj ni niti šuma, n!ti prometa*, mali potočki pa vabijo v osvežujočo kopel. Izletov je nešteto, saj je Vsa dofcua naraven park z najprijaznejšam prebivalstvom-
Kaja ne škoduje,
če kadiš počasi
Kdor hoče, da mu kaja ne bo Škodovala, na} se uči
kaditi od Torkov
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila.
A. PRESKER, LJUBLJANA« Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
Za slabokrvne in oslabele je najboljše sredstvo »JADRANSKA KAPLJICA« kri in moč tvorece vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: ML Ravtar, Ljubljana, Stari trg št. 19. 45fT
ČRE&NJE ZA VKUHAVANJE Prvovrstne hrustavke izpod Gorjancev (iz Brusnic pri Novem mestu), izredno prikladne za vkuhavanje črešnjevih kom-potov za zimo — naprodaj od srede 20. t m. dalje po selo nizkih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S.
2104
PRVOVRSTNO PARCELO tri minute od mesta Slovenska Bistrica, ob glavni cesti, 2062 kvadratnih metrov veliko, prodam m* po r>in. — Pojasnila daje A. Pečnik v Slovenski Bistrici. 2103
OGLAŠUJTE
V malih oglasih v > Slovenskem Narodu < velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; po posti lahko v mamicah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko.
Podaljšanje človeškega življenja, zlasti pa ohranitev svežih, mladostnih sil do visoke starosti, je že od nekdaj težak problem zdravniške vede. Učenjaki neprestano raziskujejo, kaj škoduje človeškemu zdravju in kaj krajša človeku življenje, na drugi strani pa, kaj zdravju koristi in kaj bi moglo človeku življenje podaljšati. Nobenega dvoma ni, da škodujejo zdravju razna mamila in pretirano uživanje življenja. Nekateri učenjaki trdijo, da prikrajša človeku življenje tobak. Drugi učenjaki zopet to naziranje izpodbijajo in težko je reči, kdo ima prav.
Zelo zanimiv je bil primer, ko je neki učenjak, hud nasprotnik kaje, odkril starca, ki je bil navzlic visoki starosti še izredno čil in svež, pa je učenjaku povedal, da še svoj živ dan ni kadil. Učenjak je iz tega seveda takoj sklepal, da je 90-letni starec zato še tako svež in čil, ker ni nikoli zastrupljal svojega organizma z nikotinom. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko je starec izjavil, da ima štiri leta starejšega brata, ki kadi od jutra do večera, pa je vendar še tako svež in čil, kakor on. Ker ta primer ni bil edini, se je začela veda temeljiteje pečati z načinom kaje. In kmalu se je izkazalo, zlasti pri natančnejšem opazovanju Turkov, da zmerna kaja človeku ne škoduje. Če človek torej ne more premagati te strasti, naj kadi počasi in čim počasneje kadi, tem bolje je zanj. S počasno kajo se omejuje škodljivost nikotina. Če opazujemo cigareto, ko jo človek kadi, vidimo, kako se vije razen vdihavanega dima iz pelela modrikast dim.
Dr. Wenusch je pa hotel proučiti obe vrsti dima. Vzel je 18 cigaret, pritrjenih na platinasti žici. Nad cigaretami je bila
pritrjena sesalka, spojena s steklenicami, ki so bile napolnjene z razredčeno žveple-no kislino. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da bi dim ne uhajal. S to metodo je dr. Wenusch ugotovil v stranskem toku dima 43 % nikotina, obseženega v cigaretah. Vzel je še 18 cigaret, a pri njih je proučil nikotin med počasno in hitro kajo. Kadil je počasi in delal je presledke po 20 sekund, da je potegnil dim iz cigarete. V izsesanem toku dima je našel 25 % nikotina, v stranskem toku pa 14 %. Iz tega torej sledi, da je pri naravni kaji v dimu, ki se vije iz cigarete, manj nikotina, nego se splošno misli.
Obenem je bilo dognano, da se nad polovico nikotina v kajenem tobaku razkraja. Pri nepretrgani hitri kaji pa vidimo čisto drugačno sliko. Vsebina nikotina v glavnem dimu doseže 80 %, d očim pade v stranskem dimu na 3 %. To je najboljši dokaz, da je treba kaditi počasi, če se hoče človek izogniti škodljivim posledicam nikotina. Čim hitreje cigar eto kadimo, tem več nikotina pride v dim, ki ga vdihavamo.
Počasno, neškodljivo kajo vidimo najlepše pri Turkih. To so pravi mojstri v kaji in zato dočakajo v Turčiji tudi najstrastnejši kadilci visoko starost. Tur ki rabijo mnogo več tobaka nego drugi narodi, pa jim vendar ne škoduje. Kar se torej tiče zdravja, ne gre za količino pokajenega tobaka, temveč za količino vdihanega nikotina. In ker kade Turki zelo počasi, pride v njihov organizem tudi pri obilni kaji razmeroma malo nikotina in zato jim kaja ne škoduje, čeprav kade vse življenje. Kdor torej hoče, da mu kaja ne bo škodovala, naj se nauči kaditi od Turkov.
Obljubljena dežela
Med Francijo in Švico je svobodni pas, kjer ne poznajo gospodarske krize in težav evropskih pokrajin
Nekje v Evropi je dežela, kjer se dogajajo prav čudne reči. Krave dajejo vsak dan po 100 litrov mleka, žetev je štirikrat na leto, eleganten avtomobil stane 3000 do 4000 frankov, kmečka dekleta nosijo svilene nogavice, V tej deželi živi samo 30.000 ljudi, toda po statistiki bi se zdelo, da proizvaja več kakor marsikatera druga industrijska država. Ta čudna dežela se imenuje »Svobodni pas med Francijo in Švico«. Meje so bile določene pred nekoliko leta, ko je bil v Franciji notranji minister Herriot in so bile sedaj začrtane na vseh zemljepisnih kartah. Svobodni pas je prvič določil Napoleon. Mnogokrat so se meje popravijale, večkrat pa so poipolnoma izginile. Sedanja eksistenca je zagotovljena z dogovorom obeh držav. V to deželo se lahko uvozi brez carine vsaka koheina blaga, iz dežele pa samo pridelki ali izdelki, ki jih pridobivajo v njej sami.
Vse to je samo teoretično, v praksa je popolnoma drugače. »Prosti pas« izvaža tisočkrat več produktov, kakor jih proizvaja, in zasluži ogromno pri uvozu brez carine v sosedno Francijo in Švico. Poleg tega se mnogo blaga tihotapi. Francoske carinske oblasti so izra5unale, da bi morala vsaka krava v tej deželi dajati najmanj 100 litrov mleka na dan, ako bi se res vse to mleko proizvajalo v tem pasu. Japonci, ki že dolgo časa zasipajo svet s svojimi iz* deHki, so se utaborili seveda tudi v tem svobodnem pasu. Za kilogram svile, izvožene v Francijo, se mora plačati 118
frankov carine. V svobodni pas se svila uvaža brez carine in izdelujejo tarr iz nje damske nogavice, ki jih prodajajo par po dva franka. Blago pošljejr potem v Francijo kot domač izdelek al pa še v večji množini kot tihotapske) blago. Enako se dogaja z japonskimi kolesi, ki stanejo 50 frankov, z električnimi svetilkami po 36 frankov za kilogram in drugimi proizvodi. Nikjer v Evropi ne vidite toliko japonskih potnikov in trgovcev kakor na ozemlju svobodnega pasu.
Sploh je ta svobodni pas zelo Čedn:* zemlja. Ako hočete potovati iž enega v dru-gi kraj, prihajate na ozemlje Francije, svobodnega pasu Švice, potem zopet Francije ali svobodnega pasu. Ni čudno, da je v deželi nič manj kakor 120 obmejnih točk. Prav nič čudnem ni, da se je ustanovila ogromna četa raznih gangsterskih družb, ki jim je edini posel tihotapstvo. En del meje svobodnega pasu vodi čez jezero, na katerem vozi vsako noč množica motornih čolnov, ki nosijo tihotapsko blago. Vendar so ti gangster ji miroljubnejši kakor njihovi tovariši v Chicago. Nikdar se ne streljajo med seboj, tudi cariniki jih ne preganjajo. Rajši zmečejo tihotapsko blago v vodo in pobegnejo. To je nekakšen nezapisan sporazum. Francoska finančna straža je nedavno na ta način dobila v svoje roke 2500 k« danskega surovega masla.
Naroiite — Ufajte „LJUBLJANSKI ZVON"
O^bJuJo. Josip Zttpaneic. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za opravo ln loaeratnl del Usta: Oton Chrtstol — Val v Ljubljani