Kranjska gora je pripravljena — Na znanih FIS smučiščih bo jutri in v nedeljo dvaindvajseti mednarodni FIS pokal v veleslalomu in slalomu, ki hkrati šteje tudi za moški svetovni pokal. Jutri in v nedeljo bodo na startu vsi najboljši alpski smučarji. Organizatorji so naredili vse, da so vse proae take kot morajo biti. Čeprav je v teh dneh pičla snežna odeja, so prireditelji dobili bitko s sneaovi Jutri ob 10. uri bo start prvega veleslaloma, drugi nastop pa bo ob 13. uri. V nedeljo ob 1030 bodo startali v slalomu, obl3. uri pa bo razplet druge vožnje, ki bo odločal o najboljših mestih. Kranjska gora je pripravljena na vse. (-dh) - Foto - F. Perdan Mnamni V ponedeljek Glasov Odprti telefon: 21-835, 21-860 Gradnja avtoceste mmL \ t Med zadnjim Odprtim telefonom, ko ste spraševali o zadevah, ki se nanašajo na komunalo (odgovore bomo objavili v eni prihodnjih številk Glasa) je bilo nekaj vprašanj, ki zadevajo gradnjo avtoceste Ha Gorenjskem, še već pa je bilo predlogov, da bi glede gradnje avtoceste posebej pripravili Odprti telefon. Čeprav priprava in izvedba Jfckcije Odprti telefon izgleda preprosta, naj pojasnimo, da ^ po zbranih vprašanjih treba Jf^oiskati odgovore pri poob-f^Sčenih ali odgovornih službah oziroma posameznikih. Zne naloge v pretežni meri že vsa leta slone v kranjski obci ^ nekaterih večjih delovnih organizacijah, medtem ko manj-vse predolgo možnosti o izvozu še le preučujejo no predstavlja težavno nadaljevanje proizvodnje. To še posebej občutita kranjska Sava in Planika. Neusklajenost in vsakoletne nejasnosti glede pravic razpolaganja z ustvarjenimi devizami že na začetku leta opozarjajo, da bodo po vsej verjetnosti v združenem delu z velikim naprezanjem ob iztekanju koledarskega leta izravnavali slabši začetek. Ob tem pa so na predsedstvu še i • ___M: i..J:__x.. - Ko je predsedstvu V^ske konference SZDL Kranj ^c prejšnjega tedna razpravljalo resolucije, je prejšnje ga ted ■^^•edlogu letošnje --------- . največ časa posvetilo prav ^Jtriu delu resolucije, kjer je go-k^J o 18-odstotnem povečanju iz (j^l D„: *___ . „nrnvlialri TI i Sli Pri tem iazpravljalci niso ^ ali bojazni, da takšnega poveča-bo lahko doseči. Ze samo po-obsega proizvodnje so organizacije združenega dela ** javile dokaj previdno in skrom-^rK^Bske težave s surovinami in re-^i^aterialom, ki so seveda močno ale na proizvodnjo, pa se uteg-I2H Nadaljevati tudi letos. V zadnjih Mesecih lanskega leta se je sta-^ Mcer nekoliko izboljšalo, saj je *epromateriala toliko, da je bilo l^fr^e z delom ob sobotah nekoliko ^l^^tj izpad proizvodnje med letom. pa vsaj za nekatere večje organizacije, ki so obenem veliki izvozniki, januar ponov- posebej opozorili, tudi na že nekaj let nespremenjeno porazdelitev izvoznih bremen v kranjskem gospodarstvu. Očitno ne zaleže kaj dosti, če je v občinski resoluciji že nekaj let našteta cela vrsta manjših delovnih organizacij, ki naj bi preučile možnost vključevanja v izvoz ter ob velikih kranjskih izvoznikih pripomogle k večjemu izvoznemu zamahu. Zato predlagatelju resolucije predlagajo, naj bi le-ta prinesla bolj določno obveznost izvoznih nalog. Devizni prihodek je namreč za Obletnica Kardeljevega rojstva Včeraj, 27. januarja, se je Ju- j goslavija spomnila obletnice roj- j stva velikega revolucionarja, državnika, komunista in sodelavca \ predsednika Tita Edvarda Kardelja. Njegova smrt pred tremi f leti pa pomeni nenadomestljivo i izgubo za Jugoslavijo in jugoslo- \ vanski delavski razred, prav tako pa tudi za socializem in razvoj j delavskega gibanja v svetu. S številnimi prireditvami in | predvsem ustvarjalnimi in znan- | stvenimi srečanji se je Jugo- * slavija poklonila spominu velikana revolucije. Prvič so podelili I nagrade Edvarda Kardelja, ki jih S bodo odslej podeljevali vsako tretje leto. Odbor za nagrado je prejel 19 predlogov in med njimi izbral tri. Prve nagrade Edvarda Kardelja so prejeli član pred- i sedstva SFRJ Sergej Kraigher za njegov prispevek k razvoju samoupravljanja, tovarna cementa Prvoborac iz Solina, katere de- ] lavci so veliko prispevali k razvoju delavskega gibanja, danes pa so primer dobrega gospodarjenja, j in Železarna Zenica, eden naj- j starejših jugoslovanskih delovnih kolektivov in danes uspešen proizvajalec izdelkov s svojega področja. kranjsko pretežno predelovalno industrijo, ki se zalaga z repromateria-lom iz uvoza, še kako pomemben. Tega se očitno v nekaterih organizacijah združenega dela, ki sicer nekaj že izvažajo, a morajo dosti več uvoziti, še premalo zavedajo. Zaradi sedanje slabe oskrbljenosti z uvoženim repromaterialom ponekod ne vedo, ali bodo čez teden dni še lahko delali ali ne in to bi morala biti za vse gospodarstvo dovolj resna pobuda za iskanje izvoznih trgov. Seveda pa je vprašanje, če so delovne organizacije s svojimi proizvodi dovolj konkurenčne, da se bodo lahko prebile na zahtevne in s proizvodi zasičene tuje trge. Ob vsem tem iskanju, kako povečati izvoz, pa ni zanemarljivo, kar poudarjajo na kranjskem občinskem sindikalnem svetu, da bo namreč tako napet izvozni program v mnogočem poslabšal preskrbo na domačem trgu. Prav ta vidik pa bo morala ob sprejemanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju v tem letu upoštevati tudi skupščina na februarski L. M. V SREDIŠČU POZORNOSTI r-——————^mmam Bomba zadolžitve Svetovna gospodarska kriza se vse bolj poglablja in jemlje besedo strokovnjakom, ki so napovedovali, da se bo letos recesija v svetu vendarle malce unesla. Reseeija je značilnost današnjega sveta, tako zahoda kot vzhoda. Približujemo se ničelni točki razvoja svetovne trgovine. Lani se je obseg svetovne trgovine povečal le za 1 odstotek, za leta poprej pa je bila značilna 7 do 9 odstotna rast svetovne trgovine. Letos bo ostala na lanski ravni. Jugoslavija je bila v zadnjih letih 0,53 odstotno udeležena v svetovni trgovini, lani 0,47 odstotno. Razviti svet je obremenjen z brezposelnostjo in v najbolj razvitih deželah sveta je bilo lani brez dela 29 milijonov ljudi, letos bo brezposelnost porasla na 32 milijonov ljudi. Razviti svet se brani s protekcionističnimi ukrepi in gospodarstva posameznih dežel se zapirajo, čeprav si žele prav odprtosti. Vse bolj se zaostrujejo odnosi med razvitim in nerazvitim svetom, kar odseva v strahotni zadolženosti nerazvitih. Po podatkih mednarodnega monetarnega sklada je leta 1970 skupna svetovna zadolžitev znašala 100 milijard dolarjev, lani pa že 700 milijard dolarjev, na kar je posebej vplivala vse dražja nafta. Leta 1974 le tri dežele niao mogle poravnati svojih dolgov, zdaj je na seznamu že 26 takšnih dolžnikov. Ves svet se nahaja na bombi zadolžitve. Razviti priporočajo manj razvitim naj zmanjšajo potrošnjo, znižajo življenjski standard. Toda v teh deželah je že tako nizek. Po ameriških podatkih je Jugoslavija na enajstem mestu med dvajsetimi najbolj zadolženimi deželami sveta. Vendar so bolj kot absolutne številke nazorni podatki o možnostih odplačevanja dolgov. Brazilija mora kot največji svetovni dolžnik letos plačati 87 milijard dolarjev dolga, kar je 17 odstotkov več kot bo znašal njen devizni priliv. V še težjem položaju je Argentina, ki ima letos sicer 18,4 milijard dolarjev dolga, vendar ji bo zmanjkalo kar 53 odstotkov deviznega priliva. V podobnem položaju je Mehika. V socialističnem svetu imata Sovjetska zveza in Jugoslavija največ možnosti, da plačata letošnje dolgove. Sovjetska zveza jih bo lahko poravnala s 25 odstotki deviznega priliva, Jugoslavija 6 milijard dolarjev s 41 odstotki deviznega priliva. Poljska bo zmogla dolgove plačati s 94 odstotki deviznega priliva, Nemška demokratična republika s 83 odstotki, Romunija s 61 odstotki in Madžarska s 55 odstotki. Svetovne bankirje je presenetilo, da je Jugoslavija skoraj v celoti plačala lanske dolgove. Niso pričakovali, da se bomo tako dosledno oprli na lastne moči. Zavedamo se, da bi reprogramiranje dolgov probleme le odložilo, ne spravilo z dnevnega reda zakoreninjeno navado lahkotnega najemanja tujih posojil. Novo, letošnjo mednarodno pomoč moramo gledati prav v luči neomajanega zaupanja. S švicarskim dogovorom nam je »pet-najsterica« odobrila 1,3 milijarde dolarjev posojila, Kuvajt je dodal 150 milijonov dolarjev, mednarodne banke bodo sklepale še o dodatni 1 milijardi dolarjev posojila za premoščanje naših težav. Ob tem je treba posebej poudariti namen novih posojil, ki imajo srednjeročni značaj in jih torej ne bremenijo visoke kratkoročne obresti. Nova posojila imajo določbe, da jih ne smemo porabiti za naložbe, temveč za nakup blaga v tujini, kar bo razrešilo uvoz surovin in izdelavnega materiala ter oskrbo domačega trga. Naše izdelke pa bomo lahko prodali v tujino, kar je ob zdajšnjih prote kcionističnih ukrepih posebej pomembno. Dobili smo torej izredno podporo za okrevanje našega gospodarstva, za izhod iz težav. M. Volčjak Stanovanja do leta 2000 V Bitnjah naj bi zraslo mesto Kar najhitreje je treba pripraviti urbanistične dokumente za nadaljevanje stanovanjske gradnje v Bitnjah, kjer je na manj vrednem zemljišču prostora za stanovanjsko gradnjo tudi letu 2000 po Kranj — Ne glede na to, kako se bo odločilo o načrtovani stanovanjski gradnji Planina III — Klanec, ki jo je dohitel zakon o varovanju kmetijskih zemljišč, pa se v Kranju že pospešeno pripravljajo na bodočo stanovanjsko gradnjo na novih površinah. Časa pravzaprav ni ravno veliko, če naj bi bil razmak med dokončanjem usmerjene stanovanjske gradnje na vzhpdnem delu mesta in novim stanovanjskim področjem kar najkrajši. Vsako leto mora namreč mesto dobiti novih 200 do 300 stanovanj, kar narekuje naravni prirast prebivalstva in razmeroma umirjena stopnja zaposlovanja brez dotoka novih delavcev iz drugih regij in republik, kot je bilo to značilno za nekaj prejšnjih let, za čas ekstenzivnega zaposlovanja. Do konca tega srednjeročnega obdobja to je do leta 1985, naj bi v Kranju zgradili še nekaj več kot 1000 novih stanovanj. Pretežni del stanovanj, to je okoli 2300, bi v teh letih zgradili, oziroma še dogradili na Planini II in Planini III. V drugih predelih namenjenih kompleksni stanovanjski pozidavi, pa gre le za manjše število stanovanj: med njimi je še največji kompleks bodoča gradnja v Drulovki, kjer bo 140 novih stanovanj, z revitalizacijo stanovanj v starejših hišah pa bi pridobili še 120 stanovanj. Stanovanjska gradnja v Preddvoru, Pre-dosljah, Šenčurju, na Zlatem polju, na Golniku in v Cerkljah pa z doslej zgrajenimi in v naslednjih treh letih planiranimi stanovanji pomeni le okoli 10 odstotkov novega stanovanjskega fonda v tem srednjeročnem obdobju. Ko se je v šestdesetih letih usmerjena stanovanjska gradnja v Kranju premaknila z zahodnega obrobja mesta na Zlatem polju v vzhodni del na Planino, je bilo na ta način, vsaj kot se je kasneje izkazalo, mogoče rešiti le kratkoročne potrebe po stanovanjih. S črtanjem 170 ha površin predvidenih za stanovanjsko gradnjo na kmetijskih površinah pred tremi leti, pa se je prostor za nadaljevanje stanovanjske gradnje vsaj v bližini mesta še bolj skrčil. Zato odločitev, ki je bila sprejeta lani, da se bo usmerjena stanovanjska gradnja nadaljevala v Bitnjah nikakor ni bila izhod v sili, pač pa odločitev, ki jo je narekovalo tako varovanje preostale kmetijske zemlje kot tudi možnost nadaljevanja gradnje stanovanj tudi po letu 2000. V Bitnjah naj bi začeli graditi stanovanja v letu 1987 ali 1988, že leto oziroma dve leti poprej pa bo treba začeti z velikim komunalnim opremljanjem zemljišča. Po ocenah bo treba za izsuševanje močvirne zemlje, regulacijo vodotokov ter komunalno opremo zemljišč s kanalizacijo, elektriko, vodovodom in cestami v prvih dveh letih vložiti okoli 700 milijonov novih din. Na velikem kompleksu za kmetijstvo neprimerne zemlje v Bitnjah bo po ocenah mogoče zgraditi stanovanja za okoli 15.000 ljudi, prostorske možnosti pa so tolikšne, da bi to število lahko tudi podvojili. Kranjski izvršni svet je na svoji seji že imenoval komisijo, ki bo ocenila dela, prispela na javni natečaj za izdelavo podrobnega urbanističnega načrta za Bitnje, ki ga bo skupščina občine razpisala v prvi polovici tega leta. Do razpisa pa bo Domplan pripravil programska izhodišča za bodočo gradnjo. L. M. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 28. JANUARJA!! Tehtne pripombe mladine r V javni razpravi so razvojni dokumenti radovljiške občine in mladi so dali vrsto tehtnih in določnih pripomb in predlogov na osnutek družbenega plana radovljiške občine za obdobje 1981—1985 — Mladi pravijo, da bi moral družbeni plan nasploh vsebovati bolj določne in življenjske cilje • Načrtovani kazalci izvoza, rasti nekateri objekti kljub obljubam niso proizvodnje in zaposlovanja v Veri-gini temeljni organizaciji TIO po mnenju mladih niso realni, zato predlagajo, da jih ponovno preverijo. • Opredelitev, da se obseg kmetijskih zemljišč ne bo zmanjševal, m v skladu s sprejeto politiko razvoja kmetijstva. Pridobivati bi morali nova kmetijska zemljišča, ne zgolj ohranjati sedanja. • Vprašanje obvoznice na Bledu ni obdelano, do leta 1985 bi lahko pripravili vsaj izhodišča in izdelali dokumentacijo. • Trgovina in preskrba sta obravnavani le načelno, kljub težavam in pomanjkljivostim. • Urejanje visokogorskih smučišč mora upoštevati zaščito okolja in vodnih virov. Pogrešajo natančno lokacijsko opredelitev smučišč, saj Popravek N V sestavek, v katerem smo minuli petek poročali o invalidih, upravičencih do dodatnih bonov za bencin, se je vtihotapila neljuba napaka, oziroma pomanjkljivost. Zapisali smo, da so do dodatne količine goriva upravičeni invalidi, ki se lahko izkažejo s 60-odstotno telesno okvaro. Vendar dodatno količino bencina lahko dobe tisti invalidi, lastniki avtomobilov, ki imajo 60-odstot-no telesno okvaro po dogovoru o seznamu telesnih okvar na okončinah, hrbtenici ali medenici. Do dodatnih bonov so upravičeni tudi invalidi z 80-odstotno telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, ledvični bolniki, ki se vozijo na dializo in hemofilitiki. Uspel pohod Radovljica — V sredo, 19. januarja je delegacija republiške konference ZRVS obiskala občinsko konferenco ZRVS Radovljica. Pogovarjali so se o pohodu po poti heroja Lojzeta Ke-beta, ki je bil 9. januarja iz Krope v Dražgoše. Udeležilo se ga je trideset ekip iz vse Slovenije, sestavljali so jih po trije člani ZRVS in trije člani ZSMS. Soglašali so, da je pohod uspel, nekaj manjših spodrsljajev pa bodo skušali v bodoče odstraniti. Izdali bodo brošuro z opisom namena in pomena tekmovanja ter s kratkim opisom dražgoške bitke, narodnega heroja Lojzeta Kebeta, Krope in Dražgoš in objavili rezultate v zadnjih osmih letih. Brošuro bodo popestrili s slikami preteklih prireditev. Predsednik republiške konference ZRVS Janez Japelj je ob tem izrekel pohvalo in priznanje organizaciji tekmovanja in vsem sodelujočim. Tovarni Plamen iz Krope pa se bodo pismeno zahvalili, saj je za udeležence pripravila zajtrk v tovarniški menzi in dala na razpolago prostore v sindikalnem domu v Kropi. Ciril Rozman Begunjski zaporniki! Kranj - Pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko deluje komisija za zbiranje in urejanje gradiva begunjskih zaporov. Komisija načrtuje izdajo Begunjskega zbornika, za katerega že nekaj časa zbira gradivo. Da bi bila ta problematika čim boljše in čim bolj vsestransko obdelana, je nujno sodelovanje nekdanjih zapornikov. Zato komisija poziva vse zapornike, naj prispevajo svoje spomine ali drugo dokumentarno gradivo. Zbrano gradivo bo uporabljeno za zbornik, za arhiv muzeja revolucije Gorenjske ali za pisanje krajevnih kronik. Spomini naj bodo napisani, vsa ostala gradiva pa bodo kopirana in vrnjena. Prispevke in gradiva pošljite na naslov: Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Komisija za zbiranje in urejanje gradiva begunjskih zaporov, Kranj, Trg revolucije 1. V----- izpolnili pričakovanj. • Omenjena ni zajezitev na Savi, ki jo odklanjajo. Osnovna usmeritev bi morali biti manjši hidroenergetski objekti, saj je možnosti zanje dovolj. • Mladi menijo, da je 6,92-odstot-na prispevna stopnja za gradnjo stanovanj prenizka. • Odločitev, da bodo prenovili le deset stanovanjskih poslopij, ni sprejemljiva, saj bi lahko z več volje posebej z obnovo podstrešij pridobili veliko novih stanovanj. V ta namen bi morali takoj izdelati širok program prenove. • Nič ni zapisanega o usmerjenem izobraževanju. Problem gostinske in ekonomske šole je po mnenju mladih večji kot prostorske težave osnovnih šol. • Knjižničarstvo in skrb za spomenike NOB ne moreta predstavljati osnovne smeri razvoja kulture v občini. Društva, množična kultura in ustvarjanje mladih morajo povsod postati osnovno gibalo kulturnega delovanja. Rešiti je treba problem mentorstva, usposabljanja in uveljavljanja vrhunskih dosežkov. • Glede muzeja revolucije ni omenjena možnost, da bi iz begunjske graščine preselili bolnico v primer- nejše prostore in v graščini uredili muzej. • Zaposlovanje j« obravnavano tako površno, da je to nesprejemljivo. Mladi se sprašujejo, zakaj ob množici analitičnih ocen in napovedi nihče ni izdelal konkretnega načrta zaposlovanja v povezavi s štipendiranjem in programom morebitnih sprememb v mreži šol in načrtovanja kadrovske strukture na novo zaposlenih. • V raziskovalno delo kaže vključiti študente, saj se je takšna oblika že izkazala. • Problem prostora za mlade bi lahko reševali z urejanjem večnamenskih prostorov v zakloniščih. • Kmetijskim zemljiščem prve in druge kategorije ne bi smeli v nobenem primeru spreminjati namembnosti. • Prenova starih vaških in mestnih jeder naj se konkretizira v smislu pridobivanja novih stanovanj. Na predloge o prenovi podstrešij v Prešernovi ulici v Radovljici ni odziva, čeprav so mladi na to že večkrat opozorili. • Glede urbanističnega urejanja območij za gradnjo počitniških objektov predlagajo mladi organizirano, enotno gradnjo, ki jo bo prevzelo eno od gradbenih podjetij, tako zgrajene počitniške hišice pa bi bilo moč kupiti ali dobiti v najem. To bi bil verjetno najučinkovitejši način preprečevanja črnih gradenj in izigravanja odlokov. Manj se izobražujemo Pri delavski univerzi na Jesenicah ugotavljajo, da so razne oblike dodatnega izobraževanja krajše in redkejše — Premalo denarja Jesenice - Lani so pri jeseniški delavski univerzi organizirali 3.500 ur za izobraževanje odraslih in pridobitev osnovnošolske izobrazbe. Izobraževanje v posameznih oddelkih od 5. do 8. razreda je dokončalo 113 slušateljev. Obenem so na Delavski univerzi Viktorja Straži-šarja organizirali tudi 21 seminarjev za komuniste in oddelek občinske partijske šole iz programa ldejno-političnega usposabljanja članov ZKS v jeseniški občini. Ugotavljajo, da se obseg idejnopolitičnega usposabljanja članov ZKS v zadnjih dveh letih zman jšuje. Skupaj s klubom sa"moupravljav-cev so pripravili kar 51 izobraže- Več denarja za nezaposlenost Jesenice - Težki pogoji gospodarjenja se bodo v letošnjem letu nujno odražali tudi pri zaposlovanju, saj bo nedvomno nekaj več iskalcev zaposlitve kot lani. Zato bo za denarne pomoči in denarna nadomestila morala tudi skupnost za zaposlovanje na Jesenicah nameniti več denarja. Stopnja brezposelnosti se bo predvidoma povečala na 1,6 odstotka in tako bo povprečno mesečno iskalo redno zaposlitev 235 ljudi. Zato bo skupnost potrebovala več denarja, ki pa ga bo morala nameniti tudi za prekvalifikacije delavcev, saj bo nezaposlenost večja tudi zaradi strukturnih neskladij ali potreb organizacij združenega dela. Tako bodo s kar najnižjimi stroški poskušali prekvalificirati kar največ delavcev. £>. S. Poslej tudi zamenjava prometnih dovoljenj Radovljica — Občani radovljiške občine lahko že nekaj časa podaljšujejo prometna dovoljenja za motorna vozila na Jesenicah, kjer opravijo tudi tehnične preglede vozil. Po šestih podaljšanjih so okenca na tiskovini polna in prometno dovoljenje je treba zamenjati. Tega doslej občani radovljiške občine na Jesenicah niso mogli storiti, temveč je bilo moč to formalnost opraviti le na občini v Radovljici. Na pobudo občanov je občinski upravni organ zdaj poveril Integralu na Jesenicah tudi zamenjavo prometnih dovoljenj in s 1. februarjem bodo občani radovljiške občine prometno dovoljenje ob podaljšanju registracije lahko tum tudi zamenjali, če bo polno. valnih oblik in te oblike samoupravnega usposabljanja je končalo 1.210 udeležencev ali samoupravljavcev. V okviru programa obrambnega usposabljanja delavcev in občanov ter zadovoljevanja osebnih potreb — splošno izobraževanje - so organizirali 215 predavanj v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih ali skupaj 645 učnih ur. Jezikovnih tečajev se je udeležilo 45 slušateljev, šivalnih tečajev 60 in predavanj o obrambi 15.000. Pri Delavski univerzi ocenjujejo, da se delovni ljudje in občani v zadnjih treh letih manj vključujejo v razne oblike izpopolnjevanja, predvsem zaradi rasti življenjskih stroškov in višjih cen za te oblike izpopolnjevanja. Stransko dejavnost delavske univerze na Jesenicah pa predstavlja opravljanje tiskarskih storitev, ki postajajo vedno bolj kvalitetne in v primerjavi z drugimi cenejše. Delavska univerza bi rada povečala obseg in kvaliteto tiskarskih storitev za potrebe organizacij združenega dela in drugih uporabnikov v občini. Ekonomski položaj delavske univer: ze je precej slab, saj bo poslovni uspeh zaradi visokih stroškov na meji poslovne uspešnosti. V zadnjih treh letih se dohodek zmanjšuje zaradi preusmeritve vzgojnoizobraževalne dejavnosti, saj prevladujejo krajše oblike izobraževanja, ki prinašajo manj dohodka, in zaradi omejevanja rasti cen za izobraževalne storitve. Naraščajo materialni stroški in zato je na osnovi priporočil in izhodišč družbenopolitičnih organizacij delavska univerza predlagala, da bi občinska izobraževalna skupnost s svobodno menjavo dela pokrivala 50 odstotkov materialnih stroškov. D. Sedej Tekmovanje za najboljše mladinsko glasilo Velik pomen pri izgrajevanju informativne zavesti in kulture mladih imajo tudi mladinska glasila, ki jih izdajajo mladinske organizacije v Šolah, tovarnah in krajevnih skupnostih. Zanje je Center za informiranje, raziskovanje in založništvo pri Republiški konferenci ZSMS tudi letos razpisal vsakoletno tekmovanje »najboljše mladinsko glasilo v letu 1983«. Nagrada bo pripadla glasilu, ki vsebuje kritično, ustvarjalno, angažirano obravnavanje odnosov v osnovnih organizacijah mladih, zajema široko področje dela, ga odlikuje informativno in vzgojno poslanstvo, in bo izšlo vsaj trikrat od septembra 1982 do aprila 1983. D. Papler naš sogovgrnih Jošt Rolc Duhovniki vse bolj vključeni v . ij samoupravi« družbo Pred dobrim tednom so imeli v Radovljici že šestnajsti posve: duhovniki z območja radovljiške občine, ki ga vsako leto pripravil ordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo: verskiriii skupnostmi pri občinski konferenci SZDL. Koordinacijske« odboru s prekinitvijo že dvanajst let predseduje Jošt Rolc. _ »V radovljiški občini ste med prvimi v blovemji osnov* koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samouprav: družbo in verskimi skupnostmi. Kakšne so izkušnje?« »Res, med prvimi smo osnovali koordinativni odbor m Uv«c obliko srečanj u duhovniki, sprva le z duhovniki rimokatolike ceri-zadnja tri leta tudi s predstavniki adveiitistične cerkve m jehovih p* Zaradi priseljevanja imamo v občini tudi nekaj drugih vem skupnosti, ki pa nimajo organizirane dejavnosti. Ce bo do. tega pr* bomo tudi z njimi stopili v stik. Zmotno je torej nmenje, da ura v* varno zgolj odnose s predstavniki nmokatoliške cerkve Na začetku bilo precej nejasnosti, sektašenja, izpadov, ki pa so bih odsev sp]:> klime, saj" tudi v vrhovih rimokatoliške cerkve niso bih najK naklonjeni sožitju. SZDL pa se je morala bojevati s taksnimi ter dencami, na drugi strani pa tudi s sektasenjem v lastnih vrstah. Y bolj hudo je bilo to, da je vse šlo mimo krajevnih skupnosti ,n oKi; saj so se duhovniki neposredno obračali na republiške organe, pr* vsem na versko komisijo pri republiškem izvršnem svetu. Problem ,..,«. -i ji\/nema r.na nač-, U :_____ Krajevnm shupnuM^', v v«^.«**- - — --- - - ,-. r j odnosov ima Društvo slovenskih duhovnikov, zavoljo sprejemih pogledov na vlogo duhovnikov v naši družbi.« »Kakšni problemi in vprašanja se odpirajo danes?« »Zadnja leta je klima vse bolj ugodna, tudi v vrhovih slovel cerkve je razumevanja vse več, večja je tudi demokracija v sicer k ven i hierarhiji. Duhovniki vse bolj sodelujejo v socialistični zve čeprav je ponekod še opazna zadržanost tako duhovnikov kot sameznih političnih aktivistov, kar seveda ni v skladu z našo politik -naših odnosih ni odprtih vprašanj, pogledi na potrebo po sožitju sodelovanju so enotni. Le tu in tam so prenapeteži, ki določen prot«* kot je na primer dejstvo, da Zavod za spomeniško-varstvo ni začr3 obnove neke cerkve, pripisujejo splošni politični hniji.« _ »O čem se pogovarjate na srečanjih z duhovniki.« »Zadnja leta je za ta srečanja značilna velika sproščeno*: strpnost. Na srečanjih izključujemo dialog o svetovno nazorskih verskih vprašanjih, ker menimo, da je to delo teologov ,n filozof Pogovarjamo se o praktičnih vprašanjih kot so verski obredi j pogrebnih svečanostih, verske procesije, postavljanje kultnih objekt na javnih mestih, karitativne dejavnosti cerkve, pobiranje prispevk in podobno. Z dogovarjanjem rešujemo vprašanja ki jih je vse m£ Odnosi so lahko dobri, če jih prevzema strpnost m dobra volja. Te^a je v naši občini dovolj. Prizadevamo si, da bi vse več stvari reševal; krajevnih skupnostih, ne zgolj itr ravni občine. Zelo dobro inu odnose z verskimi skupnostmi urejene krajevne konference SZI Podnart, Bled, Gorje in Lesce. Drugod manj. Na zadnjem srečanjuI so duhovniki izrazili željo, da bi bili seznanjeni s sprejemaj dokumentov, ki zadevajo njihovo dejavnost kot na primer odlo* pogrebnih svečanostih ali o javnih manifestacijah.« Uskladiti obratovalni čas , •__ali n« 1 Ustanovitelji O*. —— ««■ ESi »SSKffl^S l^tfEi ^»"""is ZP LiudTka pravica Ljubi,™. N.sto. uprave Urfj^ Mo* ehnM „r.dnik 2,-835. komerciala, p.o- 5ssjjs25Ksr.au - —• 350,-din- . - a -t* C j H >' V ■■ 4 f> ' t a 1 Kranj - V sredo so se sestali člani občinskega sindikalnega odbora trgovine in gostinstva Kranj, da bi rekli besedo, dve o minimalnem obratovalnem času trgovin. Zaradi težnje po varčevanju in boljši izrabi delovnega časa se je tudi obratovalni čas prodajaln pomaknil za uro v dnevno svetlobo. Ker pa vse trgovine še niso uveljavile zimskega časa, se zdaj pojavljajo neskladja, delavci v trgovskih organizacijah pa čutijo tudi probleme glede prevozov, otroškega varstva in drugje. Občinski sindikalni odbor trgovine je zato predlagal, naj bi se v kratkem sestali predstavniki kranjskih trgovskih gigantov (Živil, Elite, Kokre in Merkurja), ki naj bi družno s komitejem za gospodarstvo ter konferenco potrošnikov uskladile svoj delovnik. Na odboru so izrazili Tekmovanje mladih v kmetijstvu Marca nameravajo mladi na Gorenjskem pripraviti tradicionalno tekmovanje »Mladi o kmetijstvu«, katerega pobudnik in strokovni nosilec je Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske. Organizacijo tekmovanja, na katero se mladi že mrzlično pripravljajo, bosta topot prevzeli občinski mladinski organizaciji Kranja in Škofje Loke. V teh dveh občinah so mladi kmetje naj-zgledneje organizirani v zadrugah, oboji pa imajo tudi organizacijske izkušnje. Sprva bodo v vseh občinah (razen na Jesenicah, kjer mladih kmetijcev skorajda ni) uprizorili občinska tekmovanja, nato pa se bodo zmagovite ekipe pomerile na regijskem tekmovanju. Poanta letošnjega tekmovanja je znova na spodbujanju mladih k vključevanju v zadruge kar pomeni tudi prihodnost našega kme- ■ • • -" • d\z/ tijstva- tudi pomislek, ali naj sp^t? obratovalni čas velja tudi rs vine s prehrambenim blagom ni ureditvi bi bilo kajpak v p* bi tudi živilske prodajalne s** obratovati ob osmi uri, potro? pa verjetno ta ureditev ne t1 povšeči. Mnogi si namreč službo nakupijo vsakodnevu hrambenih artiklov, ko p« popoldne vračali z dela, ae*> živil ne bi več dobili. Odlo£* sedo bodo verjetno na skupc* stanku občinskega odbora sin* trgovinske branže, vseh W trgovskih organizacij v Kra»* konference potrošnikov in k^ za gospodarstvo rekli prav ? niki. SAVA KRAXj Industrija gumik' usnjenih in kerou' izdelkov Kranj Škofielo&ka 6 razpisuje javno dražbo tovornega avtomobila FURGON TAM 2000, leto izdelave 1968, avtom bil je potreben popravila. I/klicna cena din lO.OOtii Javna dražba bo v četrtek, dr 'j februarja ob 11. uri v s». "si,bi nabavnega sektorja. P šei nova Pvltet prometni davek, kil ,„*., kupec. Vse cene Rajo franko SAVA Kr»a Kupec mora avto Takoj in prevseU n*p neje v iSdi.eh po prodaji. PETEK, 28. JANUARJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN O LAS Razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov Pravočasni in usklajeni programi Razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov je stalna naloga. V potrditev takšnega stališča sodijo tudi regijski posveti, ki jih ta mesec v Sloveniji organizira republiška skupščina skupaj z republiško konferenco Socialistične zveze in republiškim svetom Zveze sindikatov. Posvetovanja tokrat name^ njajo glavno, pozornost sicer bolj tehničnim oziroma organizacijskim vprašanjem s področja delovanja in razvijanja delegatskih odnosov. Vendar se je pokazalo, da je tudi na teh področjih še marsikaj nedorečenega. Eno od vprašanj je usklajenost programov. Zdaj smo velikokrat priča, da je program republiške skupščine marsikdaj slabo usklajen s programi občinskih skupščin oziroma obratno. Ugotovitve, da so programi republiške skupščine znani najmanj tri mesece prej sicer do neke mere zavračajo upravičenost pripomb, da je čas prekratek. Vendar pa ga hkrati potrjuje praksa, ki se že nekaj časa pojavlja, da je vrsta pomembnih vprašanj uvrščenih na dnevni red zasedanj zborov v republiški skupščini na sami seji. Možnost posvetovanja in oblikovanja stališč v bazi je tako nemogoča. V takšnih primerih je razumljivo, da se potem ne odloča delegatsko. Prizadevanja bi morala iti v smeri podaljševanja časa, ki je o predlogih predviden za razpravo v delegacijah. Sedanji tritedenski rok je kot kaže prekratek. Delegacije se lahko sesta-nejo le enkrat; prav pa bi bilo, da bi se lahko dvakrat. Težava je toliko večja, ker delegati nimajo povratne informacije. Tako delegat največkrat šele na začetku na zasedanju zbora (ali pa tudi ne) izve za stališče, ki ga ima delegat oziroma delegacija z drugega konca Slovenije. Tu se pojavi boljša ali slabša usposobljenost delegata za neposredni dialog in utemeljevanje sprejetih stališč delegacije. Takšno usklajevanje pa nazadnje lahko kaj hitro prestopi meje dovoljenega, ki ima še zvezo z delegatskim odločanjem. Eden od razpravljalcev na nedavnem gorenjskem posvetu je s tem v zvezi postavil zanimivo vprašanje. »Težko je najti univerzalnega delegata, če je na zboru več različnih točk po vsebini. V takšnih primerih en delegat lahko zamenja drugega. Kaj pa, če so vprašanja zadnji hip uvrščena na dnevni red. Zakaj ne pride do prekinitve seje zbora, da delegati pridobijo mnenje v bazi? Pravočasno in usklajeno programiranje je morda le na pogled manj pomembno za delovanje in razvijanje delegatskega sistema. Če pa tehnično oziroma organizacijsko, kakor vsebinsko pogledamo nanj, potem kaj hitro ugotovimo, da je prav to eno od osnovnih vprašanj v nadaljnjem razvijanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov. A. Žalar Čigava je počitniška zveza Počitniška zveza Kranj že leto dni pričakuje rešitev svojega statusnega položaja in s tem vira družbene denarne pomoči, ki jo je občinski proračun odrekel — Bodo storitve počitniške zveze, namenjene predvsem učencem in študentom s plitkimi žepi, prisiljene na ekonomske cene? — Bo tudi v tem primeru družbena skrb za mlade ostala le fraza oziroma kako dolgo še? zveze odprta julija in avgusta, junija in septembra pa so tam letne šole Kranj — Počitniška zveza v Kranju, edina na Gorenjskem, združuje okrog 560 aktivnih članov. Njen namen je, da predvsem učencem in študentom, torej mladim, omogoči čim bolj pester in poceni oddih v svojih letoviških objektih kot tudi v vseh drugih, ki so ji odprti za izmenjavo v okviru slovenske in jugoslovanske zveze ter evropske mladinske turistične organizacije. V Premanturi pri Pulju ima kranjska počitniška zveza v prikolicah, šotorih in lesenih montažnih hišicah prostora za 400 ljudi, ki imajo na voljo tudi športne terene za košarko, odbojko, rokomet, balinanje in namizni tenis. Lani so v Premanturi, ki je za člane počitniške Pomembno, kako naprej Napotki tržiškim delavcem ob obravnavi zaključnih računov za minulo poslovno leto — Iskanje poti za še boljše gospodarjenje V tržiških organizacijah gledati koriščenje proizvodnih zmo- gljivosti, možnosti za povečanje izvoza in skrčenje uvoza, izvršni svet pa bo.razen tega primerjal tudi usklajenost planov z ustvarjenimi rezultati. Tržič ■ združenega dela so bile v minulih letih razprave o zaključnih računih zelo kvalitetne in živahne, saj so delavci razen ocene poslovanja vedno spregovorili tudi oziroma predvsem o slabostih, ki so preprečevale še boljše rezultate ter o prizadevanjih, ki vodijo k ciljem gospodarske ustalitve. Po neuradnih ocenah nobena trži-ška organizacija združenega dela lani ni prigospodarila izgube, niti ni kršiteljev dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne do-hpdke. Kljub temu pa ugodni rezultati iz zaključnih računov približno šest tisoč delavcev, kolikor jih je v tržiški občini, ne bodo uspavali. V razpravah o zaključnih računih - nosilke akcije so v vseh sredinah osnovne organizacije zveze sindikatov — bodo razen preverjanja poslovanja v preteklem letu spregovorili tudi o planskih izhodiščih za letos. Povedali bodo, kako v temeljnih organizacijah odločajo o delitvi celotnega prihodka, v kolikšni meri se uveljavljajo samoupravni družbenoekonomski odnosi ter planski cilji s «lji gospodarske stabilizacije, v kolikšni meri je rast dohodka posledica rasti cen in v kolikšni večje produktivnosti dela, kolikšen je izjemen dohodek, kakšni so rezultati dela z združenimi sredstvi zunaj temeljne organizacije in kako se uresničujejo samoupravni sporazumi v reprodukcijskih verigah, nikakor pa ne bodo smeli prezreti tudi socialne varnosti najslabše nagrajenih delavcev. O zaključnih računih, o katerih bo stekla najprej obravnava v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v sindikalnih skupinah in nenazadnje v zborih delavcev, bo po priporočilih službe družbenega knjigovodstva na ravni občine potrebno opraviti posebno analizo poslovanja tistih organizacij, ki so pridelale podpovprečen dohodek. V teh bo treba posebej pre- Družbeni pravobranilec samoupravljanja priporoča tržiškim delavcem, naj bodo ob obravnavah zaključnih računov, ki morajo biti podani v čim bolj jasni, razumljivi obliki, pozorni zlasti do spoštovanja sprejetih samoupravnih sporazumov, gibanja cen po zamrznitvi in gospodarjenja z družbeno imovino. V razpravah ne bi smeli spregledati tudi dela odborov samoupravne delavske kontrole ter ocene dela poslovodnih organov. H. Jelovčan Neaktivnost reže denar V kranjski občini morajo krajevne skupnosti spodbujati tako delo krajevne samouprave kot tudi delo delegacij, sicer se jim to pozna pri manjših sredstvih za osnovno dejavnost Kranj — Čeprav je v večini krajevnih skupnosti v kranjski občini krajevna problematika taka, da nikakor ne da spati krajevni samoupravi, pa so očitno tudi kriteriji za ocenjevanje delovanja krajevne samouprave in delegatskega sistema tista spodbuda, ki podrega vsako tudi manj aktivno krajevno skupnost. Od izpolnjevanja teh kriterijev, ki postavljajo aktivnost neke krajevne skupnosti v odvisnost od dodeljevanja sredstev za osnovno dejavnost, je namreč še kako odvisna tudi krajevna blagajna. Prav to pa so spoznali v vseh 45 krajevnih skupnostih, čeprav se po aktivnosti nikakor med seboj ne izenačujejo. Letos" se je namreč prvič zgodilo, da so prav vse krajevne skupnosti za leto 1982 poslale poročila o delovanju krajevne samouprave in delegatskega si- ODEJA Tovarna prešitih odej p.o. Škofja Loka, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge 1. UPRAVLJANJE VEČIGELNEGA STROJA (1 delavec) 2. ČIŠČENJE UPRAVNIH PROSTOROV IN SANITARIJ (1 delavec) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — da imajo poklicno šolo tekstilne stroke, — 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pod 2. — da imajo končano osnovno šolo Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom: pod 1. — v dveh izmenah pod 2. — samo v popoldanski izmeni Za objavljena prosta dela in naloge je določeno poizkusno delo, ki traja 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Odeja tovarna prešitih odej, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 80. stema, prejšnja leta se povsod niso hoteli potruditi s poročili. Tako je bilo sicer tudi v prvem polletju lani, ko je komaj polovico krajevnih skupnosti izpolnila zahtevo po poročilu o opravljenem delu, pa čeprav so s tem tvegale tudi izpad sredstev za redno deiavnost, ki jo dobivajo iz občinsknc.a proračuna. Očitno pa je imela takšna pozabljivost ob polletju občutne posledice, saj je bilo konec leta le 8 takšnih krajevnih skupnosti, ki niso mogle lani docela izpolniti prav vseh kriterijev in s tem tudi pravico do vseh sredstev za osnovno dejavnost. Sicer pa že bežen pregled aktivnosti po krajevnih skupnostih kaže v mnogočem napredek. Že samo programi dela krajevnih skupnostih nikakor niso več seznami želja, pač pa dokaj realni plani s časovno opredeljenimi in materialno ovrednotenimi nalogami. Zato je domala polovica krajevnih skupnostih v preteklem letu izpolnila zastavljene naloge, ostalim so se nekoliko zavlekle, a so v zaključni fazi, le 6 krajevnih skupnosti pa je konec leta dočakalo le s polovico opraevljanih nalog. V delo krajevnih skupnosti pa so se vključevali tudi krajani, še posebej velja to za zbore občanov, ki jih je lani sklicala več kot polovica krajevnih skupnosti. Za dobro informiranost so v polovici vseh krajevnih skupnosti kranjske občine lani izdajali interna krajevna glasila, drugod pa so za to skrbeli občasno z lepaki in obvestili. Enaka ocena — boljše delovanje — velja tudi za delegatski sistem. To se ne odraža le v vedno živahnih razpravah v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, pač pa tudi po udeležbi, saj delegati iz polovice krajevnih skupnosti lani niso nikoli izostali s seje. V krajevnih skupnostih pa se je povečalo tudi zanimanje delegatov za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti. L. M. v naravi, zapisali dvanajst tisoč prenočitev. Poln pension je veljal na dan le 350 dinarjev, to je približno "petnajst odstotkov manj kot v drugih podobnih letoviščih. Svoj dom s 65 ležišči ima počitniška zveza tudi na Bledu. Odprt je vse leto, gostom, med katerimi je največ prehodnih iz tujine in drugih krajev Jugoslavije ter učencev v zimskih šolah v naravi, ponuja spanje in zajtrk. Lani je v njem prenočilo 2100 mladih. Razen teh dveh počitniških zmogljivosti ima zveza v Kranju še svoje klubske prostore in mladinsko turistično poslovalnico Vodnik, prek katere organizira in vodi letovanja ter izlete. Vrzel v dohodku, ki ga ima kranjska počitniška zveza zaradi cen, ki ne dosegajo ekonomskih, je minula leta zapolnjevala dotacija iz občinskega proračuna. Tako so 1981. leta dobili 250.000 dinarjev družbene pomoči, lani naj bi je okroglo 460.000 dinarjev. Naj bi je, kajti občinski proračun jih je zaradi skope rasti splošne porabe pustil na cedilu, nadomestila pa jim ni zagotovil. Člani počitniške zveze so pričakovali rešitev statusnega in s tem denarnega položaja, upali, da jih sprejmejo pod svoje okrilje občinske interesne skupnosti, katerih dejavnost s svojim programom dela pokrivajo: izobraževalna, telesnokulturna, kulturna in morda še katera. Njihov klic je vse doslej ostal le na papirju. Upajmo, da ne bo več dolgo, kajti sice" bo počitniška zveza izgubila svoj osnovni cilj, da koristi mladim s plitkimi žepi. Izpad družbene denarne pomoči bo prisiljena nadoknaditi z višjo članarino in ekonomskimi. cenami storitev, saj samo z volonterskim delom številnih članov poceni ponudbe ne bo mogla zadržati. Razen tega bo morala proste zmogljivosti v svojih letoviščih odstopiti tudi gostom iz drugih občin. Letos bi počitniška zveza za nemoteno poslovanje potrebovala okrog tri milijone dinarjev dotacije, s tem da bo sama ustvarila predvidoma prek šest milijonov dinarjev prihodka. Pri reševanju statusnih in denarnih težav kot tudi pri samem delu počitniška zveza pogreša tesnejšega sodelovanja z občinsko konferenco ZSMS v Kranju, katere kolektivni član je. Letošnji delovni program počitniške zveze se razen organiziranja letovanj, izletov in ekskurzij za mlade loteva tudi obnavljanja družin po kranjskih osnovnih in sred-' njih šolah ter krajevnih skupnostih. Čim več mladih želi pritegniti v počitniško zvezo, jih prek družin seznanjati z revolucionarno preteklostjo jugoslovanskih narodov in narodnosti, krepiti bratstvo in enotnost, navajati na prostovoljno delo, rekreacijo ter z raznimi predavanji spodbujati iljihov čut za lepo in zdravo okolje. H. Jelovčan Ml PA NISMO SE UKLONILI Ribje olje je blažilo Druschkejeve udarce Beseda je nanesla, da mi je Jože Ertelj, Upokojeni varilec železarne, ki živi na Poljanah, pravil, kako ga je pretepal gestapovec Klement Druschke. Postal sem radoveden in posegel v življensko zgodbo Jožeta, ki bo 10. marca obhajal svoj 79. rojstni dan. Jože se je rodil Francki in Tomažu pri Menihu na Koroški Beli. V družini je bilo pet otrok. Mater je izgubil, ko mu je bilo komaj osem let. Z enajstim letom je moral od doma. Med prvo svetovno vojno je tri leta pomagal v jjirčevem mlinu v Mostah. Po gospodarjevi vrnitvi iz Rusije je šel eno hišo višje, k Žagarju. Po letu 1920 se je tn leta učil za *»esarja pri Logarju v Cerknici. Od tu ni *»ogel nikoli domov. Pri hiši je pa delal prav Vge. V šali je dejal, da samo roditi ni mogel, čistil, ribal, kuhal! Ko se je izučil in bi ga bilo treba plačati, je moral domov, iskat delo. Sam temu rekel, da je »fremtov«. Po nekaj letih le dobil službo pri mesarju Francu Ambro-^iČu na Bledu, nato pa pri Lukanu na Javor-hiku. Spomladi 1929 se mu je posrečilo, da je tJobil delo v železarni. Na težki progi je bil h*jprej pomoćnik, nato pa varilec. Kolikor je bri mesarjih užil mraza, toliko mu je bilo tu Prevroče. Delal je pri potisni in okrogli peči. Vročina težko delo, nobenega počivanja. Jože bravi, da kdor tega ni delal, si tudi ne more Predstavljati, kakšno garanje je to bilo. In če ^o pogruntali kakšno izboljšavo, da bi olajšali *J«lo, je še skoraj uveljaviti niso mogli. Če so pa že, pa zatoni nihče dobil prebite pare. Ko.je prišel v tovarno, se je organiziral pri Jelenu. Snubili so ga klerikalci in nacionalisti, a se je raje vpisal med »ta rdeče«. Deloval je v družbi Venclja Perka in se še danes dobro spominja, da so tudi njega povabili na sestanke, koje prišel Luka Leskošek. Okupacija ga je zatekla na delu v železarni. Takoj se je vključil v odpor. Kot zaznamovanega simpatizerja OF so ga že 5. avgusta 1941, nekaj dni po borbi na Obranci, skupno z 32 drugimi Jeseničani aretirali in odpeljali v Begunje. »Iskat so me prišli,« je pravil, »zjutraj, ko sem se ravno odpravljal na delo. Na Poljane sta z avtomobilom prišla Druschke in Linke. Ko sem odprl vrata, me je Druschke najprej vprašal, če imam kakšnega pri hiši. Mislil je partizana. ,Samo oče, žena in sin,' sem mu pojasnil. ,Če pa ne verjamete, pa poglejte!' In res sem ju peljal po vseh prostorih in tudi v klet. Avtomat je bil ves čas pripravljen na strel. Nato sta me naložila na avto, ki ga je vozil pijani Druschke. S takšno hitrostjo je šlo po stari strmi ovinkasti cesti proti Jesenicam da sem mislil, da me bosta izgubila. ,Ne vozi tako divje,' mu je kričal Linke, Druschke pa njemu .Scheisse!' Peljala sta me h Kovaču, kjer sta me zasliševala. Ker nisem ničesar povedal o partizanih in govoril, da sploh ne vem zanje, me je Druschke z vso močjo tepel s pendrekom. Ker se mu nisem hotel pripogniti, da bi me po zadnjici, je potem padalo vsepovsod. Potem, ko sem se trikrat onesvestil, me je obrcal, da sem prišel k zavesti. Zakričal sem mu: ,Ustrelite me, da bo enkrat konec s to lumparijo!' ,Ja, to vem, da bi bilo dobro zate! Ampak za takšne bandite, kot si ti, imamo druga zdravila!' Ko niso nič izvedeli od mene, so me dali v zapor k ostalim. Po telesu sem bil hujši kot zebra. Žena, ki me je obiskala, mi je med drugim prinesla tudi ribjo konzervo. S tem oljem so me namazali po hrbtu in drugih delih krvavečega telesa. Res me je to hladilo, ko so me pa mazali, je pa še bolj bolelo. Od Kovača so nas odpeljali v Begunje, od tu pa čez tri tedne vseh 33 Jeseničanov v taborišče Krieselsdorf pri Spittalu. Tu smo urejali teren za pripravo nove velike železniške postaje.« Slabo hrano so tu imeli, je pripovedoval Jože. Povečini so jedli repo in modro zelje. Tisto zimo je bilo tudi do 30 stopinj mraza. Ko je hotel pobrisati pod v baraki, se mu je cunja v roki strdila. Prevažati so morali z zemljo napolnjene hunte, jih stresati in material planirati. Zemljo so morali razstrelje-vati, tako je bila zmrznjena. Vodja taborišča je bil neki Hirsch iz Salzburga, pazniki pa v glavnem Korošci, ki so vsi znali slovensko. Vsi so bili do zapornikov grobi in neizprosni. - Spomladi 1942 so ga premestili v Kraut, kjer je delal pri firmi TODT, koncem tega leta so ga pa izpustili. Spet je delal v tovarni na težki progi in spet sodeloval s partizani, tako da so ga delavci opozarjali, da naj pazi, kajti sicer se bo spet znašel v Begunjah. Zato mu je zelo prav prišel prihod Prešernove brigade, ki je v drugi polovici julija 1944 osvobodila francoske ujetnike v Podmežaklji. S trans- portom je odšel na Primorsko, od koder se je vrnil in bil nato v gospodarski komisiji na Koprivniku. Do osvoboditve je tu skrbel za hrano, jo zbiral in pošiljal s transporti na Primorsko. Po vojni je bil na Bledu demobiliziran, nakar je spet nadaljeval delo v železarni. Nekaj časa je bil tudi na okrajni inšpekciji dela. Od leta 1959 je v pokoju in sedaj sam živi v svoji hiši na Poljanah. Vesel je obiskov prijateljev in znancev. Rad se pogovori o minulih težkih časih in sedanjih težavah, ki jih bomo morali premagati. Ko se spomni svojega trpljenja, ga najbolj razjezi današnja lahkomiselnost odgovornih posameznikov. Mladim pa privošči, da bi se še naprej dobro imeli. B. Blenkuš Popravek Majhna napaka se je vrinila v petkovem Glasu pri intervjuju s starim borcem in aktivistom Cirilom Gri-čarjem-Emilom s Kokrice pri Kranju: bitka, v kateri sta padla Dušan Kraigher-Jug in Vera Slandrova in kjer je bil ranjen komandant Stane, je bila na Dobrovi j ah in ne na Kolovratu, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo. O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 28. JANUARJA 1983 Vezenine nimajo težav s prodajo Zaradi zadreg s kakovostnimi surovinami se je blejska tovarna čipk in vezenin malce preusmerila iz strogo svečanega programa v uporabnejša oblačila, zato je ponudba še bolj pisana — Lani so dobro poslovali, vse temeljne organizacije so presegle načrtovani obseg proizvodne — Letos nameravajo zgraditi novo vezilnico s štirimi novimi vezilnimi stroji znanja.-Vezilstvo je zelo zahtevna stroka in blejske Vezenine so uspešne zavoljo 60 letne tradicije. Vezenine so takorekoč edina vezeninska tovarna v Jugoslaviji, saj tovarna vezenin v Zvorniku šele začenja z delom, zaradi neizkušenosti delavcev pa se spopada z velikimi težavami. Blejska tovarna čipk in vezenin tako svoje izdelke z lahkoto proda, saj nima konkurence. Izvoz pa je seveda življenjska nujnost tovarne. Za izvoz je lani delala polovica tovarniških zmogljivosti, v realizaciji konfekcije pa je zavzel 35 odstotni delež, le konvertibilni pa v celotni realizaciji 10 odstotni delež. Letos v Vezeninah načrtujejo izgradnjo nove vezilnice s štirimi novimi vezilnimi stroji. Investicijski program so izdelali že lani in računajo, da bodo letos lahko začeli graditi. Za novo vezilnico se odločajo, ker je sedanji strojni park iztrošen, saj je že 97 odstotno odpisan. Povpraševanje po čipkah in vezeninah pa je tako na domačem kot na tujem trgu vse večje. Za izgradnjo nove vezilnice, ki bo veljala 140 milijonov dinarjev, imajo znaten delež lastnih sredstev. Zgradba bo veljala 34 milijonov dinarjev, ostalo bo oprema, saj so vezilni stroji zelo dragi. Ob tovarni na Bledu zdaj gradijo industrijsko prodajalno in računajo, da jo bodo odprli že februarja. Se bolj nameravajo razširiti lastno prodajno mrežo, najprej s prodajalno v novem Cankarjevem naselju v Radovljici. M. Volčjak Bled - Na ljubljanskem sejmu mode se s svojimi novimi izdelki predstavlja tudi blejska tovarna Čipk in vezenin. Letošnja Vezenini-na ponudba je bolj pisana kot ponavadi, >aj so se zaradi zadreg z najkvalitetnejšimi surovinami, ki jih je težko dobiti, malce preusmerili iz strogo svečanega programa v izdelavo uporabnejših oblačil. Blejske Vezenine so lani dobro poslovale, vse temeljne organizacije so* presegle načrtovani fizični obseg Visoka izterjava davkov Radovljica — Izvršni svet radovljiške občine je pohvalil delo občinske uprave za družbene prihodke, saj je lani dosegla kar 96,33 odstotno izterjavo davkov. Začrtali so namreč cilj, da bo izterjava 95 odstotna in načrtovani rezultat so torej presegli za dober odstotek. Najbolj problematična je običajna izterjava davkov na področju obrti, kar pa za lansko leto v radovljiški občini ni več značilno, saj je ostalo nerešenih le nekaj stvari in izterjava je bila kar 99,47 odstotna. proizvodnje: vezilnica za 15 odstotkov, konfekcija Bled za 2 odstotka, konfekcija Vipava za 5 odstotkov, konfekcija Kočevje za 9 odstotkov in konfekcija Ilirska Bfstrica za 6 odstotkov. Prodali so za 764 milijonov dinarjev izdelkov, s čemer so v primerjavi z letom poprej realizacijo povečali za 37 odstotkov. Dohodek je porasel za 31 odstotkov, čisti dohodek za 24 odstotkov. Osebne dohodke so lani povečali za 36 odstotkov, kar so po družbenem dogovoru kot izvozniki lahko storili. S tem so pri osebnih dohodkih ujeli občinsko povprečje, saj so vrsto let zaostajali. Lani so na konvertibilno tržišče izvozili za 840 tisoč dolarjev izdelkov, predvsem na najbolj zahtevna tržišča, v Zahodno Nemčijo, Švedsko, Avstrijo, Francijo in Belgijo. S tem so konvertibilni izvoz povečali za 20 odstotkov. Veliko svojih izdelkov pa Vezenine prodajajo v Sovjetsko zvezo, predvsem v Moskvo. Lani so tja prodali za 3,2 milijona klirinških dolarjev izdelkov. Uvoz jim je uspelo zmanjšati za 14 odstotkov, lani je znašal 220 tisoč dolarjev. Nanaša se predvsem na uvoz rezervnih delov, kemikalij potrebnih za barvanje, tekstilnih pomožnih sredstev in na licenčno sodelovanje z vodilno švicarsko firmo, ki blejski Vezenini omogoča prenos Osnovana skupnost za ceste Radovljica — V radovljiški občini je samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za ceste sprejelo 61 od 112 udeležencev sporazuma, potrebna večina temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti torej. Pet jih je sprejem sporazuma zavrnilo, pri ostalih so še v obravnavi. Vsem, ki zaradi nejasnosti sporazuma še niso sprejeli, bodo dodatno pojasnili namen in pomen osnovanja občinske skupnosti za ceste in bodo torej lahko k sporazumu še pristopili. Iniciativni odbor za osnovanje občinske skupnosti za ceste je tako svoje delo opravil in je razrešen. Organizacijska dela za novo skupnost za ceste bo v radovljiški občini prevzela strokovna služba občinske komunalne skupnosti, druga strokovna dela pa Cestno podjetje iz Kranja. Soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi cestne skupnosti pa bodo pred tem seveda morali dati še delegati občinske skupščine. V. Skrivnost gospodarskega uspeha Kamnik - Direktorji so redki gostje naše rubrike, čeprav imajo v združenem delu pomembno vlogo. Slobodan Miladinović iz kamniške Eksperimentalne tkalnice je eden tistih direktorjev, na katerem sloni tovarna, saj je tkalnico v sedmih letih / majavih nog postavil na trdne temelje. Trdi sicer, da je za to zaslužen ves kolektiv, vendar tudi Mi adi-noviču ne gre odrekati velikih zaslug. Najprej je delal v Velani v Ljubljani. Njegovi študijski uspehi (končal je tekstilno tehnologijo) in prvi energični poskusi v tovarni so mu utrli pot, čeprav je bil strokovno izkustveno še premalo podkovan. Tedanji direktor ga je sprejel na pomembno delovno mesto. Kot pravi sam, je bil »vržen v vodo in moral je splavati«. Strokovno delo v krogu mladih je povezovalo proizvodno delo z znanostjo in to mu je utrdilo zaupanje v mlad potencial. Iz svojih izkušenj ve, koliko utegne koristiti mlad, še neobremenjen človek, prekipevajoč od zamisli. Zato v tkalnici daje mladim strokovnjakom več besede kot smo vajeni. Ko je pred sedmimi leti prišel v kamniško Eksperimentalno tkalnico, je naletel na težko stanje. Notranja nesoglasja, razbitost, neizdelan proizvodni program, muzejski stroji, nerazščlščeni odnosi s Tekstilnim inštitutom v Mariboru, kamor je tkalnica lep čas sodila, vse to je terjalo veliko dela. Tedaj 40-članski kolektiv, sami delavni in pošteni ljudje, so bili sprva nekoliko nezaupljivi do mladeniča, ki je kanil rešiti položaj, a pripravljeni na skupno iskanje razvojne poti. Najprej je kako leto za proizvodnjo kupoval odpadne surovine, nato pa So šli drzno v zahteven proizvodni program in terjali zanj kakovostno surovino. Prvi zmaj na ljubljanskem sejmu mode je dokazal, da so na pravi poti... »Ce ne bi živel s tovarno, bi bilo bržkone drugače,« pravi Slobodan Miladinovič, ki se v pogovoru sicer najraje ogne besed o lastnih zaslugah. »V tovarno sem vgradil svojo mladost in ustvarjalnost. A to ne velja le zame, temveč za ves kolektiv Eksperimentalne tkalnice. Uspehi tovarne so njihovi uspehi in verjemite, da ob nobeni nagradi ne ostanejo ravnodušni.« Lani so sprejeli na delo nekaj mladih strokovnjakov, od katerih pričakujejo, da bodo začrtali nadaljnji razvoj. Iz svojih mladih let vajen zaupanja jim Miladinovič izkazuje vso podporo. »Na mladih gradimo, ker ne gre zamuditi obdobja, ko so še polni ustvarjalnega zagona, idej, ko je v njih še živa želja za novostmi, dokazovanjem. Tega starejši nimamo. Nič več ne tvegamo, previdnejši smo, medtem ko mladi včasih silijo z glavo skozi zid in ga tudi prebijejo. Strokovno sicer kljub izobrazbi še niso dovolj močni, toda premorejo več kot strokovnost: zamisli. Z naslonitvijo na strokovnjake in na ostali delovni kolektiv nobenemu direktorju ni težko delati.« D. Z. Zlebir Le formalno pokritje izgube v elektrogospodarstvu Delavski svet sestavljene organizacije elektrogospodarstva Slovenije je odločil, da 2.263 milijonov dinarjev lanske izgube pokrijejo z medsebojno solidarnostno prerazporeditvijo skupnega prihodka, predvsem pa tako. da v organizacijah izkoristijo zakonsko možnost m kot izgubarji skoraj za polovico zmanjšajo obračunano amortizacijo. Izguba bo tako le formalno pokrita. Prepolovljena amortizacija bo zmanjšala možnosti ,a obnovo in razvoj, večje pa bodo letos likvidnostne težave elektrogospodarstva. Problemi se torej le odlagajo. Ocenili so da minimalna obračunana amortizacija za lansko leto znaša 4 762 milijona dinarjev, ker bo za polovico zmanjšana bodo obračunane le za 2.381 milijonov dinarjev amortizacije Težje je rešljiv problem pokrivanja izgube v toplotni elektrarni Trbovlje, v rudniku lignita v Velenju in v zasavskih premogovnikih. Četudi za polovico /manjšajo obračunano amortizacijo namreč v-trboveljski toplotni elektrarni ostane nepokritih 14,7 milijonov dinarjev izgube v velenjskem rudniku 137,9 milijonov dinarjev m v zasavskih premogovnikih 306,5 milijona dinarjev. Skupno torej 459 milijonov dinarjev Prav tolikšen pa je znesek skupnega prihodka, ki so se mu druge organizacije elektrogospodarstva solidarnostno odpovedale v korist teh treh organizacij. To pa pomeni, da so ^orae-apokntje lastne izgube še bolj izdatno okrniti sredstva amortizacije, kot bi bilo si- Cer Odloženi problem se bo seveda odrazil v letošnjem poslovanju Z zanesljivostjo ni moč računati, da bodo letos lahko izpolnili zakonsko obveznost do amorti zaci j e in nadomestili celotnianskiznesekzmanj-šane amortizacije. To bi slovensko elektrogospodarstvo zmoglo le, ce bo letos poslovalo brez izgube. Zakon o amortizacije računa tudi s tem. da bi lanski izgubarji utegnili tudi letos poslovati z izgubo. V tem primeru bodo morali nadomestiti vsaj tretjino lani premalo obračunane amortizacije. Do konca marca bodo gradbena dela končana, nato pa je na vrsti opreme -novo mešalnico pomožnih livarskih materialov. - loto. lerdan Modernizacija bo podvojila količine Z modernizacijo sedanjih proizvodnih zmogljivosti bo kranjsk Exoterm podvojil količine pomožnih livarskih materialov, kari* seveda tudi vplivalo na manjši jugoslovenski in slovenski uvoz • konvertibilnega trga Kranj — Lani v novembru so ob sedanjih prostorih Exoterma začeli postavljati temelje za nove proizvodne prostore, v katerih naj bi še pred koncem tega leta stekla proizvodnja pomožnih livarskih materialov za livarne in za metalurško industrijo. Pravzaprav ne gre za nov proizvodni program, pač pa bo v novih prostorih mogoče namesto dosedanjih 4000 ton letno proizvedenih trdnih snovi izdelati kar dvakrat toliko. Tako skokovit porast bo med drugim omogočila zamenjava malih šaržnih mešal-nikov, v katerih je bilo doslej mogoče mešati le po 50 kg raznih eko-termnih mas in lungeritov, novi me-šalnik pa bo imel kapaciteto 1000 kg. Nova mešalnica bo na jugoslovanski trg zato lahko dala večje količine pomožnih livarskih materialov, s tem pa se bo lahko tudi zmanjšal dosedanji uvoz železarn in livarn s konvertibilnega trga. Exoterm je kot naša največja specializirana tovarna pomožnih livarskih materialov pokrivala več kot 60 odstotkov vseh po- treb po teh materialih v metalurg industriji, livarskih obratih tr v " dustriji barvastih kovin. Ob tem je treba naglasiti, da vsa oprema naročena pri domač proizvajalcih. V Exotermu predv^ vajo, da bodo do konca marca gr*' bena dela končana, nato pa bode -čeli montirati 6premo. Celotna irt delež pa k investiciji prispevajo • samoupravnem sporazumu tudi $ venske železarne, gre za 10 rcvX-nov din, Exoterm pa se je ob\v: podpisnike oskrbovati s svojim: delki. Ker bo za taksno proizvod še vedno potrebno okoli 13 odštel uvoženih surovin, si bodo v mu še naprej prizadevali svoje ix& ke — letos računajo na 1,3 milije* dolarjev konvertibilnega izvoza prodati predvsem v Avstrt-Zah Nemčijo, Švico m Italijo. L .M Novi davek 0,6 odstotni Radovljica - O tem, da bodo v radovljiški občini morali uvesti novo prispevno stopnjo iz kosmatega osebnega dohodka smo že pisali. Le tako bodo namreč lahko z denarjem napolnili kmetijski sklad, ki bo zagotovil kolikor toliko dobro oskrbo z mesom in mlekom v letošnjem letu. Denar bo sklad porabil predvsem za pokrivanje razlik med prodajnimi cenami mesa in mleka in stroški prireje, deloma pa za različna oblike pospeševanja pridelave mleka in prireje mesa. Kmetijski sklad letos potrebuje dobrih 35 milijonov dinarjev. Sprva so računali, da bo morala prispevna stopnja znašati 1 odstotek. Zdaj so pri oblikovanju osnutka občinskega proračuna izračunali, da bodo nekaj denarja vendarle lahko namenili iz viškov proračuna za intervencije v proizvodnji iuune. itacunajo, da * do iz proračuna lahko zagotovili U' milijonov dinarjev. Tako bo no* orispevna stopnja lahko znašala mesto prvotno mišljenega 1 odštet* Je 0 6 odstotka. Ker so se odločili., bodo odlok o posebnem obcinsfc davku za zagotavljanje Sredstev intervencije v proizvodnj, hrsr spregali po dvostopenjskem p 1, bo lahko začel veljati še* mesecem aprilom m novi prispeV . i ^r^imavali le deset mesece* Računajo da se bo z 0.6 odstor nr i spevno stopnjo nabralo toliko > ST da bodo skupaj s sredstv " 1 :-.,lna lahko izpolnili načrt k-p.r°[ I sklada. Vsako leto sproti ^ }IJH„ p^riaJi, kako in koliko * bod Kilo porabljenega in tako "To leto do leta 1975 sproti doki ^prispevno stopnjo- M. PETEK, 28. JANUARJA 1983 KULTURA 5. STRAN GL.A8 Argentinski folkloristi na Visokem Folklorna skupina jugoslovanskega društva Triglav iz Buenos Airesa iz daljne Argentine bo v nedeljo, 30. januarja, nastopila na Visokem pri Kranju — Skupino sestavljajo mladi, potomci naših izseljencev — Predstavili se bodo s plesi jugoslovanskih narodov in z atraktivnimi argentinskimi plesi s tradicionalno glasbo Visoko — Spet se obeta pravi folklorni praznik na Visokem, saj bo v nedeljo, 30. januarja ob 17. v kulturnem domu na Visokem pri Kranju gostovala folklorna skupina iz daljnje Argentine. Folklorna skupina jugoslovanskega društva Triglav iz Buenos Airesa je namreč na turneji po Jugoslaviji in nastopila bo tudi v kranjski občini. Odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj se je odločil, da privlačni folklorni nastop pripravijo s sodelovanjem kulturnega društva Valentin Kokalj na Visokem. Tam je namreč veliko folklornih navdušencev in spretnih prirediteljev, ki znajo občinstvu in nastopajočim pripraviti pravi folklorni praznik. Visoko bo lahko gostom iz daljne Argentine pripravilo nepozaben večer Folklorno skupino jugoslovanskega društva Triglav iz Buenos Airesa sestavljajo mladi ljudje, potomci jugoslovanskih izseljencev, ki so se na prihod v Jugoslavijo zavzeto pripravljali, saj so prvič v domovini svojih očetov in praočetov. Skupina je bila osnovana leta 1972 pod vodstvom Norme Tomič, ki je bila Štipendistka Slovenske izseljenske matice ter ostalih republik za proučevanje jugoslovanske folklore. Skupina je kmalu začela intenzivno delovati. Sodelovali so na različnih prireditvah v gledaliških, šolah ter ustanovah v Argentini ter na tujem, aeveda predvsem pred našimi izseljenci. Danes skupino vodi Hector Arico, profesor narodnih plesov in folklorne vede, ki je bil leta 1981 odlikovan kot najboljši koreograf v Kulturni koledar JESENICE - Amatersko ledališče Tone Cufar z Jesenic o v soboto, 29. januarja ob 19-30 z Brešanovo komedijo »Hamlet v MrduSi Donji« gostovalo v Podnartu. V ponedeljek, 31. januarja ob 19.30 Pa v Novem mestu. RADOVLJICA- V Sivče vi hiši si lahko ogledate razstavo likovnih del paraplegikov. Predstavljajo se Stanka Gla-van, Vojko Gašperut, Rajmund Hansal, Branko Rupnik, Nejč Slapar in Stojan Zafred. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Ogledali si jo boste lahko do 1. februarja. BLED - V prostorih delovne organizacije LIP Bled si lahko ogledate razstavo likovnih del jeseniškega slikarja Rudolfa Arha z naslovom Drevje. Predstavlja paleto raznovrstnega drevja, ki raste na našem alpskem svetu. Razstava bo odprta do konca januarja. KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja likovna skupina Studio Signum: Živko Kladnik, Gordana Kuna-ver, Nejč Slapar, Andrej Piber-nik, Breda, Orest in Franci Zagoričnik. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava portret-nih plastik in medalj Vladimir-ja Stovička. V Mali galeriji in v Stebriščni dvorani si lahko ogledate razstavo Partizanske delavnice na Slovenskem. V galerijskih prostorih v baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je odprta razstava Slovenska fotografija med obema vojnama, ki,jo je pripravil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so za- V Prešernovem gledališču bo v soboto, 29. januarja ob 18. uri monodrama »Živelo življenje Luka de« nastopil Polde Bibič. Predstava je namenjena DruStvu finančnih m računovodskih delavcev iz Kra- ^ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava del članov Združenja umetnikov Škotfa Loka. Ogledate si jo lahko ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. 'Argentini. Odlikovanje je podelil Argentinski svet za ples s sodelovanja UNESCO. Poleti lani pa je bil Hector Arico na dvomesečnem folklornem izpopolnjevanju v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Makedoniji. Skupina ima v svojem programu plese jugoslovanskih narodov, nastopa pa seveda tudi z atraktivnimi argentinskimi plesi s tradicionalno glasbo. Z eno in pol urnim sporedom se bo na Visokem predstavila s spletom naših in argentinskih plesov. Nastop bo skupina začela svečano z »Diablo de Carneval«, alegorično karnevalsko figuro, ki je doma v severo-zahodnem delu Argentine, s katero bodo prinesli pozdrave in sporočilo z željami za mir in prijateljstvo med argentinskimi in jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Takoj zatem se bo skupina predstavila z gorenjskimi narodnimi plesi, nakar bodo prikazali diapozitive o življenju in delu naših izseljencev v Argentini ter o delu društva Triglav. V prvem delu nastopa bo skupina zaplesala še »plese s severa«, kakor imenujejo plese Pericćn, Escondio in Malambo. Pericćn je skupinski ples, ki ima svoje korenine v evropski folklori. Pojmujejo ga kot najdomoljubnejši ples argentinske folklorne zakladnice. Med plesom bodo plesalci z ruticami oblikovali plavo-belo argentinsko zastavo in ponosno vzklikali »živela domovina«. Escondio je šaljiv ples, ki ga bodo plesali v parih, plesalci pa bodo skrivajoč dajali znake tovarišu, ki jih bo iskal. Malambo pa je edini ples, za katerega je značilno, da ga plešejo samo moški. V njem prikažejo svoje spretnosti. Ženske pa bodo na tipičnem instrumentu mombo, vrsti indijanskega bobna, dajale plesu ritmično spremljavo. Drugi del folklornega večera bo skupina začela s plesom Chamame, ki je zelo priljubljen v provinci Corrientino in *na severu province Entre Rios, posebej na vaških prireditvah. Sledil bo šaljivi ples Gato Gorrentino, v katerem plesalec poskuša objeti plesalko, ki ga zavrača, a vedno znova vabi k igri. Polka bo vesel ples, ki ga plesalci spremljajo z žvižgi in vzklikajo »sapukays«, značilen argentin ;ki vzklik. Po predvajanju diapozitivov o Argentini bo skupina zaplesala hrvatski ples z otoka Korčula, nakar bodo spet predvajali diapozitive o Buenos Airesu. Skupina bo nastop zaključila s šaljivim plesom Cueca s severozahoda Argentine, za katerega je zelo značilno oblikovanje figur z rudo in rokami ter s karnevalskim plesom Cernevalito, kjer plesalke in plesalci uporabljajo papirnate trakove. M. Volčjak Kulturne prireditve v februarju Škofja Loka — Tudi v škofjeloški občini bodo slovenski kulturni praznik počastili z nizom kulturnih prireditev, ki jih v sodelovanju s kulturnimi društvi pripravlja Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. Klub literatov pri Zvezi kulturnih organizacij bo izdal tretjo številko literarnega glasila Sejalec. Objavljeni bodo najnovejši literarni prispevki književnih ustvarjalcev z območja škofjeloške občine, prozna in verzifi-cirana besedila, ki jih je prispevalo enajst avtorjev različnih generacij iz Škofje Loke, Sorice, Poljan, Gorenje vasi in Žirov. Ker bi Ločanom radi obenem predstavili še najkvalitetnejšo literaturo gorenjskih ljubiteljskih ustvarjalcev pripravlja Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka, Zveza kulturnih organizacij Radovljica in Knjižnica Ivan Tavčar v Škof j i Loki večer s pesniki in pisatelji začetniki Gorenjske, ki je bil lani izveden v gradu Grimšče pri Bledu. Dela literarnih ustvarjalcev iz kranjske, radov-ljške, domžalske, jeseniške in škofjeloške občine bodo podali člani Prešernovega gledališča iz Kranja, Linhartovega odra iz Radovljice in Loškega odra iz Škofje Loke. Literarni večer bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v ponedeljek 7. februarja ob 18. uri v Knjižnici Ivan Tavčar v Škofji Loki. Po literarnem večeru bodo predstavili še novo številko Sejalca. Ljubitelje gledališča opozarjamo na ponovitve Držičeve komedije »Tripče de utolče«, ki si jih bodo v izvedbi Loškega odra lahko ogledali sredi februarja v škofjeloškem gledališču. Retečani bodo slovenski kulturni praznik počastili v nedeljo, 13. februarja s koncertom moškega pevskega zbora KUD Janko Krmelj Reteče in mešanega pevskega zbora društva upokojencev Ivan Cankar iz Ljubljane. Obe skupini bosta nastopili v re-teškem kulturnem domu ob 16. uri. Obiska vreden bo koncert tudi v Železnikih. V torek, 8. februarja bo v tamkajšnjem kulturnem domu nastopil moški pevski zbor iz Zasipa pri Bledu, ki ga vodi Janez Bole. Občinstvu se bo predstavil ob 19. uri. Februar bo živahen tudi v Žireh. V soboto, 5. februarja vas vabijo na literarni večer sodobne slovenske poezije, ki ga pripravljajo Klub študentov Poljanske doline in organizator kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti. Prireditev bo v družbenem domu Partizan ob 19. uri. V februarju bo nared tudi stalna prodajna razstava del žirovskih likovnih umetnikov, ki si jo boste lahko ogledovali v sejni sobi družbenega doma Partizan. Ob tem pa ne smemo pozabiti na žirovske glasbene skupine, ki se bodo na sam večer kulturnega praznika predstavile na prvem programu ljubljanske televizije v oddaji »Od jutra raste dan«. Poleg tega pa pričakujemo še izdajo pete številke Žirovskega občasni-ka. Prizor z uprizoritve J. Žmavca: Sekira v izvedbi gledaliških amaterjev iz Titovega Velenja. Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Kranj Gregor Strniša: Samorog v Janez Zmavc: Sekira Jeseničani prvič med predstavami, ki jih izbira selektor — »Sekira« po izboru Zveze kulturnih organizacij Slovenije — Vstopnice za TSD 83 že v prodaji V letošnjem »uradnem« programu Tedna, v programu, ki ga je oblikovala Mojca Kreft, so letos prvič tudi komedijantje jeseniškega Amaterskega gledališča »Tone Čufar«, ki so v začetku letošnje sezone uspešno uprizorili poetično dramo Gregorja Strniše: SAMOROG. Str-niševa igra sodi med vrhove slovenske poetične drame. Že sama smelost jeseniškega gledališča, da uprizori to zahtevno slovensko delo, je vredna pohvale, ob dejstvu, da je predstava tudi gledališko dobro pripravljena pa moramo jeseniške gledališčnike posebej pozdraviti, saj se jim smele repertoarne odločitve obrestujejo. Amatersko gledališče »Tone Čufar« z Jesenic je prvič sodelovalo na Tednu slovenske drame leta 1973 z uprizoritvijo Kozakove drame: VIDA GRANTOVA. Vse do leta 1979 organizator ni selekcioniral repertoarja Tedna slovenske drame, toda zaradi »plodnosti« slovenskih dramatikov in posebej slovenskih gledališč, je bila selekcija nujna. Selekcija išče repertoar znotraj kvalitete in značilnosti posameznega gledališkega leta. Jeseniško predstavo so pripravili režiser in istočasno umetniški vodja gledališča Miran Kenda ob pomoči dramaturga Tarasa Kermaunerja, scenografa in.kostumograf a Jožeta Bediča, glasbenika Janija Goloba in koreografinje Andreje Gjud. Nastopajo: Klemen Klemec, v alternaciji Alenka Weithauser in Elizabeta Stefanciosa, Bernarda Gašperšič, Igor Škrlj, Oto Gerdej, France Černe, Borut Vero-všek v alternaciji z Romanom Lavtarjem, Rado Mužan in Bojan Pogačnik. Teden slovenske drame redno v svoj program uvršča tudi predstavo, ki jo izberejo gledališčniki pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Predstava naj bi vsakokrat, med ostalimi predstavami, uveljavljala pogled slovenskega gledališkega amaterizma. Za letos so izbrani gledališki amaterji Amaterskega gledališča Velenje in Titovega Velenja, ki bodo kranjskim gledališkim obiskovalcem predstavili igro za vojaški boben Janeza Žmavca: SEKIRA. Pod režijskim vodstvom Bogomira Verasa, ki je istočasno tudi kostumograf in scenograf nastopajo: Leon Čižmek, Marija Kolar, Karel Čretnik, Jože Kotnik, Milan Tirnanič, Milena Urnaut, Jana Turnšek-Hey in Majda Gaberšek. Gledališki ljubitelji iz Titovega Velenja so na tednu slovenske drame prvič. Te dni je Prešernovo gledališče že začelo s prodajo vstopnic za vse predstave letošnjega TSD. Dobite jih lahko vsak dan (razen sobote in nedelje) med 8. in 12. uro ter med 14. in 16. uro v gledališki pisarni. Vse zainteresirane opozarjamo, naj si vstopnice pravočasno priskrbijo, saj so ponavadi za večino predstav TSD razprodane že pred pričetkom samega festivala. M. L. Prvo srečanje filmskih skupin Gorenjske Razstava tržaškega likovnika na Jesenicah - V petek, 19.jamiarja so v mali dvomi Delavskega doma na Jesenicah odprli letošnjo prvo likovno razstavo, s katero se predstavlja Demetrij Cej iz Trsta, ki dela kot kostumograf in scenograf pri Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Slikarja in njegovo delo je predstavil pesnik Aleksij Pregarc, ki dela pri slovenski oddaji radia Trst. Recitiral je nekaj svojih pesmi. V kulturnem sporedu je nastopil ženski oktet pevskega dritštva Jesenice, Miro Skobe pa je kot predstavnik sindikata jeseniške Železarne izročil slikarju plaketo Železar. Tematika shk.arjevega dela je predvsem Kras in morje. Razstavo si lahko ogledate do 2. februarja. — Branko Blenkuš Domžale - V petek, 21. januarja so v Domžalah pripravili prvo srečanje filmskih skupin Gorenjske. Podobno kot poprej gledališke folklorne in druge kulturne skupine so se zdaj organizirale tudi foto-kino skupine. Izmenoma bodo pripravljali srečanja in najprej ga je pripravila Zveza kulturnih organizacij Domžale. Udeležili so se ga člani petih gorenjskih filmskih skupin: foto kluba Gorenja vas iz Poljanske doline, Skupine kranjskih kinoamaterjev iz Kranja, Kino kluba Duplje, Foto kino kluba Janez Puhar iz Kranja — sekcije Iskra in Foto kino kluba Mavrica iz Radomelj. Na srečanju so predvajali deset filmov različnih žanrov, od dokumentiranih preko igranih do risank. Prav žanrska pisanost je bila razveseljiva. Plešasta pevka v Tržiču Tržič - Eksperimentalna gledališka skupina pri društvu Gledališče, lutke, glasba iz Kranja bo v petek, 28. januarja v dvorani Kina Tržič ob 18. uri za abonma in ob 20. uri za izven uprizorila znano grotesko Eugena Ionesca »Plešasta pevka«. Predstava je polna zabavne komike ter kritike malomeščanske samozadostnosti in odtujenosti v poantiranju odnosov med ljudmi. Prvega srečanja se je udeležilo pet filmskih skupin, še enkrat toliko Jih je na Gorenjskem in pričakujemo lahko, da jih bo prihodnje zbralo še več. Srečanje nima tekmovalnega namena, temveč želi biti resnično srečanje, pogovor med filmarji, da se pogovore o svojem delu in problemih, ki ga spremljajo. avto-moto društvo škofja loka AVTO MOTO DRUŠTVO Škofja Loka objavlja na osnovi odločbe temeljnega sodišča Kranj, enota Škofja Loka dražbeni razglas (na prvi dražbi) dne 4. 2. 1983 ob 8. uri zjutraj v prostorih AMD Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10 sledeče predmete: — osebni avto Zastava 101, nevozen, cena 50.000,00 din — montirni stroj za gume — mehanični, cena 5.000,00 din — osebni avto Morris Mini KR 823-51, cena 25.000,00 din KOMENTIRANO PETEK, 28. JANUARJA 1983 Planinski pašniki podaljški kmetij V tržiški občini je okrog 1500 hektarov planinskih pašnikov, na katerih se v poletnih mesecih pase približno osemsto goveje živine in prav toliko ovac — Pašne skupnosti skrbijo za čiščenje in vzdrževanje pašnikov ter za izgradnjo oziroma prenovo potrebnih objektov — Planinska paša pomeni velik gospodarski prihranek in daje boljšo plemensko živino Tržič — V tržiški občini je približno 1500 hektarov planinskih pašnikov. Na pobočjih Dobrče sta Bistriška in Lešanska planina, na katerih se pase po trideset do štirideset glav živine, na Korošici je je okrog sto, na Kofcah sedemdeset, na planini Javornik tudi približno toliko, na Šiji, Pungratu, Tegoščah in Dolgi njivi pa prav tako okroglo sto oziroma nekaj več. Skupaj se torej po tržiških planinskih pašnikih pase blizu osemsto govedi, prek osemsto ovac pa na Kofcah, na Kriški gori in na planini Javornik. Tržičani nikoli niso zanemarjal^ planinskih pašnikov, tudi takrat ne,T ko so jih povsod opuščali. Nekako pred desetimi leti so začeli celo več vlagati vanje. Dandaneš so visokogorske planine od junija do septembra popolnjene. Zanimanje rejcev je celo večje od zmogljivosti. Na tržiških planinah se namreč ne pasejo samo domače živali, ampak tudi po približno dvesto iz kranjske in nekaj manj iz radovljiške občine. Z vsako planino upravlja pašna skupnost. Pašni odbori skupaj s kmetijsko zadrugo in pospeševalno službo skrbijo za urejanje, čiščenje, skratka vzdrževanje planin. V veliko pomoč so jim gozdarji, ki so omogočili dostop do vseh planin, razen Le-šanske in Korošice. Čeprav je več zanimanja za bližje, laže dostopne planine, v tržiški občini posebnih težav s planinskimi pastirji nimajo. V glavnem so to upokojenci in kmečki ljudje, ki dobro poznajo planine in živijo z njimi. Planinska paša daje niz ugodnih ekonomskih rezultatov. Če vzamemo, da se povprečno sto dni na leto pase osemsto glav živine, je to osemdeset tisoč krmnih dni. In če krmni dan v hlevu stane 60 dinarjev, znaša prihranek okrog pet milijonov dinarjev. Razen varčevanja s krmo obstaja tudi drug izračun; če se v planinah pase mlada pitana živina, znese pri- rastek žive teža približno štirideset ton, kar je dodatnih pet milijonov dinarjev. Ob gospodarnosti — prišteti moramo tudi prihranek z domačo krmo — govori v prid planinski paši še kvaliteta plemenske živine. Ta se v planinah utrdi in je veliko boljša za pleme kot živina, zrasla izključno v hlevih. Seveda pa planinski pašniki terjajo tudi vlaganja v objekte: staje, na-pajališča, ograje. V tržiški občini vsako leto namenijo za izgradnjo in posodobitev teh objektov precejšnje vsote denarja. Lani so zgradili hlev na Šiji, ki je veljal okrog tri milijone dinarjev, prekrili so streho na Dolgi njivi, pašna skupnost Lom je za gradnjo na planini Javornik porabila po današnjih cenah najmanj tri milijone dinarjev, poseg sta doživeli Ko-rošica in Kriška gora. Če prištejemo še delo. ki so ga opravili člani pašnih skupnosti, doseže vsota gradenj oziroma popravil težko izračunljivo vrednost. Breme vlaganj je bilo doslej prepuščeno tržiški zadrugi in njenim članom ter kmetijski zemljiški skupnosti. Glede na to, da se približno po dvesto glav živine pase tudi iz kranjske in radovljiške občine, je nujno, da intervencijska sklada v obeh občinah že za letos namenita določena sredstva za sofinanciranje nadaljnje izgradnje tržiških planin. Prispevek lastnikov živine, ki znaša povprečno petsto dinarjev za glavo, namreč pokriva komaj stroške nagrajevanja pastirjev in drobne izdatke. V pravilih pašnih skupnosti sicer piše, da mora vsak živinorejec opraviti določeno število prostovoljnih delovnih ur, vendar se tega pravila držijo predvsem člani iz tržiške občine, ki planine pojmujejo kot podaljške svojih kmetij. Drugi poravnavajo dolg v denarju. Zaradi skromnega dohodka od pašnine si tržiške pašne skupnosti pomagajo s posojili Ljubljanske banke, ki za njihova prizadevanja kaže veliko zanimanje. Nekaj denarja prispeva tudi tržiška temeljna organizacija Gozdnega gospodarstva Kranj, ki vzdržuje gozdne poti in del ograj, s katerimi so pašniki ločeni od gozdov. Pomemben vir pa predstavlja dohodek od posekanega lesa. Lani so člani pašnih skupnosti pri čiščenju pašnikov posekali okrog devetsto kubičnih metrov lesa. Ves denar se vrne namensko v planine; obogaten s prostovoljnim delom članov. Na planinah Javornik, Dolga njiva, Šija, Korošica in Kriška gora so Tržičani potrebne objekte že zgradili oziroma obnovili. Letos nameravajo končati delo na Bistriški in Lešanski planini, še v tem srednjeročnem obdobju pa prideta na vrsto tudi popravili objektov na Tegoščah in Kofcah. Največ težav predstavlja dostop na planino Korošico. Z urejanjem tega dostopa se v kmetjjski zadrugi in pašni skupnosti trenutno ukvarjajo. Zanj hranijo ves denar od poseka lesa, potrebovali pa bodo še sodelovanje zveze vodnih skupnosti, ki naj bi ukrotila hudournik. Razen višinskih pašnikov so v tržiški občini lani uredili nižinski pašnik za ovce nad vasjo Leše, ki ga nameravajo letos še razširiti. Nižinska pašnika sta tudi v Lomu, in sicer Biče vje ter Za njivco, kjer se večji del leta pase tudi živina lomskih kmetov. Tržičani so z dosedanjimi vlaganji najbolje dokazali svojo skrb za ohranjanje visokogorskega pašništva. Zato upajo, da bodo nekaj denarja dobili tudi iz republiškega intervencijskega sklada, še posebej, ker vsi ti pašniki mejijo s sosednjo Avstrijo. V zvezi s polemikami okrog ovčereje v kranjski občini imajo svoje mnenje. Franc Sajovic, direktor kmetijske zadruge v Križah, zatrjuje, da vse od leta. 1976, ko so prvi v Sloveniji začeli intenzivno spodbujati ovčerejo, za okrog šeststo ovac, kolikor so jih lani imeli na Kriški gori, dobro skrbijo. Iz petdesetglavega tropa, ki jim ga je priključil Janez Poštrak, se je izgubila samo ena ovca. Vse druge so vrnili kondicijsko izredno močne. V tržiški občini so v sedmih letih brez posebne družbene pomoči za trikrat povečali stalež ovac. Tak uspeh, kot pravi Franc Sajovic, so dosegli zato, ker niso pisali pretira- Akcija zaključnih računov v Savi Odločanje o drobnem delu pogače. Razprave ob zaključnih računih, ki se bodo ves februar odvijale v združenem delu, ponujajo priložnost za kritično oceno slabosti in uspehov v gospodarjenju in samoupravljanju v delovnem okolju — Zaključni račun tudi dokaz o resničnem samoupravljanju delavcev, le da ob vseh zakonih, odlokih, dogovorih ostane delavcu močno zožen manevrski prostor — Savski primer Kranj — O akciji obravnave zaključnih računov smo se pogovarjali s predsednikom centralnega delav-skegđ sveta kranjske delovne organizacije Sava, Jožetom Antoli-nom, ki je v pogovoru povzel nekaj izkušenj prejšnjih let in napovedal, kako se bodo delavci letos lotili razprave o lanskem gospodarjenju. Čeprav končna številka o lanskem gospodarjenju še ni izrečena, nekako takole ocenjujejo dosežke leta 1982: proizvodnja je kake 4 odstotke izpod načrtovane, vzrok so medletni izpadi zaradi pomanjkanja surovin in deviz zanje, izpopolnjena sta plan izvoza in prodaje, v zadnjem četrtletju so precej izpraznili skladišča, zmanjšali so izgubo. Kako bo potekala akcija zaključni računi v Savi? »O lanskih gospodarskih rezultatih bodo delavci razpravljali ves februar. Prizadevamo si, da bi akcija ne bila zgolj formalno potrjevanje že odločenih dejstev o razporeditvi in razdelitvi dohodka, temveč analiza, ki izpostavlja slabosti in na osnovi tega predvideva ukrepe za izboljšanje. H gospodarskemu planu vsako nje deviz, leto sprejmemo tudi akcijski program konkretnih ukrepov, kako do nekaterih zastavljenih ciljev. Ta akcijski program bomo ob zaključnih računih ovrednotili in postavili novega. Sicer pa akcija obravnave zaključnega računa teče v treh os-novnin razan: najprej o rezultatih rečejo besedo in nakažejo smernice vse družbenopolitične organizacije, nato razpravljajo sindikalne skupine na koncu pa dodobra pretresene rezultate potrjuje zbor delavcev.« Osrednje pozornosti na, razpra-, vah bo bržkone deležna izvozna ( problematika, težave, ki jih poraja, ter izgube? »Sava več kot polovico proizvod-izvozi, vendar pa z deležem s katerimi slednjič razpolagamo, ne moremo pokriti vseh potreb. Letos nas je to precej teplo. Ker nam je primanjkovalo deviz, so nas pred" nekaj meseci doletele težave, zaradi katerih smo že mislili, da bomo morali ustaviti proizvodnjo. Surovin in repromatenala je bilo le za sproti, morali smo ustaviti nekatere proizvodne linije in delavce preusmerjati na druga delovna mesta. Zaradi teh težav delavcev tudi velika izguba dveh temeljnih organizacij ob tričetrtletju ni posebno presenetila. Ze razprave o periodičnih računih so se dotikale problematike, ki je še sedaj zelo pereča. Težave, v katerih smo se znašli, so zelo spremenile "jtijdi '^isel^ojit 1cjje\ayc^v; Ker jim je nih papirnatih programov, v naprej obsojenih na propad, ampak so delali v tesnem sodelovanju z rejci, na terenu. Ovcam so namenili površine, ki niso uprabne za poljedelstvo ali govedorejo, na ta način pa ob precejšnjem ekonomskem učinku preprečujejo tudi zaraščanje in izgube teh površin za kmetijstvo. H.Jelovčan Kaj draži gradnjo stanovanj? Po čem je kvadratni meter Direktor Domplana Kranj Maver Jerkič: »Zaradi vrste elem*n tov ki oblikujejo ceno kvadratnega metra stanovanja, so primer jave zelo nehvaležne. Res pa je, da so marsikje se velike re- največ do tega, da v kriznem obdobju ohranijo delo in kruh, manj kot poprej razpravljajo le o osebnih dohodkih (no, pa tudi zato, ker smo proizvodne delavce bolje nagradili). Zdaj jih problemi tovarne dosti globlje zadevajo in že ob periodičnih računih so razpravljali zlasti o težavah pri oskrbi z materialom, težkem položaju glede deviz, vzrokih za proizvodnjo pod planom, težkih delovnih razmerah, spremembah proizvodnih programov ...« Ali delavec ob zaključnem računu lahko vpliva na načrtovanje, razporejanje, delitev? »Odločanja mimo delavcev v tovarni takorekoč ni. Vendar je treba videti tudi drugo plat. Ob velikih obveznostih, ki jih ima združeno delo do družbe (od prispevkov do združevanja deviz) je slednjič kaj malo ostanka dohodka, o katerem bi delavec lahko odločal. Resda o teh stvareh odloča prek svojih delegatov, vendar bi moral biti delegatski sistem bolj vpliven, da bi imel delavec res vtis, da samoupravlja tudi zunaj tovarniških plotov. Neposredno torej delavec odloča le o drob-tini družbene pogače. Zaključni račun pri nas dokazuje, da o gospodarjenju zunaj tovarne (na primer v družbenih dejavnostih, bankah) manj govorimo, saj pretresamo pretežno dobre in slabe stvari delovne organizacije.« Ob obravnavi gospodarskih rezultatov ocenjujete tudi poslovodne delavce. Kakšno težo imajo te ocene?# »Delo poslovodnih delavcev pri nas ni nikak tabu. 2e vsa leta govorimo ob zaključnem računu tudi o prispevku posameznih vodilnih in vodstvenih delavcev, na podlagi vsakoletne ocene smo te ljudi tudi zamenjevali. Ocena, ki gre prav tako kot gospodarski rezultati skozi vse samoupravne kanale, ima za posledico več odgovornosti in motivira vodilne za boljše delo.« D.Z.Žlebir zerve.« Kranj - O gradnji stanovanj in o ceni kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja je bilo v zadnjem času v Kranju precej razprav. Spodbudil jih je med drugim podatek republiškega zavoda za statistiko, da je Kranj po ceni kvadratnega metra v jugoslovanskem vrhu. Ze razprava na tiskovni konferenci je pokazala, da takšna trditev ni ravno objektivna. Ker pa je strokovna služba Domplana zbrala nekatere dodatne primerjalne podatke, smo zaprosili za pogovor direktorja Domplana Mavra Jerkiča. »Najprej in ponovno moram poudariti, da imamo v Kranju v skladu z republiškim družbenim dogovorom sprejet samoupravni sporazum o oblikovanju cen iri da se ga tudi dosledno držimo. To je samoupravni sporazum o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi in družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji po srednjeročnih programih. Samoupravni sporazum zajema 31 podpisnikov, ki imajo vsi pravico in dolžnost sodelovati pri oblikovanju cene. Naša služba je zbrala podatke pri Staninvestu Maribor in Stanovanjski skupnosti Ljubljana. Zaradi objektivne primerjave jih je morala prikrojiti na iste imenovalce. Tako je v Ljubljani 1. julija lani znašala končna polna cena kvadratnega metra za enega od objektov 29.522,55 dinarja, tako imenovana očiščena cena pa 26.794,10 dinarja. (Očiščena cena ne zajema kolektivnih komunalnih naprav; to pa so tiste naprave, ki jih ni moč meriti kot na primer zelenice, pločniki, javna razsvetljava, primarna kanalizacija. Končno polno ceno pa plačujejo kupci, ki v posamezni občini ne združujejo sredstev za komunalno opremljanje zemljišč.) 1. decembra lani je nato v Ljubljani v enem od objektov znašala končna polna cena 46.673,30 dinarja, v drugem pa 32.388,40. Po podatkih za Maribor pa je 31. julija lani znašala končna "polna ceha 29.816,35 dinarja za kvadratni meter, povprečna prodajna cena pa je znašala 25. oktobra 30.913,50 dinarja. In kako je bilo lani v Kranju? Najnižja je bila končna polna cena 2. aprila lani in sicer 26.794,93 dinarja, najvišja pa 30. decembra 30.824,35 dinarja. Povprečna cena pa je znašala za vse lani vseljene objekte 28.711 dinarjev. Za ilustracijo naj navedeni še dva podatka iz dnevnega časopisja. Delo iše 18. januarja letos, da znaša cena „vadratnega metra za velika stanovanja ob stari cerkvi v Ljubljani 55.000 dinarjev. Večernji list pa 20. decembra lani v članku objavlja podatek, da znaša cena kvadratnega metra na Reki 45.000 dinarjev, da pa bo znašala, ko bo objekt zgrajen, 55.683 dinarjev. K primerjavam za Ljubljano, Maribor in Kranj naj še dodam, da je bilo v Ljubljani pri oblikovanju cene kvadratnega metra upoštevanih 15 elementov, v Kranju in Mariboru pa 11. Teh nekaj primerjalnih i' podatkov torej kaže, da so ob š danjih pogojih in metodologij cene v slovenskem in jugoslovar skem prostoru slabo primerljive. Ne dvomno tako velike razlike ne m? rejo izhajati iz gradbeno-obrtni*. del, marveč se v tem skriva koro-nalno opremljanje zemljišč, str0£ SIS in strokovnih služb, ki Qprs Ijajo investicijska dela za star.. vanjsko gradnjo, itd.« »Zanimiva je ugotovitev it hkrati nelogična, da je prj ^ cena kvadratnega metra v večji* zaključenih stanovanjskih ns seljih večja, kot pri grad^i manjših objektov. Zakaj?« »Večja stanovanjska naselja nat kujejo tudi bogatejšo in popolne-i komunalno oskrbo, ter ureditev. V -tem pa tiči absurd, da je v takfe* naseljih cena stanovanj višja, kot r-pri posameznih objektih, kjer p praviloma za tako imenovane pl«r be. Tu stroškov za komunalno opfr mo praktično ni in zato ni trebi ' ceno vključevati prispevkov zs r-zgrajene komunalne naprave.« »Večkrat slišimo tudi za tak imenovano projektantsko nes*v razmerje.« »V sistemu družbeno usment-stanovanjske .gradnje kljub priziv vanjem še nismo našli načina. ka* stimulirati projektante gradnjk * urbanizma k projektiranju racv nalnejših, smoternejših in cenej-V objektov in naprav. Prav zar* lastnega dohodka so zdaj bolj stici lirani za projektiranje dražjih jek tov. Tako njihov delež v prod*: ceni danes znaša od 0,<0 do 1 >V stotka, v izhodiščni ceni pa okres odstotke. Rešitev je v združevsu;-oziroma močni projektantski or^ nizaciji, ki bi hitro in ceneno izdela celotno dokumentacijo. Tega p danes na Gorenjskem ni.« _ % »Gre za vprašanja, ki j!h » moč razrešiti čez noč.Vseeno* bi se marsikaj najbrž lahko sorazmerno hitro uredil«, <*a H bila stanovanja tadi cen«***' »Če bi vsak na svojem področju.* sodeluje pri gradnji stanovar^, v* /a 1 dinar zmanjšal stroške p kvadratnem metru, bi bi o,to že p* cei Mislim, da to ne bi bde.tako težko Lahko bi se odločili 2a «* stavnejšo izvedbo zunanje naselja, za zmanjšanje. Števila ** h^onaTe žerjavi). Veliko vi^o f • , nri tem udi industrija gč iSVSementov. V Sloveniji benih elemem {n I", iPTacionalnimi izvedbam* , bolJ „ na teni področju lahko reTbo razumno mejo, Da ne segli bo j ireZerve tudi v * VOrdanes godbeniki ykalku ceno gradi i j e kvadratnega n>,r stanovanja« A PETEK, 28. JANUARJA 1983__ Vozniki traktorjev RADOVLJICA - Sekretariat za notranje zadeve radovljiške občine obvešča, da bo od ponedeljka, 31. januarja naprej sprejemal vologe za pridobitev vozniškega dovoljenja F kategorije, ki ^.dovoljuje voznikom voziti traktorje. Do konca meseca marca bo namreč moč pridobiti vozniško dovoljenje za traktor na podlagi vozniških dovoljenj B, C in D kategorije. Eno od teh vozniških dovoljenj daje voznikom možnost, da brez preverjanja znanja pridobijo tudi vozniško dovoljenje za traktor. Po 1. aprilu zaradi poostrenih predpisov to ne bo več mogoče in za vozniško dovoljenje F kategorijo bo treba opraviti vozniški izpit. Možnosti torej ne kaže zamuditi. K vlogi za pridobitev vozniškega dovoljenja F kategorije morate priložiti eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 centimetrov in vozniško dovoljenje B, C in D kategorije. Vloge sprejemajo vsi krajevni matični uradi v radovljiški občini. Pridobili veliko novih naročnikov Radovljica — Aktivisti ZRVS v radovljiški občini so v akciji »Naša obramba v vsako družino« lani pridobili 1.004 nove naročnike na revijo Naša obramba, torej je bila zelo uspešna. Lani so poslali vsem osnovnim šolam razpis za najboljše spise na temo »Ustanavljanje divizij in korpusov v Jugoslaviji v času NOB«. Vse šole niso sodelovale, saj se jim je zdela tema prezahtevna. Na slovesnosti ob dnevu JLA so učencem za najboljše spise podelili priznanja in nagrade. Program letošnjega dela bo komisija za informativno propagandno dejavnost pri občinski konferenci ZRVS Radovljica dala v potrditev programski konferenci, ki bo feburarja. Cirji Rozman Blejski upokojenci ne počivajo Bled - V stavbi blizu Petrolovih črpalk so si v spodnjih prostorih uredili svoj kotiček blejski upokojenci. Lani so razširili točilnico, prepleskali stopnišče in uredili dohod do stavbe, tako da je zdaj v domu prav prijetno. Za razvedrilo ^jo v hiši biljardno mizo, tam lahko tudi šahirajo, zunaj pa se razdre na balinišču. Upokojenke pogrešajo le kotička, kjer bi se nemoteno posvetile ročnim delom. Lani je bilo v društvu zelo živahno. Štirikrat so odšli na izlet: ■Tifed drugim tudi na Krk in h Gospe sveti na Koroško. Za izlet po poteh AVNOJ je bilo žal premalo pnjav. Kar 265 članov društva se je udeležilo lanskih izletov. Pred iztekom starega leta so člani društva obiskali vrstnike v domu upokojencev v Radovljici. Tajnik društva in navdušen kulturnik Franc Man-delc je zbral mlade plesalce, ki so ob zvokih harmonike razveseljevali ostarele v domu. Tudi letos bodo blejski upokojenci nadaljevali bogato izročilo preteklega leta, saj dobre volje ne manjka. Radi bi, da postanejo člani društva upokojencev še tisti, ki se do zdaj še niso vpisali. Radi bi pridobili še preostale prostore v stavbi. Pred časom je razpadel pevski zbor, ki bi radi znova oživeli. Radi bi ■avljali zanimiva predavanja, iz-te v naravo in podobno. Marija Stare GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STfM O Novo vodno zajetje v Kropi V Donici ne bo več grabna — Sredi radovljiškega mesta, v Donici kakor pravijo domačini, se odpadne vode stekajo kar po odprtem kanalu. grabnu lahko rečemo. Že dolgo je graben kamen spotike, neprijetnosti povzroča posebej ob večjem deževju, ko kanalizacija po Gorenjski cesti ne more požreti vse vode in deževnica se pomešana z odplakami steka po Donici. Stari problem radovljiškega mesta bodo zdaj odpravili, saj je delovna organizacija Komunala že začela graditi kanalizacijski kanal, ki bo dolg 730 metrov, omogočil pa bo tudi nekaj priključkov. Gradnja, ki bo veljala 8,5 milijonov dinarjev, bo predvidoma končana junija. Denarje prispevala komunalna skupnost, nekaj občinski izvršni svet in Komunalno gospodarstvo. Problem pa s tem ne bo v celoti rešen, saj bodo morali kasneje kanal potegniti do bodoče čistilne naprave, ki lokacije še nima natančno določene. — M. Volčjak — Foto: F. Perdan V Kranju spet športni ples Plesni klub Kranj, ki je po dolgoletnem mrtvilu znova zaživel, ponuja občanom pestre možnosti sodelovanja na plesnih tečajih, tekmovanjih ter v skupini športnih plesalcev — Dolgoročni cilj je povezati celotno družabno plesno dejavnost v občini Kranj — Na pobudo plesnega učitelja Janeza Boriska in nekaterih njegovih somišljenikov, ki so končali izpopolnjevalne plesne tečaje, pa bi radi na tem področju znali in dosegli še več, je v Kranju po nekajletnem mrtvilu znova zaživel plesni klub. Medtem ko je dolgoročni cilj kluba, ki ga spodbuja tudi občinska zveza kulturnih organizacij, da poveže celotno, zdaj še razdrobljeno, družabno plesno dejavnost v kranjski občini, so delovni načrti v začetnem letu nekoliko skromnejši, zato pa zaradi dolgoletne vrzeli nič manj zahtevni. Klub v prvi vrsti želi ponuditi občanom možnost, da se izobražujejo in izpopolnjujejo v družabnem plesu; da obiskujejo začetne in nadaljevalne tečaje, tekmovanja, ki bodo sklenila vsak tečaj, plese, ki jih bo klub kasneje prirejal, nenazadnje pa bodo znova prišli na svoj račun tudi tisti, ki bi radi gcjili tekmovalni športni ples. Klub v začetku februarja začenja z vrsto tečajev. Vsi bodo v veliki dvorani delavskega doma v Kranju. Tako bo v torek, -1. februarja ob 19.15 začetni tečaj za mladino in ob 20.45 začetni za starejše, v sredo ob istem Času bosta nadaljevalni tečaj oziroma tečaj za športni ples, v četrtek, 3. februarja pa izpopolnje-valni tečaj, namenjen kandidatom za športni ples, ter tečaj rock'n'rolla. Vse informacije o tečajih in drugih načrtih plesnega kluba Kranj daje učitelj Janez Borišek, telefon 21-130, vsak dan od 7. do 9. ure, daljši poslovni čas pa bo imel klub potem, ko bo v delavskem domu uredil svoj prostor oziroma pisarno. Prostor bodo obnovili člani kluba sami. Ustanovitev kluba je vsekakor dober korak k načrtnejši, živahnejši m kvalitetnejši družabni plesni dejavnosti v kranjski občini. S svojim dobrim delom bo postopno prav gotovo pritegnil v svoje vrste ne le navdušene in talentirane plesalce, ampak tudi plesne učitelje, ki zdaj vztrajajo vsak na svojem koncu. H. Jelovčan P Stara gasilska oprema Za prostovoljna gasilska društva v jeseniški občini ne bo toliko denarja kot minula leta — Brez nakupov nove opreme in brez večjih adaptacij gasilskih domov gasilskih domov, omejiti bodo morali tudi posodobitev gasilske opreme društev. Še posebej pa je boleče prav to, da ne morejo zamenjati dotrajane opreme poklicne gasilske in reševalne enote Železarne Jesenice. Gasilska društva v občini bodo letos dobila skupaj 2 milijona 775 tisoč dinarjev, občinska gasilska zveza 880 tisoč dinarjev, imajo pa še za 126.000 dinarjev kreditov. Največ pa namenijo poklicni gasilski reševalni enoti Železarne Jesenice. D.Sedej Jesenice - Zaradi doslednega upoštevanja resolucijskih izhodišč, ki jih narekujejo težke gospodarske razmere, se tudi občinska skupnost za varstvo pred požari Jesenice omejuje le na svojo osnovno dejavnost in se odreka številnim nujnim nakupom nove opreme in obnovi gasilskih domov. Gasilci se zavedajo, da se predvideva znatno počasnejši razvoj gasilskih društev kot industrijskih enot, vendar pa v prihodnje ne bodo zanemarili prizadevanj za pospeševanje požarnovarnostne kulture delovnih ljudi in občanov. Posebno skrb bodo namenjali preventivni dejavnosti. To so naloge posebnega družbenega pomena, saj je požarno varstvo eden izmed pomembnih elementov civilne zaščite in družbene samozaščite. V jeseniški občini je še posebej pereč problem, ki se pojavlja že leta in ki izhaja iz samoupravnega sporazuma med Železarno Jesenice in interesno skupnostjo za varstvo pred požari. Interesna skupnost za varstvo pred požari mora pokriti 30 odstotkov materialnih in funkcionalnih stroškov za poklicno in gasilsko ter reševalno enoto Železarne. Ti stroški pa naraščajo znatno hitreje kot masa sredstev, ki je namenjena po družbeni resoluciji in bo letaš večja le za okoli 11 odstotkov z ozirom na minulo leto. Tako interesni skupnosti primanjkuje iz leta v leto več denarja za druge naloge. Letos se bodo morali povsem odreči večjim adaptacijam dotrajanih Še novih 40stanovanj — V Centru U nu Jesenicah, ki ga gradijo poleg carinarnice, sc je v nove stanovanjske bloke vselilo že precej družin in *e še vseljujejo. tako da okolica še ni popolnoma urejena. Jeseniška komunala ima zato precej dela, saj ponavadi vsepovsod ležijo kartonske škatle novega pohištva in smeti, da komaj sproti pospravijo nesnago. Letos pa namerava stanovanjska skupnost za potrebe jeseniških delovnih organizacij zgraditi r Centru II še okoli 40 stanovanj. — Foto: D. Sede j VAŠA PISMA DAJMO SUBVENCIJE ZA ČAJ IN TOBAK! V blejskih trgovinah že več kot dva meseca ni moč kupiti janeže-vega čaja. Verjetno ga tudi v skladiščih ni ali pa ga v njih nihče ne najde ...? Mnogi bolniki tožijo, da nam Trgovci - in še kdo — ne privoščijo več niti ja-neia, ki raste doma, kaj bi šele kavo iz daljne Brazilije ... To mi je prišlo na misel, ker zadnje čase celo cigaret Filter 57 ni. »Tobak« jih ne dobavlja. Predlagam, da bi do glavnega starta zvišanja cen, na katerega vsi nestrpno čakajo, dali subvencije (dodatek na janež) Drogi iz Portoroža, če ne gre vse v izvoz. Tudi tisto blago, za katerega še »načrtujejo«, da ga bo postopoma zmanjkalo, kar se že lep čas prakticira, bi bilo treba subvencionirati. Saj se bo (verjetno?) kmalu podražila elektrika - pri čemer ima janež velik delež - in bomo lahko startali s polno paro in z višjimi cenami za staro tn novo zalogo... Alojz Vovk, Bled Radovljica — V petek. 21. januarja so se stali predstavniki radovljiške komunalne skupnosti, krajevnih skupnosti Kropa. Srednja Dobrava in Podnart ter STC to/.d Projekt. Stari vodovod v Kropi in v drugih krajih Lipniške doline z zajetjem Črnega potoka in nekaj manjših vodnih virov ne daje posebej v sušnih mesecih več dosti vode. Po dolgih pripravah za novo zajetje so na sestanku ugotovili, da je zdaj vse pripravljeno za gradnjo zajetja na Kroparici. Dogovorili so se, da bodo najprej zgradili zajetje v Kropi in speljali vodovod do Zgornje Dobrave, za kar bodo potrebovali 30 milijonov dinarjev. Zadnje meritve so pokazale, da je v največji suši pretok Kroparice 125 sekundnih litrov vode. S prvo etapo gradnje bodo zajeli okoli 20 sekundnih litrov vode, kar bo zadoščalo za vso Lipniškn dniir>n tin do Iptn onno Dejansko bo odvzem vodi- na začetku manjši. V drugi etapi, ko bo v Kropi že zgrajena kanalizacija, pa bodo lahko zajeli dodatno načrtovanih 14 sekundnih litrov vode. Istočasno bodo morali zagotoviti dovolj pitne vode tudi v Kropi, saj je vodovod tam dotrajan in morali ga bodo obnoviti. Skrbno pa bo treba vzdrževati tudi sedanje vodovode v Lipniški dolini, da bo izgub čim manj in da bo odvzem iz novega zajetja čim manjši, tako, da se do izgradnje kanalizacije v Kropi pretok Kroparice skozi Kropo ne bo bistveno zmanjšal. Na sestanku so zagotovili, da bodo z gradnjo začeli čez dva meseca, do tedaj pa bodo morali zagotoviti vsa soglasja. Krajevne skupnosti pa bodo morale zagotoviti, da med gradnjo ne bo prišlo do težav z lastniki zem- Ciril Rozman Industrijski kombinat KRANJ TOZD Trgovska mreža objavlja prosta dela in naloge 1. OSKRBOVANJE TRGOVIN 2. OPRAVLJANJE STATISTIČNIH DEL za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — končana štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne ali čevljarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih ter poznavanje jugoslovanskega tržišča in mentalitete prebivalcev, poskusno delo traja 3 mesece pod 2. — končana dvoletna srednja šola administrativne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 1 mesec. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo ali dostavijo kadrovskemu oddelku Planika Kranj, Savska loka 21, TOZD Trgovska mreža. Rok za zasedbo del je 30 dni. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izteku objave. JJLi" MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o. TOZD Preskrba n. sub. o. TRŽIČ, Trg svobode 27 Mercator Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. POSLOVODJE MESNICE za posl. 17 - Bistrica 2. POSLOVODJE za posl. 26 - Kovor 3. PRODAJALCA za posl. 1 - Kranj, C. JLA 6, Kranj (prodajalec — moški) 4. DVEH SNAŽILK za blagovnico in upravo TOZD v Tržiču Pogoji za sprejem: pod 1. - poklicna šola živilske smeri, pod 2. in 3. — šola za prodajalce mešano-živilske stroke, pod 4. — osnovna šola II. Ustrezne delovne izkušnje: podi., 2., 3. - dve leti III. Poskusno delo: pod 1., 2. in 3. — dva meseca pod 4. — en mesec IV. Posebni pogoji: pod 1., 2. in 3. — opravljen tečaj iz higienskega minimuma, pod 4. — smisel za red in čistočo V. Nastop dela: — po dogovoru Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v splošni službi TOZD v roku 8 dni po objavi. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n.sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DSSS Telematika objavlja dela in naloge I. V RAČUNOVODSKI SLUŽBI 1. VODJE FINANČNEGA RAČUNOVODSTVA 2. KNJIGOVODJE RAČUNOVODSKEGA NAČRTOVANJA IN ANALIZ v^t^v^rsjA 3. KNJIGOVODJE SKLADOV 4. VODJE INTERNEGA NADZORA Pogoji — visoka izobrazba ekonomske smeri. — 5 let ustreznih delovnih izkušenj II V KADROVSKI SLUŽBI 5. VODJE ODDELKA ZA OSEBNE DOHODKE Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri (kadrovsko izobraževalna) — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje tujega jezika 6. VODJE ODDELKA ZA DRUŽBENE ZADEVE Pogoji: - visoka izobrazba s področja socialnega dela ali organizaci- — 5 let delovnih izkušenj s področja socialnega dela zadovoljevanja stanovanjskih potreb in ostalih vidikov družbenega standarda, — aktivno znanje tujega jezika III. V PRAVNI SLUŽBI 7. SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoji: — diplomirani pravnik, — 5 let delovnih izkušenj na področju mednarodnega poslovnega prava (prenos industrijske lastnine, tehnologij) — opravljena zunanjetrgovinska registracija, — aktivno znanje tujega jezika Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanj.h delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh na naslovi Iskra Tefe-matiku, Kranj. Kadrovska služba, Savska loka 4. 64000 Kranj. 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA Obletnica ansambla Trgovci Pohvalijo se lahko z dolgoletnim obstojem in delovanjem. Zbrali so se pred dvajsetimi leti in prvič nastopili v sindikalnem domu v Kranju Sprva je bil to narodno zabavni ansambel Trgovci v trio zasedbi. Kmalu so prerasli v kvintet. Ime so obdržali, igrali pa so predvsem domačo oziroma narodno zabavno glasbo. Začeli so se časi, ko so tovrstni ansambli rastli kot gobe po dežju. Neredki so se pojavili čez noč, pa tudi čez noč izginili. Ansambel Trgovci pa se je vedno nekako srečno izognil različnim krizam. Zasedba je bila takšna da so poleg narodno zabavne izvajali tudi samo zabavno glasbo Postali so priljubljen ansambel na mladinskih plesih in podobnih prireditvah za mlade, zaradi izvirne izvedbe Avsenikovih in drugih narodno zabavnih melodij pa so jih vabili tudi na veselice in druge podobne prireditve. Veliko so nastopali tudi v tujini. Tako so bili v la Ciotatu v Franciji, igrali na podelitvi pokala, ki ga ie osvojila Hanni Wenzel v Liechten-steinu, bili štiri leta na turneji po Švici pa na prireditvi naših zdomcev v Stuttgartu,dvakrat na Slovenskem plesu v Celovcu itd. Njihovi nastopi so bili povsod uspešni, zato so bili tudi doma vedno bolj iskan ansambel. Nastopili so na festivalu na Ptuju in do nedavno tega kar šest let igrali na mladinskih plesih na Primskovem pri Kranju. Lani so poželi aplavz na bohinjski prireditvi Pod Skalco in na Kravjem balu pa na Čipkarskem dnevu v Železnikih ... Zasedba ansambla se danes ne razlikuje dosti od prvotnega kvinteta Nekaj članov je sicer odšlo, a prišli so drugi. Med stalnimi oziromanajstSejšimi sla še vedno vodja ansambla Vinko Janezic in Marjan Pangos. Z leti pa se je popolnoma spremenil izvajalski repertoar ansambla. Nekdaj narodno zabavni ansambel je postaja vse bolj zabavno narodni in danes je v ansamblu predvsem poudarek na zabavni glasbi. Posebno zadnje čase - se trudijo, da bi posneli nekaj svojega. Marjan, ki je med najstarejšimi člani, ima nekaj svojih (bolj roker-skih) komadov. Izvajajo jih povsod, kjer nastopajo, m z njimi so doživeli kar lep uspeh. Trenutno nastopajo vsak petek in soboto v hotelu Bor v Preddvora od 20. do 24. ure. Čeprav je Preddvor odmaknjen od Kranja, jih v hotelu kljub bencinski krizi ta dva dneva v tednu ne skr bi da ne bi imeli obiska. Za nastope Trgovcev se je hitro razvedelo. Člani ansambla radi poudarijo, da je bila osvežitev v zasedbi pevka Vsa leta je bil namreč to instrumentalni kvintet. Tudi tovrstna obogatitev repertoarja jih spodbuja k nadaljnjemu delu. Pravijo da sicer ime Trgovci morda danes ne zveni več najbolj primerno, vendar so ga zaenkrat obdržali. Vendar pa se ob tem radi pohvalijo, da so se vedno ansambel, ki lahko igra prav zaradi takšne zasedbe takorekoc vse: narodne oziroma domače melodije, zabavne pa vse do rokerskih. Poglejmo si še zasedbo: Viko Janežič (vodja) - trobenta Marjan Pangos -klaviaturist in avtor vseh pop oziroma rok komadov, Tone Krive -bas4citara, Anton Novljan - bobni, klarinet, Vinko Benedik - kitara in Marjana Urankar — pevka. Tisti, ki ansambel Trgovci poznajo, torej lahko upajo, da bodo po dvajsetih letih njihovega obstoja (morda kmalu) prisluhnili tudi posnetkom njihovih skladb. A ^^ Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (78. zapis) Kar prav mi pride kakih 10 km dolga pot ob Savi — ves čas na levem bregu — od kraja Save ob Savi do revirskega Zagorja za pogovor o nekdanjem brodarjenju po Savi, ki je bila prav tu najbolj nevarna, ozka in globoka pa tudi hitroderoča. SLAVOSPEV SAVI Stari narodnjak Davorin Va-lenčak je v letopisu Matice Slovenske leta 1881 - pred 100 leti! - objavil ta-le slavospev Savi, pozornemu bralcu še kako aktualen, z gospodarskega in političnega vidika. »Sava je najmočnejša in najimenitnejša reka v zemljah Jugoslove-nov. Dokler ni biio železnice od Zidanega mosta v Zagreb in Sisak, se je vsa trgovina med južnimi in severozapadnimi avstrijskimi deželami pa Adrijanskim morjem skoraj samo po Savi premikala. Iz južnejših krajev do Siska prihajalo je večinoma trgovinsko blago po parobrodih, od Siska do Zaloga pri Ljubljani pa v ladjah, katere so navzgor proti toku voli in konji vlačili, a nizdol so natovorjene ladje same plavale. Odkar pa je železnica stekla, je vsa trgovina od Siska navzgor prestala. V najnovejšem času so začeli Savi strugo trebiti, bregove in tok vravnovati in utrjevati, kar bode nje koristnost močno povečalo. Izvedenci sodijo, da je Sava uže sedaj za obrtnost in za raznovrstnost tvornice tako prikladna, da ne more biti bolj. Ce je zatorej Jugoslovenom usojeno, da bodo kedaj imeli potrebni razum in novec pa dovolj jeklene volje, potrpežljivosti in vztrajnosti za velika obrtnijska podjetja, utegne njim Sava s svojimi obilimi vodnimi silami služiti za podlogo in biti na lomoč velicemu, doslej neznanemu agostanju. . Sava, na Slovenjem jugu največja čisto Slovenja reka, teče od začetka do kraja po čisto Slovenji zemlji, ter veže tri po krvi in jeziku najbližje brate - Slovence, Srbe in Hrvate -prava slika in prilika zdravega, na-dejepolnega Jugoslovanstva!« REČNO BRODARSTVO Navezati na te lepe misli starega rodoljuba Valenčaka pripoved o nekdanjem brodarstvu po naši Savi, mi ne bo težko. Temmanj, ker sem že v prejšnjih zapisih omenjal plovbo s čolni po Ljubljanici od Vrhnike do Fužin pa po Savi od Zaloga navzdol. Seveda je bila plovba po deroči Savi, posebno od Ribč pa vse do Radeč pri Zidanem mostu, ne le naporna, pač pa tudi tvegana. Spričo brzic in podvodnih čeri v strugi, menjajočih se globin in širin reke ter nenadnih vrtincev in slapičev. VALVASORJEVI STRAHOVI Zares je bila plovba po Savi nevarna, toda tako, kot jo je »baročno« pretiraval naš stari zgodovinar, gotovo ni bilo. O reki sami piše med drugim: »Opoteka se, skače od jeze in razdra-ženosti ter napravlja slap za slapom. Kjer jo kaj zadržuje, drvi z veliko silo skozi; kdor ni vajen kaj takega videti, skoraj ne more verjeti, da bo prišel živ tod skozi. - V hitrosti toka, se Sava lahko skuša s pticami. Mogočno gorovje na obeh straneh, jo stiska in oži. Iz krotke ravninske reke do Litije, postaja v zagorski soteski divja Sava.« Valvasor je trdil, da je plovba po Savi mnogo bolj nevarna kot na zgornjem toku Rene ali Donave. Pravi, da se po Savi ne bi upal voziti noben nemški čolnar. Tako zelo je mož občudoval predrznost in spretnost naših čolnarjev na Savi! PROMET PO SAVI Menda je bil prav posebno živ - vse do zgraditve Južne železnice ob reki; potem pa je nenadoma, v dveh, treh letih povsem upadel. PETEK, 28. JANUARJA 1983 Vožnja po Savi navzgor je bila zelo počasna. Od Siska do KrScega se je vozilo osem dni, od Krškega do Zaloga pri Ljubljani šest dni, od Litije do Zaloga poldrugi dan. — Pc reki navzdol je šlo seveda hitreje četudi je bila ta plovba bolj nevarna V več krajih ob Savi so ime. posebne brodarske urade (Krške Litija idr.). Le-ti so skrbeli za red v prometu in za regulacijo reke Sčasoma so postajali čolni vse večji največje so imenovali tombaše Natovorjeni so bili s 5000 — 600Ck$ pšenice ali vina, ki so ju najceščt vozili po Savi navzgor s Hrvaškega — Sprva, ko Sava še ni bila ukročena, so vozili pe reki le ozki. 11 enega samega debla izdolbeni čoln; Za olajšanje plovbe po rtv navzgor so v soteski izsekali v žive skalo tik ob vodi poti za vlek čolnov z volovsko vprego. Del teh »cest« je še dobro viden na desnff bregu Save. Valvasor zatrjuje, da s savski brodniki bolj trpeli kot galjo: na benečanskih ladjah. Ničmanj r. trpela živina, ki je po poti ob rev vlekla čolne proti toku navzgor. m ogjH&N pc bi, ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. nostjo: 1. VODJE KADROVSKE SLUŽBE 2. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE 1 VODJE PRAVNE SLUŽBE l VODJE SLUŽBE ZA PLAN, ANALIZE .N STATISTIKO kadrovsko izobraževalne smeri Pogoji: v. , pod 1. - diplomirani psiholog pod 2. - diplomirani organizator dela pod 3. - diplomirani pravnik pod 4. - diplomirani ekonomist Skupni pogoji: - 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - aktivno znanje tujega jezika, uresničevanju kadrovske ooli- - pogoje določene z družbenim dogovorom o uresniceva j po« tike v občini Kranj Mandatna doba je 4 leta. izpolnjevanju pogojev i. Kandidati naj pismene prijave * dokaan h priporočenem pismu opisom dosedanjih delovrnh "kuSeiiJ £°a„fJKadmvska služba, Savsk. v 8 dneh na naslov: Iskra Telematika Kranj. K ^. ^ q ^ ^ loka 4, 64000 Kranj, z oznako »za ra7P1H V; Sčeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Edo Torkar*popotna povest Plovba Borut je vstal in tudi Čarliju - vsemu bledemu, zasoplemu, posinjelih ust - pomagal vstati. Kmalu so vsi štirje že spet sede i skupaj za mizo, se šalili in praznili kozarce kot da se ni nič zgodilo. .. »Tako je prav!« je vzkliknil Jeremija »Ma-kinisti se ne pretepajo med sabo. Makinisti držijo skupaj kot en mož. Borut, ali m tako? Čarli, ali ni tako?« Borut in Čarli sta se prijateljsko zarezala drug drugemu, se objela in trčila s kozarci. Toda če si še lahko nekako verjel, da je Borutov smeh iskren, je bilo pod Čarlijevo sme oco se masko zlahka prepoznati spaceno obličje smrtno razžaljenega kojota, ki so mu tatinski krokarji odnesli plen in se mu zdaj vresce po- Sm:JftikiTe0dMaekrnisti držimo skupaj. Kaj ni tako, Čarli?« ga je Borut spet lopnil po ra- ^ »Tako je, Borut, tako je!« je vzkliknil Čarli dosti oreveč glasno in navdušeno, da bi bilo videti priTuu^. »Makinisti smo klasa zase! Bemti mater, če ni tako!« Objel je Boruta in ga poljubil ob bučnem odobravanju prisotnih. Elektrikar Ivo pa spet: »Tako je! Mi držimo skupaj! Bem mu mater, če bo kdo rekel, da ne! Bem mu mater! — Res je, včasih se napijemo, včasih se sporečemo — potem pa smo spet najboljši prijatelji. Bem mu mater, če ni tako! Malo je pomolčal in pogledal Čarlija:« »Ampak, če bi ti meni naredil tako svinjarijo kot si jo Borutu, ne bi bil tako nežen s tabo, bemti mater, da ne! Fental bi te! Zaklal bi te! — Res je, makinisti smo prijatelji, skupaj držimo kot en mož in nič se ni zgodilo maloprej med vama — ampak med nama povedano: Čarli, ti si težka svinja! Take prasce kot si ti, smo včasih metali ribam! Bognedaj, da bi meni naredil to, kar si naredil Borutu. Bolje, da te mati ni rodila, tako bi te zmasiral, lepotec! Kožo bi ti potegnil z glave in zobe bi ti zbil v gobec! Borut je v resnici zelo nežen fant. Lahko bi se mu zahvalil in ga prosil odpuščanja...« Čarli bi ga v resnici že kmalu ubogal, še malo pa bi se mu potočile solze iz oči. Pa se niso. »O, če bi bil tu Luka!« je zavzdihnil. Luka je bil namreč Čarlijev najboljši prijatelj na ladji, in kar ni zanemarljivo — velik in močan kot medved. No, ta vzdih sem slišal samo jaz, drugim je v vsesplošnem hrupu ušel. Tudi Borutu: »Pojutrišnjem pridemo v Madras, in če bomo stali na sidru, bomo naredili fešto, kaj? Pekli bomo ribe na krmi in vsak bo dal za eno bakso piva, da bojo ribice laže splavale dol. — »Ti, Martin« (pravkar je namreč prišel v salon natakar Martin) »boš dal za bakso? — Pa ti. Jeremija? — Pa ti, Čarli?' Pa ti, Ivo? - Pa ti? — Pa ti? — Vsi smo pokimali in obljubili, le Čarli je molčal in ves trd in tog ždel na stolu, z oste-klenelimi očmi in že spet z okamenelim smehljajem na obrazu. »No, Čarli, saj boš tudi ti dal za pivo, kaj?« ga je sunil Jeremija. »Mi še na misel ne pride.« »Daj no, Čarli, ne bodi tak kot kakšen Fili-pinec,« je rekel Borut. Izraz »Filipinec« pomeni v mornarskem žargonu isto kot škrtež, pri-lizovalec, potuhnjenec, strahopetec — v tem izrazu so skratka združene vse najslabše lastnosti, ki jih lahko ima pomorščak. »Kaj si rekel?! Kaj sem jaz? Filipinec?« »Nisem rekel, da si Filipinec. Rekel sem: ne bodi tak kot kakšen Filipinec...« »Torej ti praviš, da sem jaz Filipinec,« je Čarli še kar naprej gonil svojo. »A kaj si ti? Od kod si ti?« »Jaz sem ta in ta od tam in tam«. »Dobro, jaz sem pa ta pa ta od tam pa tam. Je mogoče to na Filipinih? Povej mi: je to na Filipinih?« »Ne, jaz nisem rekel tega.« »Torej — ti nisi rekel tega? Ti nisi rekel tega? — Seveda si rekel, jasno in glasno si rekel! Ti misliš, da sem jaz neko filipinsko govno, a?!« »Dobro, Čarli, povej mi, kaj pravzaprav spet hočeš? Dala sva si roke, pobotala sva se, ti ga pa že spet serješ. Imel sem te na tleh, gobec bi ti lahko razbil, če bi hotel, tako kot si ga hotel ti meni. Vsi ste za pričo,« se je zdaj obrnil k ostalim, »kot psa bi ga lahko premla- til če ne bi bil tako mehkega srca. Vse se ■ Arlhrn končalo pobotala sva se ze, podal nuj* ?oko « Soko?PJaz? Tebi? Nikoli!« je vzkip* Čarli. »Vsi so videli!« »Nihče ni nič videl, nihče!« Najbrž bi vse ostalo le pri besedah če r, hi takratprišel v jedilnico mazac Luka, ki rr, ?e Sla pravkar potekla straža in si je prine*> J j? -u konzerv piva. Prijatelje^ v hladilnik nekaj kowe £ sk ^ navzočnost je Carliju a enkrat je ^ petelinu je spet ^asla ro ^ j nil nad Boruta s Pest™ Borut se ni ^ končalo se slabše kot prv ^^ ^ voljil zgolj s tem, da | J še in §e _ ^ ril ga je in po em se enk . ^ kler ni posegel vmes Pa ŠlfseTeves krvav in osramočen odyk> kel v kabino, Borut pa se je^sedel na stol > na dušek --Praznil pl cev,nkop ^ »Nežen, prevec ne.en brQsrč dite, kaj se mi je zgoddo.^ gg imel na ^ raj nastrada. Ze prv , imel 2d ^ bi mu moral razbit go^ p ^ ^ ? A ste ga videli - fliipinsko. Koraj: je zakadil vame, mater m ^ ^ ^ p je dobil revček misU J stQ ^ ^ .. _ In če bi mu! Kaj potie• odil med ^ je visok kot hrib! Noz m __ Kaj M ^ bra in mu razparali yamp ^ na barki ^ mogel? Osem mesecev s ^ ^ takem poloii psihiater bi " ariati za svoja dejanj ju ne more vec oagov j norišniccw \ Za dve leti bi me posle* bilo...« j*ETEK, 28. JANUARJA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN GLAS gospodinjski koledar 1983 . Pred Novim letom je pn Založbi cen-J^lnega zavoda za napredek gospodinjiva izšel gospodinjski koledar 1983. Go-^odinje, ki so ga kupile leto poprej, ga že ^hro poznajo in tudi vse njegove po-r*bno8ti. Pravzaprav je to koledar s J^jisovodstvom. Vanj lahko za vsak dan F^sebej vpisujemo vse izdatke in pn-^dke, ki jih ima gospodinjstvo. Koledar a namreč dnevnike izdatkov za vsak r^n in vsak mesec posebej, na koncu ^seca pa tudi pregled mesečnih izdatkov ** prejemkov. Čisto na koncu pa je seveda t^ letni pregled izdatkov in prejemkov. fcJHeg tega Bi pa lahko v njem vodite tudi pavi mali dnevnik pri vsakem dnevu v ^u, kajti toliko prostora ima vsak dan, rT* zapišete tudi, kaj se je pomembnega ta zgodilo. . , t.. Pa ne le to Da ne boste mislile, da so v le črte, kamor boste vpisovale iz-ic^ke in vse kar sodi zraven. Prijetno je r?*porejen in na vsaki strani prinaša tudi 0*vet za kuho. Tu boste našle zanimive trepte za juhe, jedi iz žitaric, riževe jedi, jedi, jajčne, zelenjavne, vehko re-za govedino, piščance, teletino, tunino, drobovino in podobno. Pa tudi za čudovite sladice. Recepte za %5*dice je v tem koledarju ponudil znam ^ićiCar Peter Andlovič, prinaša pa tudi J rtceptov Valentine Orsini, ki je sicer Slovenka, je pa ziveia aolga leta v Rimu in tu zbirala stare in nove kuharske recepte. Pa to Se ni vse! Izvedele bomo tudi vse o »šiacu«, japonski masaži za zdravje in lepoto, za mladostno polt, kako z njo preganjamo glavobol in podobno. Izvedele bomo tudi, kako tkemo na preprostem okviru, ki si ga lahko omislimo tudi doma. Tudi kroji in vsi napotki za izdelavo nekaterih oblačil iz domače tkanine so zraven. Tudi pletle bomo po podrobnih navodilih v koledarju. Mlade družinice pa bo morda zanimalo, kako se napravi dober oprtnik za nošnjo otrok na hrbtu, spredaj ali ob strani. Napotke za lepoto, za zdravo kožo, kaj vse pomaga proti celulitisu, kako se "znebimo modric in bušk, kako pazimo na hrbtenico, kaj morajo vedeti starši in mladostniki, da se bodo bolje razumeli med seboj, kakšno okrasno grmičevje in drevje naj sadimo na vrtu - vse to in še več prinaša- novi Gospodinjski koledar 1983. Knjižica, ki vam bo vse leto v veliko pomoč. Pa ne le za eno leto. Za vedno. Gospodinjski' koledar dobite v naših knjigarnah, lahko ga pa naročite tudi direktno pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Erjavčeva 4, Jetra tako in drugače Jetra po milansko Potrebujemo 400 g telečjih ali svinjskih jeter, 100g poljubnih gob (iz zamrzovalnika), 100 g šunke, 300 g svežega paradižnika ali malo mezge, 1/8 1 belega vina, sol, poper in baziliko. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na rezine narezana jetra in narezane gobe ter prepražimo. Primešamo na rezine narezano šunko, na koščke narezan paradižnik ali mezgo in dušimo 10 minut. Jed začinimo, prilijemo vino, pre-vremo in postrežemo. Zraven lahko ponudimo špagete. Enolončnica iz jeter Potrebujemo ^50 g jeter, 70 g pre-kajene slanine, 1 manjšo čebulo, 2 žlici olja, 30 g moke, 3 paradižnike ali malo mezge, 1 papriko, (če jo imamo, sicer jo lahko tudi izpustimo), 1/8 1 belega vina, 1/8 1 kisle smetane, 1/4 1 juhe, drobtine, maščobo, sol, poper, muškatni orešek, papriko, baziliko in peteršilj. Maščobo segrejemo, dodamo na kocke narezano prekajeno slanino in na njej prepražimo na lističe narezana jetra. Dodamo na drobno narezano čebulo in na rezance narezano papriko. Jetra opražimo z moko in začinimo. Dodamo še olupljen paradižnik oz. mezgo, prilijemo vino in juho ter kuhamo še 5 minut. Nazadnje jed izboljšamo s kislo smetano in s sesekljanim peteršiljem. Golaž iz jeter Potrebujemo 400 g ovčjih ali svinjskih jeter, 60 g masti ali olja, 100 g čebule, 150 g pekoče sveže paprike (če te nimamo, si pomagamo z nekaj feferoni iz kozarca), 20 g moke, 1/2 1 juhe iz koncentrata, 30 g paradižnikove mezge, 1/2 dl kisle smetane in majaron. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo na kocke narezana jetra, očiščeno papriko in nekoliko dušimo. Pomokamo, na hitro prepražimo, dodamo paradižnikovo mezgo, prilijemo juho, potresemo z majaronom in prevremo. Nazadnje jed osolimo in izboljšamo s kislo smetano. Ce želimo, da je jed še bolj pikantna, dodamo še žličko pekoče paprike. Pri mandeljnih se je zataknilo Hudomušno nas je Darka Audič-Bučarjeva oni dan opomnila, da naj s 30 mandeljni kar mi naredimo ježevo torto, ona je pa že ne more. Pomotoma smo pri tortah, drage gospodinje, napi- sali, da potrebujemo za ježevo »obleko« 30 mandljev, namesto 30 dekagramov mandljev. Torej, več mandljev bo treba kupiti, če hočemo, da bo naš jež imel pravo gostoto bodic na sebi .. . M. Messegue: Narava ima vselej prav povej mi, kaj ješ (1) stno in s premislekom.« Tako pravi modri gastronom Brillat-Savarin (1755 do 1826) v svoji knjigi »Filozofija okusa«. Docela soglašam z njim, kajti prehrana je stvar preudarka, zahteva veliko razuma in pretanjenosti. Nasprotujem vsaki neusmiljeni dieti, ki človeka hudo omejuje. Razen hudo bolnih ljudi, ki morajo upoštevati določene prepovedi, potrebuje vsak človek predvsem spremembo. Po vsem, kar sem napisal o zeliščih in zelenjavi, bi utegnili sklepati, da sem pristaš ceha vegetarijancev. To pa nikakor ne drži! Prav nasprotno: sem pravi in prav nič kreposten sladokusec. Preveč cenim vse dobre stvari, ki nam jih poklanja mati narava, da bi pridigal vzdržnost. Čeprav tvegam, da bo pristašem stoodstotne diete zaprlo sapo, izjavljam jasno in glasno: Bolj pametno se mi zdi, da se človek masti z gosjo pašteto (če je bila gos krmljena z zrnjem), kakor pa da čemerno ždi pred porovo juho. polno isekticidov. Včasih misli človek, da dela prav, če je discipliniran. Toda najboljše je sovražnik dobrega. Narava je polna sprememb in-taka naj bo tudi naša hrana. Človek potrebuje veliko rastlinskih snovi, a tudi živalsko hrano, polno proteinov. V deželah blaginje je zelo napredoval moderen način prehrane in zato so ljudje tam bolj zdravi in dlje živijo. Ne želim, da bi se vrnili časi. ko so se revni ljudje hranili po špartansko s čebulo in kosom kruha, a tudi ne pojem hvale pretiranemu uživaštvu, ki se mu predajajo privilegirani sloji. Prehrana sodobnega človeka mora biti uravnotežena. Samo do nečesa sem neizprosen: do kakovosti hrane! Vesel bi bil, če bi izbirali hrano glede na njeno kakovost. Pošten prehrambeni izdelek nima kaj skrivati, dobro poznamo njegove sestavine. Preudaren porabnik je zato tisti, ki natanko ve, kaj hoče, kadar kupuje, in ki zavrne dvomljivo hrano. Ko ste se odločili za kakovost, vam je treba samo še pametno sestaviti jedilnik, takega, ki bo čimbolj koristil vašemu zdravju, ne da bi pri tem prizadel vaše veselje do okusne jedi. Tako kakor so pomembni sadje, zelenjava in zelišča, ki pridejo na vaš krožnik ali v vašo skodelico, tako je pomembna tudi"vsa druga hrana, kot so meso, riba, posladki in pijače. Človek se ne hrani tjavdan. Mesojedec poka od moči in je ves razgiban, a če je nezmeren, lahko postane tudi napadalen. Z leti se ga lotijo najrazličnejše bolezni: povečana količina holesterina in sečnine v krvi, pro-tin . . . Kdor se hrani samo s škrobom in sladkorjem, kmalu postane debeluh in diabetik. Stoodstotni vegetarijanec, ki velja za tako pametnega, utegne za trajno oslabeti, ker ne obnavlja svojih zalog. Mislim, da je človek vsejed. Že od nekdaj se je hranil z rastlinami (korenine, listi, sadeži, plodovi) ter živel od lova in ribolova. V vseh deželah sveta uživajo primitivna plemena mešano hrano. Res da dajejo prednost mesu velikih živali ter sadežem gomoljnic in hranilnemu sadju, vendar zo-bljejo tudi droben mrčes in jagode, ki jim jih nudi narava. V deželah, kjer so zelišča redka, npr. na Laponskem, planejo ljudje na vsako, še tako zanikrno rastlinico, ki jo najdejo, celo na lišaje in alge. To počno tudi ljudje v puščavah. olski koledar Po poteh Kokrškega odreda Januar Zaspanci ki ste do zdaj spali, planite po knjigah! Drugi polčas '^e fflTiulien če boste lenarili. Piflarji. odpočijte s.! Polovica ^pornega gH?en!j! je za vami. Prezračite si možgane m v drugem flfa sr^čanjifkape ne potegnite do oči. sicer vas on (ona) ne bo »poznal. Za zamujanje randija boste imeli tehten razlog, ker zaradi ^sneženih cest niste mogli priti pravočasno. Februar Začelo se je drugo polletje. Napnite možgane, pobrskajte po knjigah! Cvekarji, pazfte! Pred"vami je pust. Da vas „e bo kdo tako f'«egnil za nos, da bo tudi brez maske dolg. Marec Štedite denar. Ne zapravljajte ga za ,>omfn n žvečilne Ne fj« zabite na mame in jim pravočasno kup.te v cvetličarn, šopek S tem lahko usporio prekinete »predavanje« o slabih ocenah. Vzcveteli .so pm zvončki, zato mu (ji) J>h lahko nekaj natrgate. W P-i april je tu. Sošo^cjSf°l«\S£ Previden. Učitelji so že na robu živčnega potegneš tako, da za spremembo znas za pet. Maj ,. , 1 »mesec m la do s! I, ljubezni. Glejte, da fe.a ne zamud,te! Junij • r> j Šolske nadloge so že ali pa bodo prikažete doma spričevalo, vam svetujem, da »>g atdc* * tabletami za živce sicer j h bo zadela kap. Pametno m duo, ua si «£$3 del telesa zaščitite z Marinami Ujzabiti pa vzeti njegov (njen) naslov, da mu (ji) boste lahko pisali. Julij Lahko ste srečni Se dva meseca zabuSavanja sta pred vami. W»na loncu da se boste lahko doma postavljali s čokoladno Wvo. Plavajte! In nikakor ne pozabite pisati. Avgust Izkoristite sonce, Vsi vam bodo zavidali barvo. Dogovorite se ^ randi, saj si imata toliko novega povedati. September , Pouk se je spet začel. Kako bi prijalo še malo poutmc ;Zdaj W«te priliko da jo uberete v sosedov sadovnjak, saj so jabolka že Sla Piflarii vaša sezona je že tu. Spet je čas. da se izkažete, tvekarj! 3 Ritnicami ste se gotovo zbudili in sedaj se vam ne ^lača zaspati. Oktober ' . . . Dan varčevanja. Varčujte z vsem, posebno z n,ožgani, lud. jaz varčujem, zato za oktober dovolj besed. November Počasi se končuje leto. Pljunite v roke Zaspane, ne dajte se **»titi. Kar spite, saj ste počitka tako potrebni. December m, „ novo leto. Pišite dedkuMrazu «M ™e. d. »^JStttK »« v* ......... iz snega. In vse se spet začne znova: januai ... Tanja Pihlar, 7. a r. osn. šole bratstva m ed.nstva Kranj ^ Vsakoletno tekmovanje v smučarskih tekih po poteh Kokrškega odreda ali na kratko du pijanski maraton je bil letos prvič napovedan za 16. januarja. Zaradi pomanjkanja snega so ga prizadevni organizatorji prestavili na to nedeljo, a kaže, da jim prireditev spet ne bo uspela. Uspel pa je razpis za najboljši spis in likovno delo na temo Po poteh Kokrškega odreda, ki spremlja vsakokratno množično počastitev spominov na junaške boje Kokrškega odreda. Spisov, ki so jih pisali učenci osnovne šole France Prešeren iz Kranja, Ko krški odred iz Križev in domačini iz dup-ljanske šole, je ocenjevalna komisija prejela 28. Med njimi je izbrala po tri najboljše iz razredne in predmetne stopnje, ki jih ho nagradila s knjigami. Avtorji teh spisov so Maruša Gradi-šar iz 5. a in Jasna Jurgele iz Kaj je zdravo za telo? Za zdravje je zdravo, da se ukvarjamo s športom, s plavanjem, da ne kadimo, da ne pijemo alkohola. — Anže Jereb Za zdravje je koristna telovadba, plavanje, šport, hoja v hribe. — Dragan Stevanovič Za naše zdravje je dobro gibanje na svežem zraku, redno umivanje, plavanje, hoja v hribe, smučanje, kolesarjenje. -Jože Pišek Za zdravje niso dobre alkoholne pijače, droge, kajenje. -Urban Simčič Za naše zdravje je škodljivo jemanje drog. — Kristijan D) pa mik Za naše zdravje je zdrava hoja v hribe, svež zrak, osebna higiena. — Radmila Bnijič Zdravo je, da ne pijemo alkohola, da se gibamo na svežem zraku, da veliko telovadimo. -Vita Melinec Za človeško telo je zdravo, da jemo -veliko sadja. — Klemen Urankar Za naše zdravje je dobro, da se redno umivamo, kopamo, da se pravilno prehranjujemo, hodimo na izlete in v planine. — Jelka Jamnik Učenci 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj 8. d razreda osnovne šole France Prešeren, Miha Kun-Šič iz 3. razreda šole v Dupljah, Metka Koder, Katja Meglič, Vanja Nunar in Sonja Vidovič iz 6. b, Katja Borič iz 4. a ter Janez Slat-nar iz 4. a razreda osnovne šole Kokrškega odreda. Odziv za likovno ustvarjanje je bil nekoliko boljši, saj so iz šol poslali 37 del učencev, razen njih pa so sodelovali tudi cicibani iz dup-Ijanskega vrtca. Najboljša dela so nastala v osnovni šoli Simon Jenko. Med nagrajenimi smo za objavo izbrali spis Maruše Gradišar, ki takole opisuje davne dogodke: Kokrški odred je bil ustanovljen 18. junija 1942. leta. Deloval je na območju Tržiča, Kranja, Kamnika, v dolini Kokre, v Tuhinjski dolini in v Črnem grabnu. V spomin na boje in žrtve Kokrškega odreda bo letos v Dupljah že 8. smučarski maraton. Na dogodke v minuli vojni veže borce veliko spominov. Enega od dogodkov mi je pripovedoval očetov stric Alojz Verdir iz Dupelj. Bilo je po hajki 28. januarja 1944. leta pod Storžičem. Prišla sta skupaj s Stanislavom Do-bretom-Karlom in ta mu je pripovedoval o ranjenem partizanu Antonu Štefetu-Komšiju, kateremu je italijariska bomba odbila stopalo na nogi. Ležal je v seniku v Zalogu nad Goričarni, kjer je čakal na dr. Valiča iz Preddvora. Doktorja pa ni bilo. Prišlo je že do zastrupitve in borec je imel hude bolečine. Alojz Verdir-Boltežar in Karlo sta se menila, kam bi prenesla ranjenega borca. Ker Boltežar-ju v tem koncu ni bil poznan teren, se je odločil, da ga prenesejo prek Udin boršta v Zadrago k Mariji Kleč. Hiša je bila zanesljiva in je ves čas delala za OF. Hčerka Marija je bila skojevka. Njo so zadolžili, da gre po zdravnika Bežka v Kranj. Doktor je prišel in se je odločil, da zaradi napredujoče gangrene odreže nogo. Pri ranjencu je Boltežar pustil zanesljivega partizana Jožeta Ra-zingerja iz vasi Palovče pri Lešah, da je skrbel zanj. Zaradi prevelike zastrupitve pa je borec čez enajst dni umrl. O tem dogodku še danes lahko verodostojno pričajo Marija Kleč, Jože Razinger in Alojz Verdir-Boltežar. DOMA — Narisal Andrej Bukovšek, 8. b r. osnovne šole Simon Jenko Kranj joUfat fetef11 Zemlja domača ni prazna beseda Tako je zapisal Ivan Tavčar, ko se je mudil na Dunaju, v tujini. Takrat je občutil domo-tožje, pogrešal je slovensko besedo," toplino svojih ljudi in prijateljev. Napisal je, da bi raje umrl doma v bedi. kot v tujini ob kupih zlata. Imel je prav, saj zlato ne more nadomestiti domače zemlje. Tudi jaz sem bil že v tujini. Občudoval sem neznana mesta, lepe palače, razkošne trgovine, muzeje, umetnine, znamenitosti, ljudi, ki so hodili po uli-«»h Tr»d« Irr, senl hodH po 1 cestah in parkih, nisem skočil na zeleno travo tako svobodno kot doma. Ko sem se vrnil v svojo domovino, sem bil veliko bolj sproščen. Rad bi spoznal še bolj podrobno svojo domovino, saj je zelo raznolika in zanimiva, ker je sestavljena iz različnih vrst narodov, ki živijo v najrazličnejših predelih zemlje od morja do Alp. Jan Miljkovič, 4. b r. osn. šole Peter Kavčič Škofja Loka MOŽJANCA - ZA IDEALISTE NI KRUHA Strmina, da se krava ne prime »Ostajamo tukaj zaradi Možjance. Delamo zato, da se preživimo in da teče življenje naprej. Računice ne delair ker bi potlej lahko vse pustili in odšli,« je strnil svoje razmišljanje o Možjanci, vasici v krajevni skupnosti Preddvor, predsednik vaškega odbora 25-letni kmet Sta' Jerič. Stanko Jerič, kmet in predsednik vaškega odbora. Možjanca - Ko se hribolazci in ljubitelji narave ob koncu tetina vzpenjajo na Možjanco, so navdušeni nad očarljivostjo kmečke vasi na nadmorski višini 678 metrov. Kako lepo bi bilo živeti tukaj, trobijo v isti rog kot 25 vikendašev, ki si je na možjanskih pobočjih zgradilo začasna zavetišča — nadomestke za mestni nemir in življenje med betonom in asfaltom. Toda kakor naglo besedo povzame domačin in prikaže Možjanco tako, kot jo doživlja in vidi, se naključnemu obiskovalcu vasi kmečki idea- lizem razblini v resničnost — vsakodnevno garanje na zemlji, v vrsto problemov, ki tarejo krajane. Lepo je uro ali dve doživljati utrip Možjance, toda živeti tod in delati... Nak! Za »mehkužce« tod ni kruha. ŠEST TON GNOJILA ZA CELO VAS Učeno je zvenelo, ko so kmetijci razlagali, da morajo biti ukrepi v kmetijstvu dvojni - za hribovski in nižinski svet. Ko stopimo na Možjanco, razumemo pomen njihovih besed. V vsakega zrejenega bika na eni izmed osmih kmetij vložijo zaradi težjih obdelovalnih razmer 40 odstotkov več dela kot v nižini. Glede na to, da imamo pri nas nagrajevanje po delu, bi morali tudi toliko več dobiti zanj. Pa ne! Regres, ki naj bi nadomestil višje stroške pridelovanja in prireje, je skromna uteha. V vasi se je še ohranilo tradicionalno kmetovanje in pridelovanje raznovrstnih kultur za lastne potrebe. Usmerjenih kmetij ni, odkup presežkov skromen. Zakaj? »Osem hektarov obdelovalne zemlje imamo pri nas in na ravnem je le Zapor v Radovljici Humanejši odnos do zapornika Človeka, ki je storil kaznivo dejanje in se znašel za zapahi, družba običajno presoja zgolj po teži storjenega kaznivega dejanja, človeka v njem pa pozablja — Da bi bila pot k prevzgoji zapornika, ki ga bremeni že odvzem prostosti in ostaja poslej v družbi za vselej zaznamovan, lažja, skušajo v radovljiškem zaporu uveljaviti kar najbolj humane, neformalne odnose 2itu Lesce, kjer pomagajo pri trans- Radovljica - Radovljiški oddelek ljubljanskih zaporov, ki deluje za področje Temeljnega sodišča v Kranju, ima dve vrsti »gostov«: prvi so priporniki v preiskovalnem zaporu, drugi pa obsojenci po postopkih sodnikov za prekrške. Prvih so lani sprejeli prek 80, prekrškarjev blizu 280, poleg obojih pa so za krajši čas pridržali še kakih 300 oseb, za katere so pretežno ugotavljali identiteto. Priporniki sodijo pod izključno pristojnost sodišča, zato jim radovljiški zapor daje le posteljo, hrano in preostali vsakodnevni standard, vzgojno in prevzgojno funkcijo pa prepušča drugim. Ko se s pravnomočnostjo sodbe izteče preiskovalni zapor, odhajajo priporniki na prestajanje kazni. Preiskovalni zapor je huda preizkušnja, saj je pripornik zaradi preiskave omejen s štirimi stenami, obsojen na stik z majhno skupino soljudi (storilci, ki so sode-J lovali pri istem kaznivem dejanju, so kajpada strogo ločeni) in na nadzorovan sprehod; druge ugodnosti dobi šele, ko jih izrecno zahteva in mu jih odobri preiskovalni sodnik, pa seveda kasneje na prestajanju kazni. Da v času preiskave, ki lahko traja tudi več mesecev, ubijejo negotovost, dolgčas in spopade s prebuja-, jočo se vestjo, v celice dobivajo delo. Trenutno navijajo tuljave za Iskro, zavijajo krplje za Elan in pakirajo sivkina zrna. Za to delo dobijo tudi skromno plačilo. Tisto, kar v zaporu zaslužijo, jim shranijo in izročijo ob odhodu, tako da niso povsem brez sredstev, ko odhajajo. Tistim, ki so obdržali delovno razmerje, gre tudi tretjina prejšnjega osebnega dohodka, poročenim z družino celo polovica. Priporniki izpovedujejo, da je zapor zanje hud udarec, zato ni čudno, če jih vseskozi spremljajo krize - od trenutka, ko so jim odvzeli prostost, do tedaj ko se z neizbrisnim pečatom »kaznjenca« (tako jih običajno presoja družba) znajdejo sredi življenja. Težko seje, pravijo, v sebi soočiti s krivdo in se preobrniti v boljšega človeka še težja pa je negotovost, kako jih bo sprejel zunanji svet: jim bo sodil po storjenem kaznivem dejanju ali pa bo v njih videl človeka, osebnost/ Pravijo, da za tavino, rop, vlom, goljufijo, nasilje, nedovoljeno trgovino .. . strožje sodi človekova življenjska okolica kot sodnik, zaznamovani pa so tudi svojci, družina Obsojenci, kaznovani za prekršek, večinoma iz zapora odhajajo na zunanja delovišča na vsakodnevno delo Trenutno delajo v škofjeloški Jelovici, v kranjskih opekarnah, v tista po vrheh,« pravi domačin, 25-letni kmet Stanko Jerič, ki je pred dvema letoma pustil »nobel kšeft« v mestu in se posvetil kmetijstvu. »Dve petini travnikov kosimo s koso, grabimo z grabljami in vozimo domov z vozom, čeprav imamo na-kladalko. Ročno delo vzame ogromno časa in to je razlog, da mine šest tednov, predno je pokošena zadnja trava. Razumljivo je, da je kakovost tako spravljenega sena znatno slabša. Ponekod je strmina, da se niti krave ne primejo. Travo bi tod potrgale edino ovce. Morda bo ovčereja na Možjanci zopet oživela. V vasi smo že govorili o ureditvi skupnega pašnika; nas nagovarjajo, da bi govejo čredo dopolnili s tropom tridesetih ovac. Problem kmetijstva na Možjanci so tudi raadrobljene in težko dostopne parcele. Stari kolovozi so neprimerni za vožnjo s traktorjem in priključki. Veliko nam bo olajšala delo kmetijska zemljiška skupnost, če bo držala obljubo in zravnala grbine na travnikih in vse, kar so narili divji prašiči.« Vas ima prek 50 hektarov obdelovalnih površin, za katere porabijo možjanski kmetje šest ton umetnega gnojila letno. Manj kot na povprečni nižinski kmetiji. Kaj bi gnojili, pravijo, ko nam je toča tri leta zapored uničila velik del pridelka, ko divjad vsako leto dela škodo po poljih in travnikih. Tudi vročina jim ne prizanese: na prisojnih pobočjih sonce požge travo, da se zlepa ne pobere. Verjeti je njihovim grenkim izkušnjam. Pa vendarle, poskusiti bi veljalo tudi z višjimi odmerki ... »Brez gozda ne bi shajali. Računice na kmetiji ne delamo, ker bi potlej lahko vse pustili in odšli. Delamo zato, da se preživimo in da Možjanca ostaja naprej,« strne razmišljanje o hribovskem kmetijstvu Stanko Jerič. KO IZVIR PRESAHNE ... Do 1957. leta je v vas držal slab kolovoz, po katerem se je na Možjanco pripeljalo prvo motorno vozilo - džip. Tega leta je gozdna uprava zgradila novo cesto, ki je po tolikih letih še vedno makadamska, če izvzamemo par sto metrov asfaltne pomagajo pri transportu in raznih zunanjih delih Nekatere pošiljajo tudi k zasebnikom. Najbolj zanesljivim dopuščajo, da hodijo na delo brez nadzora. Zaupanje se obrestuje, doslej namreč razen enega že več let ni bilo pobega. V radovljiškem zaporu se drže načela, da se je zapornik sicer pregrešil zoper zakon, vendar velja spoštovati njegovo osebnost, ravnati z njim človeško, brez prisile, saj je zanj že odvzem svobode kot najvažnejše človeške dobrine precejšnja prisila. Human odnos do zapornikov in pripornikov, delo, ki ga opravljajo, možnost rekreacije in skromnega kulturnega življenja, pomagajo, da se zaporniki po prebiti kazni na svobodi laže znajdejo, si uredijo življenje in se v njem varujejo prekrškov in kaznivih dejanj. Zapor po odpustu zapornikov z njimi ne vzdržuje več stikov. Poslej jih mora spremljati socialno skrbstvo, ki dograjuje v zaporu začeto prevzgojo in ljudem, ki »zunaj« ne znajo prav živeti, pomagajo vrniti vero vase, zlasti zato, ker jih okolica neupravičeno odklanja. V radovljiškem zaporu pravijo, da bi se dalo za pristnejši, bolj človeški odnos do zapornika storiti še več, ko bi mu mogli ponuditi ustreznejši standard. Čeprav zapor ni več ječa v pravem smislu te besede, so njegovi prostori vendarle stari skoraj stoletje. Resda so jih posodobili, toda bivalne razmere zapornikov in delovni pogoji osebja so ' bolj podobne nekdanjim kaznilnicam kot pa sodobnim zaporom. Zlasti jim manjka prostora za delo zdravnika, razgovore z odvetniki, sprejemnice za svojce . .. Predlagali so že gradnjo prizidka, ki bi omogočil sodobnejšo obravnavo zapornikov in vzdržnejše razmere, toda doslej jim še ni uspelo prepričati družbene skupnosti v upravičenost prenove in dozidave. Več prostora bi potrebovali, da bi uveljavili regijsko načelo prestajanja kazni. Zaporniki z Gorenjske, ki prebijajo kazni drugje v Sloveniji, bi zadnje mesece lahko preživeli v Radovljici in od tod navezovali stike z bodočim delovnim okoljem. Njihovi rehabilitaciji bi bilo to lahko le v prid. Tudi obsojenci za krajši Čas bi laže prenašali zapor bliže domu. V Radovljici so veliko pripomogli k človečnejšemu postopanju z ljudmi, ki so storili kaznivo dejanje. Tudi družba bi lahko s strpnejšim, zaupljivejšim odnosom pripomogla, da jim pot k poštenemu življenju ne bi bila tako težka. D. Z. Žlebir Možjanca - kmečka vas na nadmorski vnini 678 petrov je zanimiva za naključnega obiskovalca, medtem ko je življenje tod težavno. - Foto. C. Z. Nanca K Štefanovim v Sušo je prišla za deklo ko ji še ni bilo šestnajst let.. V ruti je prinesla vse, kar je imela. Dve oblekici, pa menda prav nič dru-gega. Danes jih ima triinsedemdeset. Več kot pol stoletja je torej že pri hiši. Skoraj sedeminpetdeset let. Drobna in krhka je, a ne miruje. Danes, ko imajo klavca pri hiši, hoče tudi ona po svojih močeh pomagati. Repo je pravkar naribala, da bo za čreva oprat, ko ni snega, pa drv je prinesla pa za klavcem jc ješterng pomila. Zdaj je spet na toplem, na peči. Tu je najraje. Saj ima svojo sobo. Veliko in svetlo. Tudi zakuri si lahko v njej. A je lepše tu med mladimi v hiši. Tu se odvija življenje naprej. Četrti rod že prihaja. Ko je prišla k hiši, sedanjega gospodarja še ni bilo na svetu. Sedaj pa jokajo že njegovi vnučki. Pravkar so spet enega dobili. Boštjančka. Rada je gledala otroke, kako rastejo, se razvijajo, toda, da bi jih pestovala, to pa ne. Raje je šla ven. Kmečka dela so jo najbolj veselila. Kako rada je delala! Grabila, plela, žela, steljo spravljala, za živino kosila. Ko je bil čas žetve, je vstajala sredi noči. Tako zgodaj je prihajala na njivo, da se ji je srp v temi izgubil... Železna je bila. Z vsakim delom je pohitela. Nikoli se ni obotavljala. Vedno je bila le kregana, da preveč gara. O, takrat je bila še pri močeh. Travnat koš je zvrhano naložila jabolk tamle spodaj v bregu, pa jih je z lahkoto prinesla v hišo. Danes pa še košaro drv težko prinese. Pa ko so steljo grabili! Gospodar Tone se spominja, da so po tri dni spravljali seno iz Praprotnice. Za osem voz ga je bilo. Tistikrat pa, ko se je k dežju pripravljalo, ga je Nanca sama spravila v treh urah. Tako ni delal nihče... Najlepše pa je bilo, ko so imeli majhne pujske. Nanca jih je imela navadno na skrbi. Osemnajst jih je nekoč povrgla svinja. In Tone je od nekod prinesel stekleničko z dud-ko, da so dodajali tistim, ki so pri svinji premalo dobili. Vse so gor„ spravili. »In kdaj je bilo najlepše?« silim vanjo, ko sedi na zapečku. »Ko ste šli na božjo pot na Brezje, k maši na Goro,,kjer so bili štanti z lecto-vimi srci in špegelčki...« K maši ni rada hodila. Tudi plesala ni veliko. Najraje je delala. Zunaj. Pri živini. Vardevala živino, prašiče. Najlepše je bilo, ko je bilo vse postorjeno. Ko je Andreje zavriskal, da je odmevalo s hriba v hrib. Zdaj nihče več ne vriska... Nikoli ni imela doma. Mama ji je umrla, ko ji je bilo dve leti, oče pa, ko še rojena .ni bila. Pri Bajtar-ci v Volaki, mamini sestri sta živeli tisti čas. Ko je mama umirala, je naročala sestri, da je ne sme mučiti s pašo, ? živino. Naj bo pestema. prevleke skozi vas. Tudi; ne verjamejo, da bo asfaltirana. Želijo le občasno vzdrževal kanale ob njej. »Največji problem pravi Stanko, tudi ga odbora in član sveta skupnosti Preddvor. »K presahne izvir, se dva rt naglo izpraznita. Za oskrbo bi bil potreben zbiralnik, zmogljivosti S metrov vode. Napredek * možjanska gospodinj s tem je povezana tudi vode. Bojimo se ognja, protipožarnega bazena le fona ne, da bi Edina vez z dolino dajna postaja, ki jo j po udoru ceste ol civilno zaščito.« ostarelo; IN »LEDIK ST- Ko ugotavljamo, kolik: bi lahko pridelali na Meč* pometali več gnojila, >-izkoriščali pašnike .... > na drugo plat. Na to, di kmetijstvo pospeševati It nim reševanjem socialni na vasi. Na Možjanci vec pred stotimi leti v vasi : prebivalcev kot sedal, številka ustavila pri trut> Od tega je sedem otrci petnajst let. Ostarelo^, »ledik stan« možjanskih so zakorakali v »zrels : problema, ki sodita v o.T-> o oddanih litrih mleka* E prirejenega mesa ... ne pomoči bi bili ti prob* žgoči. Večkrat smo zapisali enkrat. Hribovskemu t" preobrazbi vasi bomo t gati močnejše poživiic. da bo to za naše ob pomembno področje no in nekoč tudi Teta je držala besedo. Pa jo je lc ven vleklo. Pri Štefanu je le zunaj delala. Hudo je bilo v njenih ' tih. Revščina, da še pri hiši. Drugje je bilo tunov Pavelček je bil vež tam okrog. Pozimi spati vjilevu. Prsti so rts na Aogah, da so mu je hotel v breg, je šel le Najlepše se ima sedat bi bilo, če bi lahko dela* ji ne manjka. Pokojnine lahko, kar si zaželi, Pc t pravijo. Saj saj, je le mi-kar ji tekne. Bobi, fland vedno najboljše peciva fečk«. Zjutraj ima najn? co kave. Ko bodo po . vedali, da je spet v takoj stekla na Hotavlje f fečk, to je njeno >ad< ' Marsikaj se je v tem p ' in še malo zgodilo ph h* * li so se otroci, se možiL di drugo vojno je dale n bije hotela še enkrat prt'-' koč so tamle za hišo ime-s tro jene. Trije partizan od Cabrač sem. Malo dct": bili in ko so ugledali Ser, strani Suše, nad Široke Tj nekajkrat ustrelili tja pa v strelce in mimogn* tu. Eden jim je ušel, dva f\ bili tamle gori pri pajštv dom. Oba so ubili Za mislili, da je gospodarja' t di tega so jih postrojili vanje puške. Potem so š > le nad gospodarja. Tepl odvlekli s seboj. Naslec" je vrnil. Pa takrat je bilo tudi r] ji je krava zvalila na mV 5 zlomila. Tri mesece je !*»§ bljani v bolnici. Nobene? tam doli. Toliko ropou: ; čas ji je Pa sojt petit qo Vso je imela šivano M * Se danes, ko se ima vre*\ jo opominja. 1 Drugače se ima lepe. s1* imajo radi. Tone je ta< } njo Pa Vera. Pa ra m!x,i -J /rtu stoji nova hiša. Tuč J biča zanjo. Topla, s cenr«* javo. Tako se ji zdi. fctf njen edini pravi dom. >:■ ¥ kdaj "Ploh imela A tega? i MATIJEVČEVA DOMAČIJA SE BO UMAKNILA AVTOCESTI HBBMBBHBUBBMMI Konec desetletne negotovosti Desetletje pri Matijevcu v Malem Naklu niso zanesljivo vedeli, kje bo potekala gorenjska avtocesta. Bo zaobšla gospodarsko poslopje in več kot dvesto let staro hišo, so se spraševali. Lani avgusta je bilo dokončno odločeno: domačija se mora umakniti napredku. letošnjo košnjo spravili že na novi senik. Zaenkrat slabo kaže, gradbenikov še ni bilo blizu.« Količki v Malem Naklu so zdaj trdno postavljeni. Avtocesta bo Pavlinovim odvzela dva hektara obdelovalne zemlje, podrla prek sedemdeset sadnih dreves; tudi mogočno hruško, ki je verjetno stara toliko kot hiša. Napredku se bo moralo umakniti gospodarsko poslopje: hlev, v katerem imajo 22 glav živine, svinjak s 15 prašiči, dva okrogla in dva koritasta silosa, žganjarna, garaže ... Pavlinova več kot dvesto let stara hiša, ki je kot primer baročnega ljudskega stavbarstva uvrščena med kulturne spomenike. Hiša je zaščitena in vsak poseg je moral odobriti kranjski zavod za spomeniško varstvo. Ko so pred osemnajstimi leti želeli vzidati v hišo velika okna, jim tega, razumljivo, niso dovolili, odobrili pa so jim načrte za novo kritino. V kratkem času se je zasukalo. Hiša, zavarovani Anton Pavlin — gospodar: »Desetletna negotovost je zavrla razvoj kmetije. Ko smo prvič slišali, da gre avtocesta prek našega, smo počakali z načrti.« Malo Naklo - »Da bi se čimprej uredilo,« so bile prve besede gospodarja Antona Pavlina, očitno že nejevoljnega od odlašanja, oklevanja, negotovosti, ko smo ga pred kratkim obiskali v Malem Naldu »Prve količke so merilci postavili na travniku kraj hiše pred desetimi leti,« pravi. »Po tistem je vse utihnilo. Ljudje so govorili, da za novo avtocesto ni denarja in da bodo razširili gorenjsko magistralo. Spet drugi so vedeli, da bo cesta sla mimo Nakla, prek gozda. Nič uradnega. Pred dvema letoma pa zopet merilci in cenilci. Cesta gre prek vaše domačije, so zagotavljali. Pripravljajte se na selitev. Res, nasekali smo les in pripravili »grust«. Narejeni so bili osnutki načrta za tw>v hlev in hišo. Potem pa zopet leti molk, dokler lani avgusta ni bilo dokončno odločeno. Takrat f tudi obljubili, da bodo z gradnjo domačije pričeli jeseni, da bomo kulturni spomenik, dom vsaj šestih Pavlinovih rodov, bo porušena ... »V kmetijsko zemljiški skupnosti so obljubili, da bomo dobili štiri petine nadomestne zemlje. Blizu verjetno ne bo, saj tod ni prostih družbenih površin. Da bi le bila in vsaj približno enake kakovosti kot sedanja! Novo domačijo, poslopje in hišo, bodo zgradili par sto metrov proč od sedanje. Hlev bo večji — za 36 glav živine, toda za to bomo morali del primakniti tudi iz lastnega žepa. Skrbi me, kako bomo prišli do travnikov, ki bodo ostali onkraj avtoceste. Ce bodo zaprli sedanjo cesto Naklo — Ko-krica, se bo pot podaljšala. Avtocesta bo na našem delu dvignjena za sedem metrov in če odvodnjava ne bo takoj urejena, bodo travniki postali močvirnati,« pravi gospodar in se ozira proti travniku, kjer naj bi ob letu stala nova domačija. Nobenega veselja ni čutiti v njegovih besedah. »Navezan sem na staro hišo in gospodarsko poslopje, na zemljo ob njiju; ne veselim se teh sprememb, čeprav obetajo boljše življenje,« dodaja. Sin Tone, bodoči gospodar ki mu ni vseeno, kje in kako bo kmetoval, pa pristavi: »Vem, da Gorenjska in Slovenija avtocesto potrebujeta in da se na vsej dolžini ne more izogniti kmetijske zemlje, toda pri varovanju plodnih površin sredi polja. Naši predniki so imeli bolj zdrav odnos do zemlje. Mislili so na nas, na prihodnost...« C. Zaplotnik zemljo. — Foto: C. Z. bi morali biti pogumnejši. Ne gre samo za avtocesto, tu je tudi kranjska Planina, Zlato polje, na-kelske njive ... Beton in asfalt PETKOV PORTRET Vsako življenje je pretkano z neštetimi raznobarvnimi nitmi, od najsvetlejših, veselih tonov, do najtemnejših, črnih. Če je življenje staro devetdeset let, toliko kot Marije Hatze iz Tržiča, je teh niti za bogat vez, za debelo knjigo besed in stavkov. Premalo prostora je, da bi popisala vsa njena doživetja, preizkušnje, najpomembnejše prekretnice. Roje-. na v Srednjem Bitnju pri Kranju 29. januarja pred devetdesetimi leti je kot rosna mladenka za leto dni prišla v Tržič, potem pa se je s starši preselila v Dugo Reso, kamor so tovarniški stroji vabili pridne gorenjske tekstilce. V Dugi Resi se je tudi poročila. Rodila je osem otrok. Šest je še živih. Prvi je umrl star komaj tri mesece, najstarejšega sina Joška je v najlepših letih vzela vojna, od hčere se je poslovila pred osmimi leti. Moža ji je bolezen vzela že davno prej. To je bil zanjo v vrsti trpljenj eden najhujših udarcev. Ostala je v Ljubljani, kamor so prišli iz Karlovca, sama z venčkom majhnih otrok, najmlajši je imel komaj pet let, brez dinarja v žepu. Korajža velja, si je dejala. Od obupa se ne da živeti. Pospravljala je po tujih hišah, prala tuje perilo. Včasih tudi do dveh, treh ponoči. Njene utrujene, od vode in mila pordele in nabrekle roke, so spravile k vrhu vse otroke, ki so zrasli v dobre, poštene ljudi. Drugo hudo moro je preživljala 1942. leta, ko so okupatorji do smrti pretrpinčili sina Joška. Ranjenega so zajeli v znani bitki na Jančah. V partizane je šel že leto prej. Mučili so ga, a kot so povedale priče, ničesar ni izdal. Zdaj počiva v skupnem grobu v Dolu. Marija Hatze se je pred sedmimi leti spet vrnila v Tržič. Živi pri hčerki Štefki. V mesto gre bolj poredko, ker jo malce izdajajo noge in astma, rada pa posedi v udobnem naslonjaču, spremlja svetovne in domače dogodke prek televizije in radia, splete topel pulover, jopico. Kasna mladost ji vrača veliko lepot, za katere je bila prej prikrajšana. Rada se smeji, klepeta s prijatelji, včasih pogleda v svoj zvezek, v katerega zapisuje imena svojih; sinov, hčera, osemnajstih vnukov, petnajstih pravnukov ... Jutri, ko bo praznovala devetdesetletnico, se bodo ob njej zbrali vsi otroci, se spomnili neštetih lepih trenutkov — na boleče bodo pozabili — ji zaželeli, tako kot mi, da se ob stoletnici vsaj tako zdravi in veseli spet snidejo. H. Jelovčan Njene dobre roke trta smučina za zdrave in manj zdrave noge starši prizadetih otrok že vrsto let prizadeva kar najbolj zgladiti mejo, ki je včasih visoko ločila ozko področje ----v 15 Podkorenu, že doma — gibanja in zanimanja prizadetih otrok paralizo, 10 dni smucali V Podkorenu, " " ^ ..od zdravih. Vsa pomembna spoznanja Naslednii teden bodo spet v svojih razredin v osnovmn pa so v bistvu tudi zelo preprosta, le - . J ii?__tq invalidno uresničiti jih ni ravno lahko. K o so se Zdaj je 14 otrok iz različnih krajev Gorenjske, ki so v organizaciji Gorenjskega^druš^aza cerebralno ^ od zdravih. Vsa pomembna spoznanja šolah "oddelku z a iisposa b 1 j a nje, zavodu za invalidno gtrokovn. ^^ ^^ ^ ^ m strokovnim sodelavcem. Pustiti otroka prizadetega s cerebralno paralizo, ko so moteni tako ravnotežje, us- bralno paralizo, ki združuje okoli 150 Gorenjske vprašali, zakaj i otroci smučali tako zaravi, zaKaj ne bi plavali tako zdravi, je bilo že pol storjenega: vse ostalo je bila organizacija. No, prav gladko res ni šlo. Medtem ko so se sprva ogibali večjih smučišč, kjer ni bilo ravno povsem varno imeti vrsto malih smučarjev, ki je stiskalo zobe in se mučila z vstajanjem po vsakem klajenost gibov, ko je mišično moč padcu veliko dlje kot drugi začetniki, udov zmanjšana, v smučarski tečaj, je ki je izgubljala smučarske palice, ker verjetno za starše velika odločitev, v rokah ni pravega občutka — toda Nič manj ni bila tudi za samo društ- zdaj si ti pravi srhučarski veterani vo upajo na vlečnico, pa naj ima sidro ali »Ko je pred šestimi leti prof. Brane krožnik. S podkorenskega sidra so Lojk vodil prvi tečaj za otroke s cere- ___________ nekateri le prvič sestopali s padcem, bralno paralizo, je bil to res poskus, potem pa je šlo brez težav, danes pa je to že metoda dela,« meni ™ dr. Tatjana Veličkovič, ki se skupaj z drugimi strokovnimi sodelavci in prizadevnimi člani društva, večinoma mladino, v gimnaziji - konec tedna pa morda že spet j. nrpckušali sebe in smučarsko znanje,«'"« z vse < »ia snegu, da bodo preSKUSđ« i*™ i- .„„ ne bi tudi ti otroci smučali tako kot ki so iim ca potrpežljivo vcepljali vaditelji Vida, Tomo, zdravi zakaj ne bi plavali tako ,!otl Hinko, Nejc in Boris - Nekajletne izkušnje vabijo » -» k posnemanju tako pri nas kot tudi izven naših meja , Podkoren - »Sibej, Sbej,« »o smučarskim vaditeljem _,n drugim kričali navijači ob sicer kratki, a čisto kravi z rdečimi in modrimi koli zak9* veleslalomski progi. Kajti to je ^ila prava smučarska tekma, z merjenjem časa, s tremo na startu in veselem nad premaganimi težavami na ^ilju. Le redkokdo je spustil vratica, le ^den ali dva sta sedla v sneg, toda ^sak se je še pobral povsem sam in športno nadaljeval do konca. Prav vsi ^o na cilju hoteli vedeti, kakšen čas so Wli, kdo je zmagal med fanti, kdo dekleti, kdo je peljal vsaj malo Podobno kot »tršica« Vida, za katero "obro vedo, da je bila včasih v naši ^nučarski reprezentanci ali pa njihovi ^tovariši«. Toda razglasitev zmagovalcev so prihranili za pozno popoldne, ko so v hotelu Prisank razdelili Hidi nagrade in priznanja. Pravzaprav pa niti ni bila tako po: /^embna ta tekma in zmagovalec, saj bili vsi mladi smučarji zmagovalci, r^ko Robi iz Selc, Dragan iz Tržiča ali !4orkoli izmed 14 otrok udeležencev smučarskega tečaja. Morda še r^bej Andrej iz Kranja ali pa Sašo, Ji je po šestih letih prav tokrat na K^kaj položnih strminah v Podkorenu rHmagal samega sebe in osvojil dokaj Ni implicirano veleslalomsko vijugale. Zmagovalci so bili prav gotovo vsi rajniki smučanja, ki ga je kot že vsa doslej ža svoje člane organiziralo gorenjsko društvo za cerebralno pa-^lizo. * Te smučarje, ki so žarečih oči vozili ciljno črto, bi morali videti njihovi J^arSi, ki so jih prva leta s strahom m ^zaupanjem z 1 " Boris Rahonc je bil vodja desetdnevnega smučarskega tečaja v Podkorenu:« Večina otrok je dosedanjih smučarskih tečajih že toliko pridobila, da gredo mirno lahko v šolo v naravi, da smučajo rekreativno skupaj s starši, na položnejših smučiščih seveda.« Takšen napredek sicer ni prišel čez noč, pač pa se je šest. vaditeljev moralo izredno posvetiti smučarjem, bo pa izgovori,« saj še hodi smučal,« le prepustili ^^mtmM; Jšmtmmš^- , m Dr. Tatjana Veličkovič: »V zadnjih letih je Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo pripravilo smučarske tečaje za okoli 60 otrok. Prizadevamo pa si, da bi tudi starejše mladostnike pritegnili k takšnim in drugačnim dejavnostim, ki jih gojimo v društvu.« Boris Rahonc, smučarski vaditelj:« Slovenska šola smučanja tudi za invalidne otroke.« Podkoren - Vseh štirinajst otrok, kolikor jih je zaključilo desetdnevni smučarski tečaj, se bo lahko poslej veselilo snega prav tako kot drugi povsem zdravi otroci. — Foto: Perdan ki se ob koncu nadaljevalnega tečaja remo. Trije otroci so se v nekaj dneh niso v smučarskem splošno začetniško naučili osnovnih korakov na snegu, nadaljevalnem^ vrvežu na snegu prav kar je zagrebške terapevte tako nav-nič ločili od drugih smučarjev. dušilo, da nameravajo prihodnje leto Vseskozi je bila z njimi Marija organizirati tečaj kar za 40 otrok. Bogataj, nevrofizioterapevt iz kranj- Vendar je za tolikšno skupino treba skega oddelka usposabljanja pri OS tudi okoli 20 vaditeljev, kajti takšen Helene Puhar. Njena naloga na smu- smučarski pouk je praktično indi-Čanju je bila pomagati otrokom osvo- vidualen. jiti nekatere zahtevne smučarske Nič manj navdušena nista bila gibe. Vsako popoldne pa je njena predstavnika angleškega Uphill ski kolegica Pretnarjeva, specialna peda- cluba dr. Morris in Young, ko sta si goginja pripravila in vodila urice oddi- ogledala način dela in izkušnje iz ha po smučanju. dosedanjih smučarskih tečajev pri Čeprav Gorenjsko društvo za cere- nas. Priznala sta, da ima način dela, bralno paralizo že šesto leto orga- ko prizadetim otrokom ne vzbuja ob-nizira smučarske tečaje za svoje čutka, da so invalidi, pač pa normalni mlade člane, ki bi brez takšne spod- zdravi otroci, mnogo več učinka kot bude in pomoči verjetno nikoli ne pa drugačen postopek. Občutek otrok, spoznali takih radosti na snegu kot da se zmorejo vsega naučiti, jih dviga vsi drugi zdravi otroci, imajo doslej čez težave zaradi telesnih prizade-pri nas le malo posnemalcev. Poleg tosti, jih vzgaja k vzdržljivosti,"samo-mariborskih otrok bodo verjetno stojnosti, premagovanju samega sebe, drugo leto na smučkah stali tudi skratka tega, kar zmore vsaka zdrava njihovi zagrebški vrstniki. Ti so si osebnost. Angleški terapevti, ki imajo januarja že ogledali začetniški smu- izkušnje le s starejšimi mladostniki in čarski tečaj za s cerebralno paralizo odraslimi telesno prizadetimi, so bili prizadete predšolske otroke na Jezer- nad našimi izkušnjami tako' navdu-skem. Prišli so brez smučarske op- šeni, da bodo prihodnje leto kar k reme, le na oglede, toda zgledi so bili nam pripeljali na sneg male angleške tako močni, pa jok tudi, da si je bilo otroke s podobnimi težavami, treba ročno sposoditi smučarsko op- L Mencinger ŠPORT REKREACIJA PETEK. 28. JANUARJA 1983 Naš pogovor Vzgoja najmlajših Vilo Vauhnik je bil nekdaj znan jeseniški košarkar, član mladinske državne reprezentance, zdaj pa trenira najmlajše, pionirje na osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah. Vito Vauhnik je tudi eden izmed šestih dobitnikov letošnje Gregorčičeve plakete ki jo nu Jesenicah podeljujejo najboljšim športnikom in športnim delavcem v občini Vauhnik je začel intenzivno trenirati pri štirinajstih letih m nato ostal v jeseniškem košarkarskem klubu kar več generacij. Pred desetimi loti je bila košarka na Jesenicah dokuj priljubljen in množičen šport, danes pa kar nekako zaostaja za ostalimi športnimi panogami. Kvaliteta je bila nedvomno boljša kot je zdaj. Moie mnenje je, da bi se morala kvaliteia dvigniti, a le na ta na-1» se vziroii veliko mladih po osnovnih šolah. Košarki in tudi ne- čin, da se vzgoji veliko mladih po osnov katerim drugim športom bi morali dati več pozornosti, saj je zj nja med mladimi kar precej. V nekaterih športnih centrih se za zanima-košar- tam, Kjer so pripi avijcm .............- šnu mlada športna generacija in vrstijo se uspel veliko denarja, je torej dokaj poceni šport m zares b, ji lahko dal vet pozornosti. Ce pa smo se na Jesenicah ze odločili za hokej, potem bi bilo dobro, ko bi vzgajali mlade hokejiste že v osnovni soli. Jesenice nimajo ustrezne telovadnice, kar je seveda precejšnja ovira /.a razmah športa, tudi košarke. Veliko več denarja b. morali nameniti za športne objekte, saj je to pogoj za množičnost in kasneje kvaliteto športa nasploh.« D- becleJ Šport ob koncu tedna Hokej Jesenice : Medveščak - Jutri, 29. januarja, se bo pričel dnigi krog državnega hokejskega prvenstva. Igralci Jesenic se bodo v dvorani Podmežakljo pomerili ob 18.30 z ekipo Medveščaka iz Zagreba, ki jih je na prvem srečanju premagala s 4:3. V slovensko-hrvaški medrepubliški ligi bo Tng!av v Kranju "ostil ekipo Ine iz Siska, Bled mariborskega Stavbarja, Kranjska gora pa je v tem kolu prosta. - J. Rabič Košarka - V telovadnici Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. januarja, več zanimivih košarkarskih tekem. V zaostali prvenstveni tekmi ženske slovenske lige se bodo domače igralke pomerile s Po-murjem iz Murske Sobote. Ob koncu tedna bo na Jesenicah tudi košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe ebratenega ^Valjeva, domačini in Lo-invest iz Škofje Loke. Razpored tekem _ sobota: Jesenice - Lokainvest (ob 15 30), Valjevo — Lokainvest (ob 17. uri); nedelja: Jesenice - Valjevo (članice) ob 8.30 in tekma Članov Jesenice - Valjevo ob 10. uri. - J. Rabič Republiško prvenstvo v judu - Jutri, 29. januarja, bo na Jesenicah v domu TVD Partizan republiško prvenstvo v judu za mladinke in članice. Tekmovanje mladink se bo pričelo ob 10. uri in prvenstvo članic ob 13. uri. — J. Rabič Tekači za republiške naslove — Smučarska zveza Slovenije in kranjski Triglav prirejata v soboto in nedeljo na Jezerskem slovensko prvenstvo za posameznike in štafete v teku jia smučeh. Start v posamični konkurenci bo jutri ob 9.30 in štart štafet v nedeljo ob 9. uri. Člani in starejši mladinci bodo tekli na 15 kilometrov dolgi progi, za mlajše mladince bo smučina dolga 10 kilometrov, za članice ter za starejše in mlajše mladinke 5 kilometrov. Smučarski skoki Mubi zbral že 70 točk Planica — Kranjčan Tomaž Mubi vodi v tekmovanju za pokal Cockte v konkurenci mlajših pionirjev, saj je v treh tekmah dvakrat zmagal, enkrat pa je bil drugi in tako zbral že 70 točk. Na drugem mestu je Gašperin iz Žirovnice. Mlajši pionirji so imeli v januarju dve tekmovanji v Planici, obakrat na 25-m skakalnici. Pn o je izvedel ŠD Adergas, drugo pa SSK žiri Rezultati: 1. tekma: 1. Mubi (Triglav) 206,5 (20,5, 20,5), 2. Knafelj (Triglav) 195 (20, 20), 3. Gašperin (Žirovnica) 195, (20, 19,5) in Pušnik (T. Velenje) 195,0 (20, 21). 5. Globočnik (Triglav) 193,5, (19,5, 19,5), 6. Mogel (Braslovče - Andraž) 190,0 (19,5 20), 7. Kešar (Triglav) 188,5 (20, 19,5), 8. Jagodic (Triglav) 188,0 (19,5, 19,5), 9. Ažman (Braslovče Andraž) 185,5 (19,5, 19,5), 10. Modrijan (Žirovnica) 185,0 (19,5, 19), 11. Kropar, 12. Šenk, 14. Semrl (vsi Triglav). 2. tekma: 1. Mubi (Triglav) 212,9 (21, 21 5), 2. Gašperin (Žirovnica) 205,5 (20,5, 21), 3. Tamše (T. Velenje) 202,5 ( 21, 20,5), 4. Kešar (Triglav) 195,0 (19,5, 20,5), 5. Modrijan (Žirovnica) 194,5 (19,5, 20) in Knafelj (Triglav) 194,5 (20, 20), 7. Kropar (Triglav; 194,0 (20. 20) in Jagodic (Triglav) 194,0 (20, 20,5), 9. Globočnik (Triglav) 193,5 (20, 20). J. J. / Knafelj drugi Planica - Več kot 40 starejših cicibanov je nastopilo na republiškem prvenstvu na 25-m skakalnici v Planici. Tekmovanje je organiziral kranjski Triglav. Prvenstvo bi moralo biti v Besnici, vendar so ga organizatorji zaradi pomanjkanja snega prenesli v Planico. V izenačenem srečanju najboljših tekmovalcev je zmagal Franjo Ažman iz Braslovč, drugi je bil Tomaž Knafelj (Triglav). Oba sta dosegla enake dolžine, vendar so sodniki prisodili boljšo oceno tekmovalcu iz Braslovč. Rezultati: 1. Ažman (Braslovče-An-draž) 211,0 (21,5, 21), 2. Knafelj (Triglav) 210,0 (21,5, 21), 3. Pogorelčnik (T. Velenje) 207,0 (21,5, 21), 4. Jagodic (Tn-giav) 205,5 (21, 20,5), 5. Kopač (Zin) 195,5 (20,5, 20),... 7. Zupan (Triglav) 194,5, (19,5, 20), 8. Vehar (Žiri) 191,5 (19, 20), 9. Štele (Triglav) 191,0 (19,5, 20). J. Javornik TT W • W Kavcic pred Dolarjem Planica - Starejši mladinci so imeli v nedeljo na 90-m skakalnici drugo letošnje tekmovanje za pokal Cockte. Tokrat je bil najboljši Kavčič iz Žirov. V ekipni konkurenci pa je največ točk zbral kranjski Triglav. Rezultati: 1. Kavčič (Žiri) 204,1 (77, 81), 2. Dolar (Triglav) 195,8 (76, 79), 3. Peljhan (Žirovnica) 192,8 |72, 78), 4. Štirn (Triglav) 184,6 (71,77), 5. Debelak (Ilirija) 179.6 (74, 83 p), 6. Skrjanc (Triglav) 172,2 (70, 74), 7. Novak (Ilirija) 170,6 (67, 71), 8. Verdev (Braslovče-Andraž) 158,7 (69, 70), 9. Slatner (Triglav) 151.8 (65, 70), 10. Eržen (Žiri) 1.50,8 (61,69). J. J. V HOTELU JELOVICA NA BLEDU PRENOVLJENO ŠTIRI-STEZNO KEGLJIŠČE - S skupnimi močmi je kegljačem M ti led in HPT Jelovica uspelo, da so prenovili že leta 1967 zgrajeno stinstezrn* asfaltno kegljišče v hotelu Jelovica. Prenovljeno plastično štinstezno kegljišče je sedaj tako kot mora hiti, saj je po normah mednarodne kegljaške zveze. Na tem kegljišču je sedaj možno prirejati ekmovanja na mednarodni ravni. Otvoritev tega kegljišča bo ^'ffjP10' frt z nastopom državnih reprezentantov. Nastopih bodo kot ekipa Jelovica '83. Jutri ob 10. uri bodo nastopih Steržaj, svetovni prvak Zagrebčan Dragaš, Mannšek, Urbane Bizjak ^i domačina Dijak tn Mijavšek. Hkrati s tem nastopom se bo Blejčan Božo Mijavšekposloutl od aktivnega kegljanja, saj mu je bil zvest kar tri desetletja. Vsa aparatura je domače izdelave, aparati so od Iskre in so prvi takšni pri nas. Taki aparati bodo tudi na kegljišču v Ljubljani, kjer bo leta 1984 svetovno prvenstvo v kegljanju. Pohvalno je, da je osebje hotela Jelovica na Bledu imelo tak posluh za obnovo in s tem so keglja či Bleda in vsi ostali ljubitelji kegljanja dobili res tako kegljišče, ki Jt lahko v ponos vsem. ( dh) — Foto: F. Perdan Golob najboljši Planica - Starejši pionirji so imeli januarja že tri tekmovanja za pokal Cockte, od katerih je bilo eno tudi za prvenstvo SRS. Na vseh tekmovanjih se je najbolj izkazal Golob iz T. Velenja, ki je postal tudi letošnji republiški prvak. Prvo tekmovanje je organiziralo športno društvo iz Adrgasa v Planici, drugo pa SD Tržič, prav tako na planiški 40-m skakalnici. Tretjič pa so se starejši pionirji pomerili v Ravnah, kjer so po 15 letih spet izvedli tekmovanje v smučarskih skokih. Rezultati: 1. tekma: 1. Golob (T. Velenje) 201,2 (32,5, 33), 2. J. Debelak (Ilirija) 197,9 (32, 31,5), 3. Smid (Triglav) 195,0 (29,5, 30,5), 4. Zupan (Tržič) 194,4 (30, 31), 5. Bruno (Ilirija) 185,7 (30.5), 6. Demšar (Tržič) 182,7 1 (30,5, 30). 11. Mubi (Triglav), 12. Marjanovič (Žirovnica), 13. Kopač (Žiri). Republiško prvenstvo: 1. Golob (1 Velenje) 228,2 (36, 37), 2. J. Debelak (Ilirija) 223,6 ( 36,5. 36), 4. Brunc (Ilirija) 210,2 (34, 34), 5. Zupan (Tržič) 206,7 ( 32,5, 33)... 9. Mubi (Triglav). Smučarsko društvo Tržič je izvedlo tudi tekmovanje za prvenstvo SRS v klasični kombinaciji za pionirje, kjer je bil najboljši Demšar pred Zupanom (oba Tržič), tretje mesto je osvojil Peterka (Žirovnica), 5. pa je bil Kopač iz Žirov. J. J. Skrjanc zmagovalec Planica - V petek so imeli mlai« mladinci drugo letošnje tekmovanje 'u pokal Cockte. Po koledarju SZS bi moralo biti tekmovanje v Logatcu, pa so ga zaradi pomanjkanja snega prenesli na 60-m skakalnico v Planico Tokrat je bii najboljši kranjski skakalec Skrjanc. Zmagovalec prve tekme Verdev se j« morai! tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Rezultati: 1. Skrjanc (Triglav) 223 9 (58, 57,5), 2. Verdev (BraslovČe-Andraž 216,9 ( 57,5, 58). 3. Justin (Triglav) 213.5 (55 55), 4- Mur (Žiri) 200,2 (50, 54) 5 Dolenc (Triglav) 199.8 (53,5, 52,5). j , , Zmaga Norčiča Planica - Zaradi odpovedi nekate- h mednarodnih tekmovanj so imeli Člani Planici na 90-m skakalnici meddruštve-, tekmovanje. V odsotnosti šestih rep-t zentantov je zanesljivo zmagal Nor« Rezultat: 1. Norčič 215,2 (78, 861 > Benedik 203.2 ( 77, 82), 3. Globočnik i v« Triglav) 198,2 (76, 78), 4. Jemec 188 8 iU 76), 5. V. Tepeš 186.1 (70, 78), 6. P,Llihan (vsi Ilirija) 171,6 (70, 73), 7. Dolenc (Triglav) 171,1 (70, 73), 8. Gašpirc (T_ glav) 168.8 (68, 77). Pod Vitrancem dobili bitko s snegom KRANJSKA GORA, 25. januarja — Prireditelji letošnjega že dvaindvajsetega mednarodnega tekmovanja za pokal Vitranc, ki šteje hkrati tudi za moški svetovni pokal v slalomu in veleslalomu so v teh dneh z velikimi napori dobili bitko s snegom. Pičla snežna odeja, ki je ta čas v Kranjski gori, je terjala od pripravljalcev prog res prave napore. da sta progi za veleslalom in slalom pripravljeni tako kot je treba. Ko smo bili v torek na prizorišču sobotnega veleslaloma in nedeljskega slaloma je bilo že vse nared za veliko predstavo. Trudili so se na progi vsi. Od vojakov garnizije VP 1098 Kranj, ljubiteljev smučanja iz Blejske Dobrave. Podkorena, Jesenic in Mojstra- ne ter peščica domačinov do gasilcev Železarne, Kranjske gore, Mojstrane, Podkorena in Jesenic-me-sta. Praktično se je na progah delalo štiriindvajset ur na dan. V veliko pomoč pri pripravi prog je bil organizatorjem tudi Elanov snežni top, ki je delal s polno paro noč in dan, će so bile temperature dovolj nizke. Veliko dela so opravili tudi gasilci, ki so črp<^,vodo iz Save. Zagrizli so se ti fantje in možje v delo in progi sta bili taki. da bi bila tekma lahko že v sredo (op. p.). Obe progi za veleslalom in slalom sta taki kot smo jih bili navajeni vsa leta nazaj. Skrbno pripravljeni in varni. Le močni fen in spodnja odjuga lahko organizatorjem prepreči, dav tekmovanja ne bi bilo. To pa je kuj malo verjetno. Tako so prireditelji že pet dni pred tekmovanjem dobili bilko s snegom, čeprav s pičlo snežno odejo. Fantom in možem ter vojakom VP 1098 Kranj vse čestitke za res vrhunsko opravljeno delo. Jože Komac že od leta 1967 dela na »Žičnici* v Kranjski gori. Tokrat «> se pri delu na progah izkazali nrav »žičničarji«. S teptalmmi stroji so delali dan in noč Brez njihove pomoči bi bili pripravljaIci prog gotovo »bosi«. Jasa Jelinčič JASA JELINČIČ: TEKMOVANJE SE LAHKO ZAČNE »Še nikoli pri takih prireditvah ni bila proga nared že pet dni pred tekmovanjem. Delali smo noč in dan in uspeli smo, da smo jih pripravili tako kot je treba. Moja pod-korenška ekipa je na progi začela delati 15. januarja in od takrat dalje so naši fantje, petintrideset jih je, med katerimi so tudi srednješolci delali na progah od 8. do 17. ure. Ni jim bilo žal naporov, ki so jih vložili v to delo. Med njimi je bilo tudi sto petdeset vojakov iz V P 1098 Kranj, ki so nam bili v veliko pomoč. Največ težav nam je delal tako imenovani »S«. Prav zato ker poleti ni bil tako obdelan kot smo načrtovali. Toda tudi ta problem smo rešili na zadovoljstvo vseh,« pravi vodja za pripravo prog Ja.ša Jelinčič. »Tokrat so nam bili v veliko pomoč tudi teptalni stroji »Žičnice«. Brez njihove pomoči bi bili skoraj »mrzli«. Direktor Dore Pristave ima veliko posluha za naše delo.« BIBO NORDESKIOLD: TRUD SE JE IZPLAČAL Norvežan Bibo Nordeskiold je že tretjič mednarodni KIS delegat v Kranjski gori. Ta Norvežan je tudi predsednik organizacijskega komiteja za izvedbo svetovnega pokala v Oreju, obenem pa je tudi član mednarodnega FIS komiteja. V torek si je peš ogledal velcslalomsko in sla-lomsko progo. »Vso progo od vrha navzdol sem si »»gledal peš. Organizatorjem in priprav Ijalcem prog lahko samo če- v, , * Sar Bibo Nordenskiold (tehnični delegat FIS), stitam, da so kl jub slabi snežni odeji naredili tako veliko delo. Res proga je taka kot mora biti in ni več bojazni da obeh tekem ne bi bilo moč izpeljati. To sem telefonično sporočil tudi na sede/ mednarodnega komiteja v Bern. Imajo vse podatke in vsi tisti, ki sprašujejo v Bern ali tekme v Kranjski gori bodo imajo odgovor. Vse je OK«. VOJTEH BUDINEK: TEKMA V VRHUNCU ZIMSKE SEZONE Največji problem, ki nam je belil glave, je bila namestitev vsega tega belega cirkusa. Smo na vrhuncu naše zimske sezone. Treba je spraviti pod streho nad šeststo ljudi. Od devetdeset tekmovalcev iz dvajsetih držav Evrope, Japonske, Amerike in Avstralije, do trenerjev, servi- serjev, pomočnikov in zdravnikov, pravi sekretar OK Vojteh Budinek. »Že julija smo sklicali vse hotelirje v Kranjski gori in že takrat smo naredili prvi razpored postelj. Prodajne službe v hotelih so rezervacije lahko prodajale le do 27. januarja in od 31. januarja naprej. Ta problem sino rešili. Marsikateri bo moral razumeti, da je malo enoposteljnih sob. V veliko pomoč pri nastanitvi nam je tudi novi dom počitniške zveze Zrenjanin. Računali smo na večji izkupiček tujih reklam. Toda naše uvozne omejitve so take, da tuje firme niso več zainteresirane za reklamo v Jugoslaviji. Vendar bomo le iztržili 30.000 dolarjev. Velik tehnični problem je sama proga. Ze leta se pogovarjamo, da bi bila na tem delu žičnica, dva zbiralca vode in doslej se pri tem ni nič premaknilo. Vse je se po starem Mi glede priprav prog postajamo že zastareli. Brez gasilcev bi morali tekmo odpovedati.« Že lota in leta se v Kranjski gori dogovarjajo, da bi izboljšali pogoje Toda i/ letu v leto odlasujo s temi deli ln še nekaj je kar nas vse boli. Na progah je te dni delala le pešč: ca domačinov. Vsi ostali, ki imajo veliko povedati od smučanju in smučanji so so le muzal, m tistim, k^so na progah delal, privošcih, da ne bi uspeli.^A uspele,j.m je, Ta od- nL^anjskogorcevdotakihm dobnih prireditev pa n pravi. Ka-daHe treba zavihati rokave je vsa pomoč dobrodošla. Z rokami m- P n ne na jeziku. Take prm-r,vo so -"odHčna reklama „a ves ? £To U rističnega kraja. Vemo kako se po svetu pulijo za tekme sve-tovnega moškega in ženskega po- kala. D. H u mer Foto: F. Perdan PETEK, 28. JANUARJA 1983 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOBOTA, 29. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glas ba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Matinejski koncert 9.45 Zapojmo pesem - MPZ »Detska kitka« iz Plovdiva -Bolgarija - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - -Iz naših sporedov - 13.30 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino -18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Za Slovence po svetu - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in {»•osti čas«, glasba, Minute M EP in še kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za Šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 30. jan. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Se pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Ilija Popovski: Iz moje kavarne -14.45 Z majhnimi ansambli -15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Amaterski zbori pred mikrofonom - II. Odaaja iz tekmovanja 1982 - 16.20 Popoldanski simfonični koncert 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna ra-\ dijska igra - 18.20 Na zgornji 1 P?lic> - 19.00 Radijski dnev-^ (prenaša tudi II. prodni) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd -Glasbena tribuna mladih -23-06 Literarni nokturno -Josif Brodski: Konce čudovitega časa - 23.15 Disco, disko - 00.05 Nočni program - Drugi program 715 Nedelja na valu 202 -13.00 OD enih do sedmih - V nedeljo se dobimo - šport, J tsba - 19.30 Stereorama - - 30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Tone Partljič: Rihtarič -21.33 Lahke note - 21.45 II. program novega ročka - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 31. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -840 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 1105 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30-Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radij- skih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - ZDA skozi ljudsko pesem - 18.25 Zvočni signali -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca - Pojo Fantje iz gozda - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite -21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti našega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Mirko Zupančič: Velika deželna cesta - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset TOREK, 1. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Franc Sturm Ljubljana -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do melodije - 14 05 Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Čez tri gore, čez tri dole -15 30 Obvestila in zabavna dasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17 00 Studio ob 17.00 -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Manbor) - 18.45 Glasbena medigra - 19 25 Obvestila in zabavna glasba -19 35 Lahko noč, otroci -19!45 Minute s klaviatun- st.om Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Edgar A. Poe: Sen - 23.15 Operetna glasba - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Omejitev hitrosti - glasba, Na obisku v . . ., Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Milestone jazz stars - Abbay Lincoln - Aki Takase in Yosuke Yamashita - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 2. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 1C.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Uglasbene pesmi Otona Zupančiča - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z an- SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Vabilo k sodelovanju Vabimo kandidate z opravljenim izpitom za posluževalce visokotlačnih kotlov in delavce z dokončano poklicno šolo kovinarske stroke, ki bi želeli delati na področju energetike kot strojniki parnih kotlov, da se v roku 15 dni pismeno prijavijo na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. železarjev 8. Vsakemu kandidatu, ki bo izbran, bomo omogočili brezplačno opravljanje odgovarjajočih tečajev in izpitov za samostojno opravljanje delovnih nalog. P 35 LET KRANJ KOKRA n. sol. o. KRANJ, Poštna ulica 1 oglaša za nedoločen čas za prosta dela in naloge MIZARJA Posebni pogoj: — poklicna šola za mizarja in šoferski izpit B kategorije 2. Potrebe TOZD Engro - Kranj prosta dela in naloge ODPREMNIKA Posebni pogoj: — šola za prodajalce tekstilno-galanterijske stroke ali priučen delavec s 5 leti delovnih izkušenj pri opravljanju tovrstnih del Kokra Kranj, n. sol. o., sprejme vloge kandidatov 15 dni po objavi v Glasu. O izboru bodo obveščeni prijavljenci v 30 dneh po izteku roka za prijavo. t Tekstilna tovarna ZVEZDA, p. o. Kranj, Savska cesta 46 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge na delovnih področjih: 1 KOSMATENJE TKANIN — 1 delavec 2. APRETIRANJE — SUŠENJE TKANIN — 1 delavec Pogoji: osemletka, zaželene delovne izkušnje v tekstilni industriji, odslužen vojaški rok 3. PREVIJANJE PREJE - 2 delavki Pogoji: osemletka, zaželene delovne izkušnje v tkalnici Pismene prijave sprejema splošna služba v roku 15 dni od objave {nformaci^ se sprejemajo telefonsko ali osebno v splošni službi DO. _ samblom Toneta Kmetca 20.00 Naj narodi pojo - 20.35 Stjepan Šulek: Sonata za violončelo in klavir - 21.05 Charles Gounod: Odlomki iz opere »Faust« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Zvonko Čemažar: Doživetja - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, Odprta vrata, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi -20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 3. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladina poje - Ob življenjskem jubileju skladatelja Pavla Šivica - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Chopin: Koncert za klavir in orkester v f-molu - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Jožeta Krežeta -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz solističnega opusa Matije Tomca - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Ob 200-letnici rojstva Vasilija A. Zukovskega - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Valerie Larbaude: Ura v družbi s figuro - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Vroče hladno, Za mlade radovedneže Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Glasba na pozna meja - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Jazz Ost-West, NUrnberg '82: 3. oddaja: Mangelsdorff-Peg duo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa- PETEK, 4. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - S. Ma-karovič Pavel Mihelčič: Pika in Pikec na izletu - 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem - Skladatelj Pavel Mihelčič - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glas- bene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Iz baleta »Gajane« - Arama Hačaturjana - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Po-potniška malha, Ob koncu tedna glasba. Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disko klub - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa sl poli tik Član sveta fe de racije gibanje zemlje okoli sonca pristaniško mesto v izraelu gozdna jasa poseka reka v zrn, ki se zliva v baltiško morje efekten konec šah igre italij mu zikolog in glasbeni kritik (mario) muza lju bezenskega pesništva politik brez znanja in s sebičnimi nameni pušf.a na na vec za porednih strelov nekdanje klavirju podobno glasbilo franc šan sonjerka isilviei mesto pri berlinu ob reki havel pravosl verske podobe zarodna klica nem književnik lernst moritz) sladkovo ono jeze ro na nizozemskem mit oseba. ki je preživela ves potop fr film komik in režiser ijacoues) el morska riba vn sta skata Rešitev nagradne križanke z dne 21. januarja: Risto Savin, antarktika, knorr, Bora, Kafeb, 010, ranta, Cop, Evgen, HJ, diolen, Duun, trosi, omrežje, va, OI, Ganges, krčma, Jat, Ri, an-dezit, Ostroja, dno, starec, Aar. Prejeli smo 184 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Martina Jereb, Brebov-nica 17, Gorenja vas, 2. nagrado (120 din) prejme Franc Reš, Škofja Loka, Spodnji trg 35, 3. nagrado (100 din) prejme Joži Pudgar, Kranj, Tončka Dežmana 8. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 2. februarja 1983 na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Kdor varčuje, si srečo kuje Številke imajo svojo govorico. Takšno ali drugačno. V njih se skriva delo, mnogi napori, uspehi in še kaj. Številke govorijo o življenju, ki ga živimo, o delu, ki ga opravljamo, o rezultatih, ki jih dosegamo. Tako tudi številke, ki posegajo na izredno pomembno področje delovanja Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, na področje stanja sredstev, ki jih delovni ljudje in občani zaupajo v hranilnih vlogah ali najrazličnejših računih in drugih postavkah gorenjski temeljni banki Ljubljanske banke. Skupna sredstva prebivalstva v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske na dan 31. 12. 1982 so v primerjavi s koncem leta 1981 večja za 34 % ali za 2.059 milijonov din. Dinarska sredstva so se v letu 1982 povečala za 27 %. S pospeševanjem brezgotovinskega poslovanja so hitreje naraščala sredstva na tekočih računih (indeks 144) kot na hranilnih vlogah (indeks 121). Da se obresti bolj prilagodijo dejanski vrednosti dinarja so banke v letu 1982 dvakrat povišale obrestne mere za vezane hranilne vloge. Odziv varčevalcev na marčevsko povišanje obrestnih mer je bil skromen. Izreden pa je podatek, ki je posledica ponovnega, oktobrskega povišanja obrestnih mer. V oktobru so porasle vezane dinarske hranilne vloge za 12, v novembru za 14 in decembru za 17 milijonov din, kar ima tudi posredni vpliv na prestrukturiranje sredstev banke v korist dolgoročnih, kvalitetnejših. Devizna sredstva so se v letu 1982 povečala za 47 %, vendar je ta porast v glavnem rezultat porasta tečajev. Povišane obrestne mere so zelo vzpodbudile varčevalce, ki imajo devizna sredstva. V zadnjih treh mesecih leta 1982 so se vezane hranilne vloge povečale za 220 milijonov din. Dolgoročna sredstva, vezane dinarske in devizne hranilne vloge, dobivajo zaradi višjih obrestnih mer med varčevalci vse večjo veljavo. Tako nam te številke med drugim še govorijo, da so akcije kolektiva Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske rodile lepe rezultate, da vzpodbujanje denarnega varčevanja dosega svoje cilje. Te številke so tudi rezultat izplačevanja osebnih dohodkov in pokojnin prek banke, so rezultat dela med mladimi varčevalci in seveda, zaupanja delovnih ljudi in občanov do svoje banke. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj TELEVIZIJA, KINO PETEK, 28. JANUARJA 1» TELEVIZIJSKI SPORED BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE gospodinjski aparat. ___ kovinotehna SOBOTA, 29. 1. 8.05 Poročila - 8.10 Zverinice iz Rezije: Grdina v lisičji hišici - 8.30 Ciciban, dober dan: Pridite na razstavo iz otroških žepkov - 8.45 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 9.15 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka - 9.50 Kranjska gora: Veleslalom za moške, prenos 1. teka - 11.40 Vesolje: Nebesa in pekel, poljudnoznanstvena serija - 12.40 Risanka - 12.50 Kranjska gora: Veleslalom za moške, prenos 2. teka (za EVR) - 16.05 Poročila - 16.10 Boj za vodo, kanadski poljudno-znanstve-ni film - 16.55 PJ v košarki -Radnički LMK : CZ, prenos v odmoru propagandna oddaja - 18.30 Sebastijanova babica: Nepričakovan obisk, risanka - 18.45 Muppet show: Andy VVilliams - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Naše 21. srečanje - 21.30 Deklica Insiang, filipinski film - 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.45 "Test - 17.00 Ostržek, otroška predstava gledališča »Pinokio« iz Zemuna - 18.00 O. Davičo: Pesem, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 T V Kaseta: Dani Maršan - 20 30 Poezija: Vaško Popa - 21.00 Poročila - 21.05 Feljton - 21.35 Športna sobota - 21.55 Povsem osebno: Branislav Jankovič, dok. oddaja TV Zagreb I. program: 9.00 TV koledar, Orli nad savano - poljudnoznanstveni film, Risanka, Poročila - 10.06 TV v šoli - 12.20 Kranjska gora: Veleslalom za moške, prenos - 15.05 Sedem TV dni - 15.35 Poročila - 15.40 TV koledar -15.50 Petrova mladost, sovjetska nadaljevanka - 15.55 Košarka Radnički LMK : CZ, prenos - 18.30 Mali koncert - 18.45 Neuvrščenost - Vest človeštva - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Calamity Jane, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Po vašem izboru - 23.30 Poročila NEDELJA 30. 1. 8.20 Poročila - 8.25 Živ žav otroška matineja - 9.25 Les Diablerets: Slalom za ženske prenos 1. teka - 10.20/30 Kranjska gora: Slalom za moške, prenos 1. teka - 11.55 Les Diablerets: Slalom za ženske prenos 2. teka - 13.00 Kranjska gora: Slalom za moške, prenos 2. teka - 14.00 625 oddaja za stik z gledalci -14.35 Poročila - 14.40 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Beograd o kulturi - 15.25 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.55 Topovi za Cordobo, ameriški film -17.40 Naš kraj: Podbrdo -17.55 Športna poročila - 18.10 Zvezde sovjetskega cirkusa, 2. del - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna -19.30 T V dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 B. Ružič-Ž. Žilnik: Vera in Eržika, drama TV Novi Sad - 21.05 Športni pregled - 21.35 Živeti z naravo dokumentarna oddaja TV Sarajevo - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 Hunter, ameriški film - 17.00 V nedeljo - 18.55 Risanke -19.30 T V dnevnik - 20.00 Dnevi Jazza '82 - 20.40 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Budulaj sovjetska nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Po sledovih Odiseja - izobraževalna oddaja - 13.30 Koruza kot živinska krma - 14.30 Narodna glasba - 15.00 Freske Jugoslavije - 15.30 Hunter, ameriški film - 17.00 V nedeljo... - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Agresorji v mitu - 21.05 Športni pregled - 21.35 Potopisi: Krakovv skozi legendo in danes - 22.05 TV dnevnik PONEDELJEK 31.1. 9.00 Zimski spored za dijake. TV koledar Sebastijanova babica, Lavinski psi - poljudnoznanstveni film. Botanični vrt na Velebitu, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake 17.20 Poročila - 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 17.55 Človekovo telo: Vonj in okus - 18.25 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 V. Radovanovič: Plaža, drama TV Novi Sad - 21.20 Spoznano neznano - oddaja o znanosti - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zom in Puk lutkovna serija - 18.00 Igračkanja otroška serija - 18.15 Potopisi - Kažipoti: Cetina - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športna oddaja - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Znanost -20.45 Zagrebška panorama -21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 22.00 Ročk Pal^st festival v Essnu TV Zagreb I. program 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Zom in Buk -18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Smit: »Hildegard« drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Argumenti zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor, en film - 22.10 TV dnevnik TOREK, 1. 2. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Neven in Maja, Reka Glina, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 17.35 Poročila -17.40 Zverinice iz Rezije: Kako se je lisica naučila leteti - 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore: Večer ljudskih plesov 3. oddaja -18.25 Zasavski obzornik -18.40 Pisani svet: O palčkih nimamo pojma - 19.10 Risanka - 19.24 TV ift radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 D. H. Lavvrence: Sinovi in ljubimci, nadaljevanje in konec - 20.55 Aktualno - 21.55 Poročila akvareli, glasbe -revolucije, oddaja -panorama Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Čas knjige -18.45 Telestart '81, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Primoštenski oddaja narodne 20.35 Spomeniki dokumentarna 21.20 Zagrebška • 21.35 Ali se med seboj dovolj poznamo TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Telestart '81 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Festove premiere: Pot do slave, ameriški film - 23.10 TV dnevnik SREDA, 2. 2. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Neven in Maja, Utrdbe, trdnjave in obzidja Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake -17.35 Poročila - 17.40 Ciciban dober dan: Ustvarjamo -17.55 Makedonija zapoj, oddaja TV Beograd - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Mostovi - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Agonija, 2. del sovjetskega filma - 21.10 Kulturne diagonale - 21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija - 18.15 Pedagoški muzej, izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda Dortmund: EP v umetnostnem drsanju - pari prosto -22.15 TV dnevnik (do 22.30) TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Gusarji kapitana Kuka - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - Dortmund: EP v umetnostnem drsanju - pari prosto - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK 3. 2. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Neven in Maja, Mikroprocesorji v precepu, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake -17.20 Poročila - 17.25 Vesolje: Blues za rdeči planet poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski obzornik -18.40 Čas, ki živi: V črnem in rdečem snegu - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme ->20.00 Tednik - 21.00 Zvoki godal: Viola - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Učitelj, otroška serija - 18.15 Prehrana v naravi -18.45 Mali - veliki svet zabavno dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer: Zgodbe čez neprekinjeno črto - TV nanizanka - 20.55 Zagrebška panorama - 21.10 Dortmund: EP v umetnostnem drsanju -moški prosto vključitev v prenos (do 23.15) TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Učitelj -18.15 TV koledar - 18.25 BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE akustlka kovinoteh«« Kronika občine Split - 18 45 Mali - veliki svet - 19,30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Zdravnica na vasi - humoristična serija -21.4*3 TV dnevnik PETEK 4. 2. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Nova igra Zen-repata opica - poljudnoznanstveni film, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 17.10 Poročila - 17.15 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana - 17.55 Arabela češkoslovaška otroška nadaljevanka - 18.25 Obzornik - 18.40 Družbena samozaščita: Začasna nastanitev prebivalstva - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Naši Olimpijci: Alpski smučarji - 2. del; dokumentarne serije - 20.40 Zrcalo tedna - 21.00 Viva Las Vegas, ameriški film - 22.25 Poročila Oddajniki II. TV 17.10 Test - 17.25 TV - 17.45 Soba igračk, otn* oddaja - 18.15 Alkoholna Bolezen št. 3 - izobraf evts oddaja - 18.45 Narodna & ba - 19.30 TV dnevnik - S Naši baletni umetniki- Ljp Stranič - 20.35 Zagret** panorama - 20.50 Naših obrazov - dokumentarca * daja - 21.40 Nočni ka» Gospodične iz WJka, pet sko-francoski film TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - i?4 Poročila - 17.45 Soba idci 18.15 TV koledar -Kronika občine Reka - IV* Pod zastavo, oddaia "* Novi Sad - 19.30 TV dne«® -20.00 Sinovi in ljube* angleška nadaljevanka 21.00 Zabavno glasfcer» oddaja - 21.45 TV dneraii 22.00 Paleta, kulturni s* gazin - 23.30 Poročila BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE posoda _____________________ kovinotehna > DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik vpisuje od 24. januarja do 1. marca 1983 v naslednje oblike izobra-ževanja 1. V OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE (5., 6., 7. in 8. razred), izobraževanje je brezplačno 2. S PODROČJA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V: — tečaj strojepisja prve in druge stopnje, — tečaj knjigovodstva, — tečaj za voznike viličarjev, — tečaj za žičničarje s strokovnim izpitom, — tečaj iz varstva pri delu, — tečaj higienskega minimuma, — tačaj za traktoriste, — seminar s področja organizacije dela, — tečaj pisarniškega poslovanja, — tečaj gospodinjstva, — tečaj šivanja, — tečaj makrameja. 3 V TEČAJE JEZIKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA: — tečaj tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina) začetni in nadaljevalni, — tečaj slovenskega jezika. V vse oblike izobraževanja se lahko vpišete vsak dan, razen sobote od 8 do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure. Informacije in prijave na telefon št. 60-888. ■S mmSm rN I0V0V KI N U | 1 Japonski film Cesarstvo čutnosti, ki je posnet po resničnem do-nodku i: leta 1936, opisuje nezasitno spolno ljubezen dveh ljubimcev, njuno srečo, kadar sta skupaj, gorje, če se morata ločiti, da bi prišla do denarja za življenje. Medtem ko seks njega vse bolj izčrpava, ona postaja lepša, strastnejša. Nazadnje ga zaduši in... Film sodi med enega najsmelejših prikazov ljubezni v sodobni svetovni kinematografiji. Za mlade nikakor ni primeren. S.O.B. je kratica :a priljubljeno ameriško psovko »son of a bitcli« oziroma v množini »sons of bit-ches«, kar pomeni dobesedno »pasji sinovi«, v vsakdanji slovenščini pa preprosto »barabe«. Film Pasji sinovi se v obliki hrupne komedije norčuje iz slioic bu-sinessa« in hollgiroodskega sveta, hkrati pa pikro napada njegov lažni sijaj in meščansko moralo. Igrajo: Juhe Andrcivs, \Villiam ilolden. Mu risa Berenson, Shel-leg \Vinters. Domači film Hočem živeti režiserja Miroslava Mikuljana prikazuje dramatična nasprotja dveh generacij, vcanih za kmetijo. Oče Marko je proti vsem novotarijom, zaupa le zemlji, sin Filip pa hoče s sodobnimi metodami iz nje iztržiti čim več. Njun boj doseže vrh. kose Filip zaljubi v »neugledno« Terezo. V glavnih vlogah nastopajo Fabi-ian Šovaaović, Milan Strljić in Ena Begovie. Junaki filma Limonin sladoled nadaljujejo s svojimi mladostnimi vragolijami v filmu Vroči žvečilnik. KINO kranj center 2K. januarja amer. ban . pust. film USOD NA SFINGA ob 16., 18. in 20. uri 29. januarja špan. barv. film ROBIH HOOD NIKOLI NE UMRE ob 10. uri amer. ban-, film USODNA SFINGA ob 16., 18. in 20 uri. premiera amer. bari. komedije PASrJISINOVI ob 22. uri 30 januarja amer. ban . risani film TOM IN JERRY - IX)BRA PRIJATEJA ob 10 uri, amer. ban. pust. film USODNA SFINGA ob 15., 17. in 19. urijap. barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob 21. uri 31. januarja. 1., 2. in 3. februarja jap. ban erot. filr.t CARSTVO ČUTNOSTI ob 16., 18 in 20. uri kranj stok zic 28. januarja hongh. ban\ film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 16., 18. in 20. uri 29. januarju amer. barv. /mst. film BANDIT V TEXASU ob 16. uri, amer. ban . akcij, film LO VEC vb 18 m 20. uri 30. januarja amer. ban-. pust. film BANDIT v TEXASU ob 14 in 18. uri, nem. ban. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 16 uri, premiera jugosl. ban-. komedije HOČEM ŽIVETI ob 20. uri 31. januarja in 1. februarja jugosl. ban\ komedija HOČEM ŽIVETI ob 16., 18. in 20. un 2. februarja nem. ban'. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 16., 18. in 20. uri 3. februarja špan. ban-. pust. film ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 16., 18. in 20. uri TR2lC 29. januarja amer. ban-. risani film TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 16. urijap. ban-, erot. film CARSTVO ČUTNOSTI ob 18 in 20. un. amer. baru. film ŠTIRJE PRIJATELJI ob 22. uri 30. januarja špan. bari. film ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 15. uri, amer. ban-, akcij, film NEW YORK 1997 ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. entt. filma VROČI ŽVEČILNI K ob 21. uri 31. januarja nem. ban-, erot. film RESNIČNE ZGODBE 6. DEL ob 17. in 19. uri 1. februarja nem. barr. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 17. in 19. uri 2. februarja amer. ban . film ŠTIRJE PRI J A TELI I ob 17. in 19. un 3. februarja amer. barv. film BANDIT V TEXASU ob 17. in 19. uri kamnik dom 29. januarju amer barv. z floti, spektakel RDEČI ob 16. in 19. uri premiera amer. ban erot. komedije VROČI ZVEČILNIK ob 22. uri , 30. januarja honuk. ban . film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 15. uri, nem. ban . en,t. film RESNIČNE ZGODBE 6 DEL (tb 17. in 19. uri, premieru amer. barv. komedije PASIl SINOVI ob 21. uri 31. januarja amer. barv. film STlRJE PRI J A TEUI ob 18. in 20. un 1. februarja amer. ban-, akcij, film LOVEC ob 18. in 20. uri 2. in 3. februarja amer. ban-, film VROČI ZVEČILNIK ob 18. in 20. uri duplica 29. januarja jugoslov. barv. komedija HOČEM ŽIVETI ob 20. un 30. januarja slov. barv. komedija TO SO GADI ob 15. uri, amer. barv. komedija PASJI SINOVI ob 17. in 19. un 2. februarja amer. ban-, akcij, film LOVEC ob 20. uri 3. februarja frunc. barv film GA D.JE NA POČITNICAH d, 18 in 20. un komenda 28. januarja amer. ban-, film BANDIT V TEXASU ob 19. uri •29. januarja amer. ban-, akcij film Nhn YORK 1997 ob 19. uri Škofja loka sora 28. januarja ital. barv. film KRČMA IZGUBLJENIH ob 18. in 20. uri 29 m 30. januarja honf-k ban. jam BREZ ROKI MAŠČEVALEC ob 18. 1 in 2. februarja franc. komedta K KAU/ ZVODNIKOV ob 18. in 20. un . 3. februarja franc. erot. film IZJEM** ŽENSKA ob 20. uri železniki obzorje 28 januarja honuk barv. film BREZROKI MAŠČEVALCI ob 20. un 29. januarja ital. drama KRI M A //.«»<"• U ENIH ob 20. uri . 30. januarja jugosl. vojni film v UNd DINIJ ol> 18. in 20. uri . 2. februarja amer. »pek. VRATA RAJA <«> 20. uri poljane 20. januarju ju nosi. bojni film VONJ DINIJ ob 18. uri l/D aTA 30. januarja amer. spektakel VKAIA RAJA ob 17.uri . A 1. februarja franc. erot. film IZJEMNA ŽENSKA ob IS. uri jesenice radio '28. januarja amer. barv. krim. film NEM) SLUSNOST ob 17. in 19. un 29. in 30. januarja angl. barv. film Za NA FRANCOSKEGA PORUČNIKA ob 17. in 19. uri 31. januarja in l. februarja angl. ban . film SEKS MED ZVEZDAMI ob17. m 19. uii 2. februarja šved. ban film LJUBEZEN NA VRTILJAKU ol> 17. in 19. un j esence plavž •2H. j a na u rja amer. barv. film ^ BILI HIPIJl ob 18. in 20. un 29. in 30. januarja angl. ban-. fiim SEK> ZVEZDAMI ob 18. ir. 20. un 31. januarja in l. februarja angl. ban ŽENA FRANCOSKEGA PROČX/Ka ^ 7 in 20. un 3 februarja šved. ban-, film LrJl ~BE2: NA VRTILJAKU ob 18. m 20. uri kranjska gora 29 januarja hongk. barv. film OROŽV IZ SAN TROPEA ob 19.30 ■JO januarja hong. ban-, film UBUAi-KINGFISER ob 19.30 radovljica 28 januarja jap. ban\ risani film ALU " V SKORNJIH 18 un>ltal - p*tsi v razbojnik s PLAVIM I OČMI i 29 januarja amer. ban\ ri«wu fiJm ČEK DOLGOUHI NA MAH D\E MUill' 18 uri, amer ban . film LINIJA ob 20 itn ■>0 januarja amer. ban'.film UNIJA 18 uri ital. ban>. film RAZBOJNIK S /V VIMI OČMI ob '20. un . 31. januarja in 1. februarja hong. ban J* M FČ ob 20. uri 2 febniarja ital. ban', film HERK TRIUMFIRA ob 20. un 3 februarja amer ban>. film PODJA* NIČA ob 20. uri bled 28 januarja amer. ban-, film ŠTIR>' LETNI ČASI ob 20. uri ■29. januarja jap bori-film SJF&A 8i > 18 uri, nem. ban', film SEKS KLINIKA « J° io'januarja nem. ban\ krim /7/« fli. PRAH ZA HONGKONG ob 18. uri% ^ Zr "film SEKS KLINIKA ob 20. uri 31. januarja amer. ban', film UNIJA 20"februarja ital. ban film RAZBOJS^ s >1A VIMI OČMI ob 20. un S 2 februarja hong. ban, film MEČ ? un, februarja amer. ban'- fiUn STA S nr ni V TUJSKI LEGIJI ob /«. ; V bli f^ RAZBOlNlK S PLAVIM, ob 20. un bohinj - BOH. bistrica KA ob 20. uri han. risani film ,IL4(V /fJ^lVZ TiU'. "mer. V SKORNJiti "^ un 18 m 20. uri IZLETI Z veselim vlakom na kurentovanje v Ptuj, 12. in 13. 2. 1983 Kurentovanje v Ptuju. 13. 2 1983 Veseli vlak pelje na pustovanje v Istro. 12. in 13. 2. 1983 V pripravi so izleti za 8. marec SMUČANJE Posebni BELI VLAKI bodo vozili ob ugodnih snežnih razmerah ob sobotah in nedeljah pod KOBLO, proti KRANJSKI GORI, ŠPANOVEM VRHU IN ZATRNIKU — Zahtevajte posebne programe za šolske športne dneve! Sindikalne in druge skupine imajo posebne ugodnosti! Poseben tedenski program SMUČANJA NA KOBLI s trenerji in učitelji smučanja! POČITNICE V februarju je še prostor v KRANJSKI GORI! Za čas po šolskih počitnicah je še prostor v BOHINJSKI BISTRICI pod KOBLO, na POHORJU in ob MORJU! SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Zahtevajte brošuro TTG s celotno ponudbo vseh naravnih zdravilišč! PRIJAVE IN INFORMACIJE V turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722), Celje (23-448) Koper (21-358) in (23-494) Postojna (21-244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811-488) Murska Sobota (21-189) in Nova Gorica (26-012). S tem kuponom izlet z veselim vlakom na pustovanje v ISTRO 150 DIN CENEJE. Planinski čaj na svetovnem pokalu V Kranjski gori droga ^orioruz. v*® f d k j|j jn obenem že tam dobili značko Skusili planinski caj, ga lahko tudi Kupi n u jredjtvi oskrbe|a s čaij ali skodelico HP DROGA bo vse sodelujoče na prireanvi osKroeia s caji in še nekaterimi svojimi proizvodi._____ Pijem ča], pomagam Križaju in Strelu in Franku in Zavadlavovi in Vo-grincu in Leskovškovi in vsem drugim fantom in dekletom iz naše smučarske reprezentance. Sem pokroviteljica YU SKS POOL-a, o čemer prtca velika značka na mojih prsih. Točneje, sem ena izmed mnogih pokroviteljev, med katerimi ste lahko tudi vi. To mi je omogočila HP Droga iz Portoroža, ki tudi z mojo pomočjo krije del stroškov jugoslovanske alpske smučarske reprezentance. S tem, da sem kupila pet zavitkov izvrstnega »Planinskega čaja«, se lahko upravičeno štejem za enega pokroviteljev in z vso pravico nosim veliko značko »YU SKI POOL — POKROVITELJ«. Pri vsem tem pa uživam v toplem, naravno okrepčiinem in zdravem čaju, ki ga delajo iz mešanice najžlahtnejših domačih rož in planinskih rastlin, uživam v »Planinskem čaju«. Kako do velike značke YU SKI POOL- a? Oziroma kako boste dokazali, da ste tudi sami pokrovitelj YU SKI POOL-a? Zelo preprosto. S katerihkoli petih zavitkov »Planinskega čaja« izrežete nalepke z znakom Yu Ski Poola in jih nalepite na pokrov družinskega zavitka (50 vrečk). Na hrbtni strani pokrova napišite svoj naslov in vse skupaj pošljite na naslov HP Droga, marketing — EP, 66320 Portorož. Takoj vam bomo brezplačno dostavili vašo veliko značko »Yu Ski Pool Pokrovitelj« Namesto značke pa se lahko odločite tudi za čajno skodelico, iz katere pije pokrovitelj na sliki, zato svojemu naslovu pripišite tudi »želim značko« ali »želim skodelico«. Spet se dobimo — Kompasovo srečanje KOMPAS JUGOSLAVIJA ZaSSZSZ pTRovnj^s'o v Kon.pL pripravili SREČANJE NA STA-JERSkImT bogatim programom k, poleg obilice zabave ,n ogledov vkl,ucu)e tu-di ogled kurentovanja v Ptuju. TRETJI DAN — 13 februarja nedelja: Po ne prezgodnjem zajtrku odhod z avtobusi čez obronke Haloz proti Ptuju in ogled vseh ptujskih pustnih prireditev -karnev^n kurentovanja Po ogledih kosilo v hotelu Petov.a in začetek slovesa, toda s Dlesom >o se bo vrtel tja do 17.00. Potem pa »Gremo na Kranjsko!« - od-S Z avtobusi mimo Slovenske Bistrice in Celja čez Trojane v Ljubljano (pnhod okrog 19.00). Cena: 2.800 din za otroke do 4. leta, ki ne koristijo gostinskih uslug in spijo skupaj s starši 400 din za otroke od 4. do 10. leta, ki koristijo gostinske usluge in spijo na 3. ležišču v sobi 1 900 din V ceno so vključene naslednje storitve: vsi prevozi z avtobusi, dve nočitvi s turistično takso, po dve večerji, kosila in zajtrka, pester program (plesi, kviz, srečelov, nagradne igre itn. itd.), uporaba hotelskega bazena ter vodstvo in organizacija izleta. HOTEL SAVA v Rogaški Slatini spada med najnovejše (odprt je bil pred 6 meseci) in vodilne hotele v Sloveniji V hotelu - A kategorija je plavalni bazen s savno in masažo ter solarijem in kozmetičnim in frizerskim salonom velika restavracija in kavarna, aperitiv bar in slaščičarna, televizijski saloni v vseh nadstropjih, knjižnica ter prodajalna spominkov in časopisov; iz hotela vodi poseben prehod do pivnice mineralne vode PRIJAVE sprejemajo vse Kompasove poslovalnice v Sloveniji ter turistični .uradi vseh pooblaščenih agencij. Za otroke bo ves čas brezplačno deloval otroški vrtec, s tovarišicami. ki jih najmlajši poznajo že s prejšnjih srečanj. Program srečanja bo vodila in za vse ostalo skrbela »stara« Kompasova ekipa. planinski ča) - toplo v hladnem ! Program pustnega izleta PRVI DAN - petek, 11. februarja: Zbor udeležencev izleta ob 1445 v Ljubljani raTrau Osvoboditve; ob 15 00 odhod avtobusov na Štajersko, cez Trojane skoz. rti o in fttnr« v Rnnaško Slatino Ob prihodu slovesna otvoritev prvega letošnje-SttMS in nato namestitev v hotelu »Sava, Po seznanita s hotelskim kompleksom večerja in po njej spoznavni večer ter predpustm SU ob zvokih ansamblov »Dvanajsto nadstropje« .n »Albatros« - po želj. tud, do jutra. DRUGI DAN - sobota 12. februarja: Samopostrežni zajtrk in po njem ob 9 00, odhod v bližnjo steklarno, k. velja za eno najbolj uspešnih In zanimivih steklarn> pri nastukvariaio se še z ročno obdelavo nekaterih zelo cenjenih izdelkov); ogled in mo nost nakupa Jeklarskih izdelkov po dostopnih cenah. Po obisku tovarne po-watekv hotel — na kosilo; nato pa popoldanski zabavni program: sankanje in po-stavtianie sneženeqa moža ter strel|anje s sneženim, »projekt,H« (sneg je naro-čen. in nato ob prSem mraku (če bo led, »mal, maskenbal« na drsalkah na jezercu nedaleč od hotela - ob zvokih ansambla »Dvanajsto nadstropje«. Potem pa večerja in nato Kompasov pustni ples s pestrim programom: izbor najbo.j duhovitih mask. srečelov nagradne igre in Kompasov kviz. PETEK. 28. JANUARJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH ___________________j5 STRAN O LAS Z veselim vlakom na pustovanje in kurentovanje K0 KOMPAS JUGOSLAVIJA • KRANJSKA GORA — svetovni pokal v alpskem smučanju (slalom in veleslalom za moške), 1 dan, avtobus, 29. in 30.1. • POKLJUKA — veselo pustovanje na snegu z revijo »JANA«, 1 dan, avtobus, 12. 2. • Križarjenje z »LIBURNIJO«, 9 dni, 16. 4. Še nekaj prostih mest v hotelih na slovenskih smučiščih v januarju, februarju in marcu! Strokovna potovanja: • Miinchen — BAUMA 83 — med. strokovna razstava gradbenih strojev, 3 in 4 dni, avtobus, 7/4, 9/4, 11/4 • Munchen — 35. med. sejem obrti, avtobus, 3 dni, 6/3, 8/3, 10/3 • Koebenhavn — skandinavska razstava gradbeništva, 4 dni, letalo, 26/2 • Koln — med. sejem železnine, 4 dni, letalo, 8/3 • Koln DOMOTECHNICA 83, 4 dni, letalo, 8/2 • Frankfurt — ISH — svetovni sejem sanitarne tehnike, 4 dni, letalo, 21/3, 22/3 • Basel — Svvissbau 83 — švicarska razstava gradbeništva, 4 dni, letalo, 2/2 • Frankfurt — sejem glasbil, letalo, 4 dni, 4/2 1 Nurnberg — 34. med. sejem igrač, 4 dni, letalo, 4/2 TTG vabi na pustovanje v Medu-. lin. Veseli vlak bo iz Ljubljane odpeljal 12. februarja ob 8.25. Vstop na vlak bo dovoljen samo v maski, vsem tistim, ki jih bodo pozabili doma, pa jih bo dal TTG. Za veselje na vlaku bo poskrbel harmonikar, postregli pa bodo s kuhanim vinom in pustnim krofom. Po namestitvi v hotelu Belvedere in kosilu bo popoldne na hotelskem kegljišču tekmovanje ekip, sestavljenih iz izletnikov iz Maribora, Celja, Ljubljane in Gorenjske. Zmagovalno ekipo čaka lepa nagrada. Popoldne pa lahko izletniki izkoristijo za kopanje v hotelskem bazenu, sprehod in pripravo za veliki pustni ples, ki se bo začel takoj po večerji. Bogat program bo trajal vse do jutranjih ur. Najboljšim maskam bodo podelili nagrade. Naslednji dan je predviden za ogled Pule. Vlak bo pripeljal nazaj v Ljubljano ob 18. uri. Cena izleta je 1.810 din (s kuponom, ki je objavljen na tej strani, pa 1.660 din). Tudi letos je TTG organiziral obisk kurentovanja v Ptuju. Na voljo sta dva pograma, eno in dvodnevni. Na enodnevni izlet bo poseben vlak odpeljal 13. februarja ob 7.10 iz Ljubljane. V ceno: 680 din za odrasle in 570 din za otroke do 12. leta je vračunan prevoz s posebnim zelenim vlakom, vstopnina za ogled kurentovanja, pustno kosilo V___ in vodstvo. Dan prej, v soboto 12. februarja pa bo ob 8.30 iz Ljubljane odpeljal veseli vlak na dvodnevni izlet v Ptuj. Od tam se bodo izletniki z avtobusi odpeljali v Ptujske toplice, kjer bo sprejem z aperitivom in kosilom. Po kosilu bo ogled Ptuja in obisk vinskega hrama v Slovenskih goricah s pokuši-no vin. Proti večeru se bodo izletniki odpeljali do motela Podlehnik, kjer bodo prenočili. Tam bo po večerji veselo pustovanje v maskah. Naslednji dan se bodo po zajtrku odpeljali v Ptuj in si ogledali kurentovanje. Med dopoldanskim in popoldanskim delom programa bo pustno kosilo, vlak pa bo odpeljal proti Ljubljani ob 15.50. Cena izleta je 2.300 din. Prijave sprejema poslovalnica TTG v Ljubljani, Titova 40 (nad Kora barom), tel. 311-851 in 311-852 GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 28. JANUARJA 1H! UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER Ljubljana, o. sub. o. TOZI) Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, o sub.o. Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije po sklepu devete seje objavlja dela in naloge: ZDRAVSTVENE ADMINISTRATORKE V ENOTI ZA SPREJEM BOLNIKOV -za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodnega dopusta) Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še: — administrativni tehnik, upravno administrativna šola, eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi oglasa na naslov TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, 64204 GOLNIK. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. Delovna skupnost skupna strokovna služba SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija za razpis vodje delovne skupnosti Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka razpisuje dela oziroma naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI _ _ SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE Škofja Loka , Poleg pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba ustrezne smeri, — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po razpisu na naslov: Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po imenovanju vodje na pristojnih organih. Športno društvo SAVA KRANJ Benedikova 12 razpisuje mesto HIŠNIKA - OSKRBNIKA v DOMU PARTIZAN v Stražišču za nedoločen čas. Vse informacije dobite na te lefon 27-591 od 6. do 13. ure. Rok prijav je 10 dni po objavi oziroma po dogovoru. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), 6. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice za obdobje 1981 — 1985, 4. in 5. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil in sredstev vzajemnosti v občini Jesenice ter sklepa 3. seje zbora uporabnikov z dne 27. 12. 1982 objavlja samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IN DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, katerih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice in imajo sedež v občini Jesenice, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci in sicer v skladu s 6. členom pravilnika. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v LB, TBG PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območja Jesenic. 2. Razpisna vrednost posojil upošteva oceno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve od 1. 10.1982 do 30. 6. 1983 in znaša: — iz sredstev vzajemnosti od 30.6. 1982 do 30. 6. 1983 — iz sredstev solidarnosti v letu 1982 to je skupaj do 30. 6. 1983 Razpisna vsota po posameznih namenih je sledeča: A. Za kreditiranje nakupa novih stanovanj v stanovanjskih blokih v letu 1983 B. Za kreditiranje družbeno usmerjene individualne in ostale individualne gradnje, prenose stanovanj in stanovanjskih hiš C. Za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti borcev NOV, upokojencev ter invalidov (iz sredstev solidarnosti) III KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja 1.1 izpolnjujejo še naslednje pogoje: . — da so sprejele samoupravne splošne akte v osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice, — da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti. V primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, da se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja, , , . — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z druigmi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo. . ... , . Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. za soinvestitorstvo izven območja samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenic je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji po zadnji objavi in sicer: 70.000.000 din 1.000.000 din 71.000.000 din 49.000.000 din 21.000.000 din 1.000.000 din Povprečni čisti OD v letu 1981 Višina posojila v % od vrednosti iz dokumenta predi, ob razpisu Doba vračanja največ do 100 % od 101 % - 120 % nad 120 % največ 50 % največ 40 % največ 30 % 10 let 8 let 6 let II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL 1. Na razpisu za dodelitev posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: , , , , 1.1 Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju: organizacije), ki imajo sedež na območju občine Jesenice in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana občine Jesenice za obdobje 1981-1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote, ki: . - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,začagno nisQ sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu; — niso sposobne združevati sredstva vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; 1.2 Delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj eno leto; 1.3 Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj eno leto in zdruzujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah zdruzevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva vza- 't mni°4StDelovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj eno leto; ' 15 Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice pod pogojem, da varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj eno leto; 1.6 Borci NOV, upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Jesenice. . 2 Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja cena po dokumentaciji pri graditvi in prenovi pa cena 30.000 din za m stanovanjske površine. 3 Za vloge ki se bodo sprejemale po tem razpisu se upošteva povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS za leto 1982, ki bo objavljen v Uradnem vestnku SRS. 4'. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je pet odstotkov letno. , , , , , i 5. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah. 6 Posojilo za gradnjo stanovanjske hise lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri gradnji montažne hiše dokončno ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z gradbenim dovoljenjem). Če je delavec že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za razliko v m' do standarda stanovanjske površine za njegovo družino. Pri prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50% del po predračunu izdelanem od gradbenega stro- kovnjaka^ dokumentacije, tehničnega poslovanja in drugih določil ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogo-ih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice. Posojilo, izraženo z odstotki od maksimalne vsote vseh posojil do 100 % od 101 % - 120 % nad 120 % največ 40 % največ 30 % največ 20 % do 100 % od 101 % - 120 % nad 120 % 20 % 40 % 60 % Za organizacijo s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov. IV KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STA-' NOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko dobijo posojila za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, Če: — so že izpolnili najmanj enoletno varčevanje za stanovanjsko posojilo, . — dobijo soglasje organizacije, ki zdruzuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem lastniki hiš, vseljivega stanovanja (primernega^ stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 ma uporabne tlorisne površine, . — porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo, — pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hise z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, — predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvesti- torsko pogodbo, . — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup in prenovo, je odvisna od (ne velja za borce NOV, upokojence in inva- lide): - , , ,. — razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, — od višine posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici , Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljeni posojila na podlagi: „ - pogodbe o namenskem varčevanju občana - pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pra- Vlln Vsota^seh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko 7tt3iSci pri* - nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 86 odstotkov, j , ,, - zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov, - graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov, - prenovi 80 odstotkov od dokumentirane cene, upoštevajoč dejansko stanovanjsko povH šino oziroma največ 90 m2. • « - . Delavec lahko dobi posojilo za nakup stanovanja, k! je v planu stanovanjske gradnje za leto 1983 pri samoupravni stanovanjski j SkUPp°ednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: - je sam ali njegova družina v težavnem zdravstvenem sta-, nJU' - kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku - ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju nad! V. kategorijo), - je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, to ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga men v petih letih izprazniti. Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: - za nakup stanovanja ali stanovanjske hise cena po predle- ženi dokumentaciji, - pri graditvi stanovanjske hise povprečna cena za leto 1981 i ki znaša 30.000 din/m2, - pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hise cena iz p^ računa vendar ne višja od povprečne cene za leto 1982, ki 2naša 30.000 din/m2. „. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine j se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadmiM treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja V podlagi predloženih potrdil. Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec pol zakonu dolžan vzdrževati in oseba, ki najmanj dve letizivi s prosilcem v ekonomski skupnosti. Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne namene . naslednja: Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: Pri povprečnem mesečnem dohodku Od zneska posoji- na člana družine la vzajemnosti do 100 % od 101 % - 120 % nad 120 % 5 2.5 1.6 Za namen Doba vračanja posojila za izračun mesečne anuitete prvih pet let Dejanska odplačilna doba vračanja posojila — nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš — graditev stanovanjskih hiš — prenova stanovanj in stanovanjskih hiš 20 let 15 let 10 let 16 let, 9 mesecev 13 let, 3 mesecev 9 let, 5 mesecev Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim Faklor osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu__ Delavci vračajo posojila v SIT.a .2.5 odstotka prve mesei* """ Srftevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanj«. enoto neToremhit, „ižli od Ča' ^etr=tl%rPlsaP^odPp'Soji.o ne -nore biU nU,a, 500 din. V. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja od 26. H. M do 31 3 1983. Vloge za kreditiranje -^LTa TBG P^V novanjskih blokih sprejema ljubljanska banka TBG PE za ^ novan sko komunalno gospodarstvo obn»JJ« "J JL-3. do 31. 3. 1983, kjer lahko dobite podrobnejše informacije m obrazet Za P$®ge /a kreditiranje družbeno usmerjene individualne gra, nje, ostate individualne gradnje, P^—IS^ skih hiš sprejema Ljubljanska banka TBG^PE , 8T&. rt 3S«.0»e&acije in obr^S prij v7ogn: za.2 kreditiranje obrazce za prijave na razpis. cnmnuDravni in stanovanisk Odbor za gradnjo stanovanj P" ^ ^ objavlja "S-skupnosti občine Jesenice rešuje vloge za po ^j. tate sproti po svojih sejah na način, k. g stanovanjska Zbor uporabnikov ^^'"^^m razpi-sno vsoto po ££ skupnosti občine Jesenice labko spremeni ra p ^ meznih namenih, odvisno od prihva^ ali prenovo stane Delavec, ki žel. dobiti posojdo za g« ^ ^ , vanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer pogoja za pridobitev posojila. stanovanj rešuje zbor upe Ugovor na sklep Odbora za gradim Jskupnosti £ rabnikov skupščine Samoupravne stanova j Jesenice. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice PETEK, 28. JANUARJA 1983 OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE 17. STRAN GLAS MERKUR kranj V PRODAJALNI KURIVO - NAKLO VAM BREZ ČAKANJA IN IZVEN VRSTNEGA REDA S TAKOJŠNJO DOBAVO NUDIMO: DRVA MEŠANA PREMOG KOCKE BRIKETE (HRAST, CER, BUKEV) hlodovina dolžine 1 m ali 2 m cena: 1.395,58 din za prm - UVOZ IZ POLJSKE kurilna vrednost: 6500 Kcal akontacijska cena: 11.000 din za t - UVOZ IZ SZ kurilna vrednost: 4000 Kcal akontacijska cena: 7.000 din za t Navedena kurilna vrednost je informacijska. Količine so omejene in ponudba velja dokler traja zaloga. Cene veljajo fco prodajalna Kurivo-Na-klo. Na željo vam drva in premog dostavimo na dom. Prodajalna Kurivo—Naklo (tel. 47-000) je odprta od ponedeljka do petka od 7.—-14.30 in ob sobotah od 7—12. ure. Naročila in vplačila sprejemamo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (prostori stare Save) v ponedeljkih in sredah od 15.-18. ure. Obveščamo vse interesente, da si omare za prekaje-var. a jn shranjevanje mesa lah*o ogledajo in dobijo informacije na naslednjih naslovih: KLEMENČIČ FRANC, Selca pri Škofji Loki,64227,Topolje 8 KUHAR JOŽE, Kovor 101, 64290 Tržič PINTAR ANTON, Nomenj 47,64264 Bohinjska Bistrica TIŠLAR FRANC, Dolina 26, 64290 Tržič VOVK JOŽE, Črnivec 3, 64243 Brezje ZAGORŠEK IVAN, Smledniška 66, 64000 Kranj ZAPLOTNIK ALOJZ, Letence 15, 64204 Golnik TIŠLER JANEZ, Lom 11 a, 64290 Tržič Omare razstavljajo in prodajajo v naslednjih trgovinah: METALKA, Blagovnica -poslovodstvo 23/41, Ljubljana, Dalmatinova 2 METALKA, poslovalnica 07, Ljubljana, Topniška 9 (OPS-125) METALKA, poslovalnica 08, Domžale, Ljubljanska 63 (OPS-125) METALKA, Kidričeva 35a, Kamnik KŽK, Kranj MERCATOR- Blagovnica, Cankarjeva 1,64290 Tržič MERKUR, DOM, Naklo Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme Tel.: 50-477 ali 50-346 m Ut OMARA 0PS 250 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE POGAČAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za poslovilne besede. VSI NJENI V SPOMIN Jutri, 29. januarja 1983 bosta minili dve leti, odkar te ni več v najinem domu. dragi FRANC POTRATA Ti, ki sem te v mladosti srčno ljubil, in si mi v bojih stal ob strani, v slovenstva trdi tlaki sem te izgubil — ktera najtišja te samota hrani? Hvala vsem. ki ste ga ohranili v lepem spominu in, ki z obiskom na njegovem grobu počastite njegov spomin. A ŽALUJOČA: žena Marija, sin Marjan ZAHVALA V 89. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta MARIJA ERZAR roj. ZORMAN Vsem, ki ste jo spremili na zadnjo pot. se iskreno zahvaljujemo, e:-ako gospodu župniku za lep obred in cerkvenim pevcem. Lepa hvala vsem za podarjeno cvetje, izražena sožalja in pomoč VSI NJENI Vopovlje, Po t oče, Repnje, Cerklje, 22. januarja 1983 ODKUPUJEMO SVINJSKE TEK OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH! KOŽA Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame MARIJE GRAŠIČ Matičkove mame z Golnika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem /a izrečena sožalja. poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti Posebna zahvala dr. Bavdku a dolgoletno zdravljenje ter duhovniku za lep pogrebni obred. OTROCI Z DRUŽINAMI IN SESTRA IVANKA! OBVESTILA OGLASI OBJAVE ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša mama in stara mama PAVLA TIČAR roj. KOSIRNIK Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, botrom in sorodnikom za nesebično pomoč, darovano cvetje in izrečeno soža-lje ter številno spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem: POZD Kanu-ja iz Medvod, IKOSA, Save _ AZ ter Iskre iz Kranja za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala velja tudi g. župnikoma iz Vogelj in Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Voglje, Lahovče, 19. januarja 1983 MALI telefon OGLASI 27-960 PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 12898 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur 464 Prodam FIŽOL, 100 din za kg. Telefon 061-612-253 658 Prodam zakonsko SPALNICO, 4-delno kuhinjsko »KREDENCO«, MIZO in POSTELJO. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Alojzija Retelj, Grmičeva 6, Kranj 663 Prodam OJAČEVALEC 'od stolpa. Srečo Hočevar, Voklo 48 575 Prodam SMUČARSKE ČEVLJE alpi-na, št. 44. Čemažar, Na Kresu 18, Železniki 708 Ugodno prodam POMIVALNI STROJ zanussi končar (ohraajen). Preddvor 141, tel. 45-141 709 Prodam PRAŠIČA za zakol in 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 710 Prodam ZAJCA plemenjaka. Barbara Kocjančič, Brezje 70/A 711 Prodam fantovsko OBLEKO za 16 let. Trebušak, Stara c. 11/A, Kranj 712 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica VINKA DEBELAKA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede in sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem iz DO Planike Kranj za poslovilne besede in DO Telematika — TOZD ATC. Hvala pevcem in g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hrastje, 21. januarja 1983 OBLETNICA 25. januarja je minilo leto od tistega strašnega trenutka, ko nama je bolezen vzela najinega ljubega sina MARKA ROZMANA Težko je sprejeti grenko resnico, da te ni več med nami. Tvoje korake še slišimo in tvoj lik je še živ, le tvoj mnogo prerani grob priča, da te ni več med nami. Prazen je naš dom, ker ni slišati tvojih besed in vedrega smeha. Ne čutiš bolečin v naših srcih, ki so še vedno ob tebi. Imeli smo te neizmerno radi, a usoda je tako kruta. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, prižigate sveče in prinašate cvetje ali pa se ga spominjate kako drugače. ŽALUJOČA MAMI IN ATI Valburga, 25. januarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, strica, bratranca in nečaka VLADISLAVA BURGARJA iz Pod reče št. 72 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Gastrološke klinike na Japljevi cesti, za nego in lajšanje bolečin. Posebna zahvala kolektivu TT Medvode za izredno požrtvovalnost ob organizaciji pogreba, godbenikom iz Medvod za žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku iz Mavčič za lepo opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Branko in Slavko, mama, brat Rudi z družino ter sestra Brigita s sinom Marjanom _ Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 53, Šenčur 713 Prodam FlZOL in semenski KROMPIR igor. Sr. Bitnje 19, Žabnica 714 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO (raztegljiv kavč, 2 fotelja). Gonče 53, Golnik 715 Prodam 7 tednov starega BIKCA in TELIČKO za rejio. Voklo 32, Šenčur 716 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15, Kranj 717 Prodam 4 leta starega KONJA. Janez Grčar, Doslovče 22, Žirovnica 718 Ugodno prodam tri leta staro OSTREŠJE, v izmeri stavbe 10 X 12, zaradi večje gradnje in jalovo KRAVO po drugem teletu. Lahovče 32, Cerklje 719 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku. 720 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, cena 3.000 din. Justin, Pa^1" zanska 43, Škofja Loka ^ 721 Poceni prodam dolgo POROČNO OB LEKO, krem barve, št. 38. Telefon 23-414 od 15. do 16. ure. Križe 75 722 Prodam raztegljiv KAVČ, 2 FOTELJA, OMARI, raztegljivo MIZICO z bifejem. Ogled vsak dan, ali po tel. 78-202, Prešernova 30, Bled 723 Prodam rabljen TELEVIZOR tele-funken, ekran 61 cm in nov HLADILNIK gorenje. Sitar, Koritno 63, Bled 724 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 26-517 od 15. ure dalje 725 Prodam plemensko TELICO, ki bo čez en mesec teletila. Zupane, Dražgoše 33, Železniki 726 Prodam 10 dni starega TELETA simentalca. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 727 Prodam dva plemenska BIKCA. Šen-turška gora 17, Cerklje 728 Ugodno prodam malo rabljene KUHINJSKE ELEMENTE (hrast) in novo stilno POHIŠTVO za v dnevno sobo. Telefon 064-26-134 729 Prodam PEČ na olje EMO 5. Kranj, Planina 35, telefon 25-210 730 Prodam 170 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Ogroglo 11, Naklo 731 Zaradi selitve poceni prodam 2 BOJ-LERJA (50 in 5 litrska > in BANJO. Tržič, Ravne 20 732 Zaradi selitve prodani velik nov HLADILNIK, star 10 dni. Keleman, Kranj. Jczcrskd c. 94 /33 Prodam 1 leto starega BIKCA in 9 mesecev staro TELICO. Nasovče 10, Komenda ' ^ Prodam novo, nerabljeno KOPALNO KAD adria barve. D. Seško, Milje 33, Šenčur 735 Prodam leseno mizarsko STISKALNICO (kozle). Sitar, Šenčur, Velesovska c 20 736 ' Prodam 6-valne SALONITNE PLOŠČE. Vopovlje 16, Sp. Brnik 737 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 36-38, KLOBUK in ROKAVICE (vse belo). Gržanič, Tončka Dežmana 6, Kranj 738 Ugodno prodam skoraj nov MEŠALEC PETEK, 28. JANUARJA 19* DEŽURNI VETERINAR. od 28. 1. do 4. 2. 83 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet Kranj, Vrečkova 5, tel.: 26-35" ali 21-798 SOKLIČ DRAGO, dipl. v*t-Strahinj 116, tel.: 47-192 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl vet., Bled, Prešernova 34, teL 77-828 ali 77-863 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet-Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl vet-Godešič 134, tel.: 62-130 Dežurni veterinarji pri Živi-norejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, h* Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-78! pa deluje neprekinjeno. za beton »Liv Postojna«. C. Bled Prodam italijanski športni za dvojčka. Dušan Kavčič, OpreTi> 38, Kranj, tel. 28-034 Prodam KRAVO, s 61 mleka, c aprila teletila. Sp. Gorje 152 (Pol* Prodam KONDENZATORJA bosi mikroferatov, 15 mikroferatov) » Plemelj, Brezje 19/B na Gorenji Prodam 10 dni starega BIKCA mentalca, za rejo. Sp. Lipnica 36, Kt" gorica Ugodno prodam DIRKALNO KO- motobecane. Telefon 25-102 Prodam DESKE colarice Grad - Cerklje Prodam 10 dni starega BIKCA sistaka. Podbrezje 11, Duplje Ugodno prodam STOLP sanyo T* fon 77-477 . , Prodam trofazni, dvo tarifni ŠTEV: Kristane, Britof 187, Kranj, teL 2>' Ugodno prodam žepna KALKi" TO RJA, privileg 1070 in teXas T. s funkcijami, in avtomatsko sneri KAMERO chinon 33. Ana Ka~~ Štefetova 36, Šenčur, tel. 41-027 Prodam universalno STRUŽNI dolžina struženja med konicami 130C* struženje brez mostička do ?8Q mn: V SPOMIN 29 januarja bo minilo dve leti, ko je na belih smučinah Vitranca ugasnilo mlado življenje našega dragega sina in brata BLAŽA MALIJA Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjajo, obiskujejo nje gov prerani grob, mu prinašajo cvetje in prižigajo svečke. ISKRENA HVALA! Žalujoči: mami, ati in brat Hlebce, 29. januarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA FUJ S A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v^njusonhkaj dobrega, in ki ste sočustvovali z nami, narrdarovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Škofja Ijoka, 25. januarja 1983 ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE DRAKSLER roj. ŠIFLER se iskreno zahvaljujemo sorodniko^ gLnljivo petje ter zvonarjem. Posebna zahvala dr. Bavdku za njegovo pomoč in prizadevnost. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sinovi Francelj, Vinko in Tone z družinama ter hčerka Marica z družino, brat Franc in sestre Francka, Tončka in Milka z družinami. ZAHVALA Ob smrti našega brata, strica in svaka PAVLA BITENCA ✓M-nH ni kom sosedom in se iskreno zahvaljujemo vsemi soroan spremstvo znancem za izrečena sožalja, podaji Koselju za zdra_ na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni'Društva upo- vljenje, KS Čirče za podarjeno cvetje pe ^ ^ obred kojencev in g. kaplanu za lepo opravljen pog ŽALUJOČI VSI NJEGOVI PETEK, 28. JANUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN OLA8 mera in namizni AVTOMAT za vrezo-vanje navojev do 148. Naslov v oglasnem oddelku 750 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO. Milan Pogačnik, Knape 10, Selca 751 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas, v omarici. Sušnik, Bohinjska Bela 41 752 Prodam športni VOZIČEK - avto sedež ter plinsko PEČ. Ogled popoldan. Lado Pintar, Gasilska 5, Kranj 753 Prodam enoosno PRIKOLICO s 14-col-skimi gumami. Albin Jeraš, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 812 Poceni prodam nemško dekliško, belo OBLEKO za prvo obhajilo. Naslov v oglasnem oddelku 813 V marcu, aprilu in maju bom prodajal dva meseca stare, rjave in grahaste JAR-ČKE. Sprejemam pismena nam čila! Sta-nonik, Los 9, Škofja Loka 814 PRAŠIČKE, težke od 20 do 40 kg, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 815 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, starejši tip, z novim ekranom. Vrba 16, Žirovnica 816 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 26-375 817 Prodam dva po 150 kg težka PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 60 818 Prodam PRAŠIČA za zakol in jedilni FIŽOL. Dvorje 40. Cerklje 819 Prodam KRAVO, ki bo sredi februarja petič teletila. Jagodic, Šenturška gora 21, Cerklje 820 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšenična polica 4, Cerklje Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti Zalog 38, Cerklje 822 Prodam KUHINJO - elemente s štedilnikom (2 plin, 2 elektrika), bele barve, malo rabljeno. Informacije v petek po 18. uri in soboto dopoldan. Telefon 28-579 823 10% ceneje prodam novo PEČ za centralno kurjavo ITPP Ribnica, 35.000 ccal. Telefon 62-736 T 824 Prodam smrekove DESKE in PLOHE, 25 in 50 mm, levi prednji končnik in batne obročke za NSU 1200 C. Podboršt 27, Komenda Prodam 200-litrske pločevinaste SODE za nafto. Telefon 27-452 t .826 Prodam novo PEČ za etažno kurjavo EMO, 20.000 ccal, v garanciji. Ogled v soboto od 10. do 15. ure. Kranj, Sučeva 7 82/ Prodam OMARO za v dnevno sobo. Sodnik, Pivka 13, Naklo 82» Prodam 1 kub. m hrastovih PLOHO\ 5 cm. Šifra: Bled Prodam srednje težkega PRAŠIČA za zakol. Moše 10, Smlednik «-*> Ugodno prodam 3 bele KUHINJSKE, ELEMENTE »Anita« 80 x 60 (stenske), »TEPIH« - itison 238 x 270, kuhinjsko MIZO 90 x 60 (raztegljivo) in dva STOLA. C. Jaka Platiša 3, stanovanje 20, I lamna ILUŠX> prodam KAVČ, 2 FOTELJA, komplet SPALNICO in razno POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka in dve košarici. Tel. 064-62-340 Prodam 25 kv. m macesnovih DESK, ^rijie 7 cm. Telefon 064-61-691 834 Prodam električni KOTLIČEK pau-term, 12 kW. Telefon 064-61-513 83o Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin) lepo ohranjen. Pod-lubnik 162, stanovanje 54 (terasa), Skotja Loka, tel. 61-177 »f Prodam tri tedne starega Hočevar, Zapoge 6, Vodice a ii Prodam rabljen PRALNI STROJ »re-nje. Brajič, Zlato polje 2/A, Kranj Ugodno prodam otroško DIRKALNO KOLO na prestave. Ogled 27. 1. do 31. 1., od 17. do 18. ure. C. na Brdo 45/A, Konica-Kranj . . _ ®f[ Ugodno prodam barvni m črnobel TELEVIZOR. Ogled v soboto in nedeljo od 17. do 20. ure. Ul. Rudija Papeža 5, Kranj - Planina /S? Prodam lepa zimska JABOLKA (bo-skopski kosmač, ontario, jonatan), lu-io din. Babič, 2eje 1, Duplje f f ■1 Prodam POMIVALNO MIZO PRALNI STROJ gorenje in zimske GUMb za VW ter vlečno KLJUKO. Skokova 9, Kranj " 842 Ugodno prodam dva masivna raztegljiva KAVČA, dva FOTELJA in MIZICO. Železnik, Trojarjeva 55, Kranj, tel. 28-379 po 16. uri , „„ Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 2, Preddvor 844 Prodam 600 kg težko KRAVO, sivo dobro mlekarico, ki bo v februarju petiC teletila, zna voziti. Koncilija, Vrh polje 5t. 76, Kamnik „„„.p845 Prodam polovico mlade K KA V h, za v skrinjo. Franc Gaber, Gosteče 15, Škofja Loka, tel. 62-801 »46 Prodam cementno-žlindrino OFfcKU 40 X 30 X 20. Telefon 61-397 od 18. do 19. ure Airi? Prodam polovico mlade KRAVE za v skrinjo. Telefon. 69-016 848 Prodam po 6 tednov stare PRASICKt. Blejska Dobrava 87 pri Jesenicah «4 J Prodam OVNA. Poljftea 28, Gorje 8o0 Prodam dva mlada OSLA. Alojz Gre- gorc, tel. 061-627-045 1 Prodam 11 mesecev starega Podhom 10, Zg. Gorje »F7KAR Prodam mizarski verižni REZ KAK OM. A 360, z dvema motorjema. Jože Trček, Dražgoška 10, Žiri Prodam leseno HARMONIKO A.D.G.C., dobro ohranjeno. rele|"" ' Prodam 5 tednov starega TELETA ali 18 mesecev staro TELICO. Svetina, Tri- ttS;™!. POROČNO OBLEKO št. 38 in PLAŠČ za nosečnico št. 40. Jelka Omejc, Šorlijeva 21. Kram »■* Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Čirče 3)a, Kranj Prodam mlado KRAVO po izbiri. Sp. Bela 12, Preddvor Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW, v garanciji. Telefon 25-561 - int. 17 (Damjanić) ' 915 KUPIM Kupim SAMONAKLADALKO, rabljeno, 17-kubično. Miha Krivec, Zalog 51, Cerklje 916 Kupim SPALNICO (komplet). Plačam takoj. Marija Kostrat, Savska Loka 9, Kranj 857 Kupim rabljeno tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Smiljan Bogataj, Zvirče 30/ A, Tržič 754 Kupim 6 tednov starega BIKCA za rejo: Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Seka 755 KAM N ITN E KVADRE ali plošče, primerne ža vrtne stopnice, kupim. Lahko tudi rabljene. Ponudbe pošljite pod: Naravni kamen 756 Kupim 150 suhih bukovih BUTAR in 5 kub. m bukovih DRV. Ponudbe pod: Butare ali tel. 22-923 757 Kupim dobro ohranjeno HLADILNO SKRINJO, od 210 do 400-litrsko. Marjan Za beri, Alpska 54, Lece 758 Kupim SMUČI RC (160 cm). Cuder-man, Kalinškova 13, Kranj 759 VOZILA m Prodam ali menjam VW 1200 za manjši avto. Podjed, Vešter 19, Škofja Loka 858 Prodam ZASTAVO 750, 1974, obnovljeno, registrirano do 15. maja. Telefon 064-23-725 po 18. uri 859 Poceni prodam VLEČNO KLJUKO, stekla in razne dele za NSU 1200. Berčič, Stara Loka 52, Škofja Loka 860 Prodam avto 126-P, letnik 1978, dobro ohranjen. Miha Klarič, Ljubno 97, Pod-nart 861 Prodam RENAULT 12 TL, letnik 1975. C na Belo 7, Kokrica 862 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do avgusta. Informacije po tel 28-363 popoldan 863 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 12. 12. 1983. Ogled v soboto in nedeljo. Ostoja Pečanac, Janeza Puharja 10, Planina - Kranj 864 Ugodno prodam 126-P. Dani Cetinski, C. Revolucije 4, Jesenice, tel. 82-587 popoldan 865 Prodam CITROEN GS, 18.000 km, kot nov. Vinko Štefe, Tenetiše 36, Golnik, tel. 50-150 -int. 214 866 OPEL KADETT, 69-70, prodam.. Sp. Brnik 47, Cerklje 867 Prodam FICOTA, letnik 1981/82 in dobro ohranjen VW KOMBI - BUS, letnik 1973/74. Peter Grašič, Goriče 44, Golnik 868 Prodam BMW 1602. Cerklje 21 869 Prodam RENAULT 4, letnik 1976, prevoženih 48.000 km. Ogled popoldan. Glinje 9, Cerklje 870 Prodam dve GUMI za VW (zimski) in dve zračnici za traktor 11—28. Lenart 1, Cerklje 871 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976, motor obnovljen, cena 5.000 din. Jože Pacek, Zg. Bitnje 56, Žabnica 872 Prodam 126-P, letnik 1977. Ogled možen v petek in soboto. Držanič, Gubče-va 3, Planina 873 Prodam dve novi GUMI 9.00-20 sava radial, ptujski hidravlični avtosedež in malo rabljene zadnje vzmeti za TAM 6500 GoriČnik, StudenČice 15/A, Lesce 874 Prodam 125-P 1500, letnik 1978, registriran do oktobra. Ogled v petek popoldan in v soboto. Ul. Gorenjskega odreda 18. Informacije po tel. 28-016 (Martin Brce) 875 Prodam ZASTAVO 750, karambolira-no celo ali po delih. Telefon 064-62-959 876 Prodam generalno preurejen PEUGEOT 204. Jelovčan, Pevno 6, Škofja Loka 877 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976, cena 6,5 SM. Informacije po telefonu 78-324 popoldan 878 NSU 1200 C, letnik 1970, prodam. Marjan Petelinkar, Sora 42, Medvode, tel. 061-611-507 879 Prodam MOPED. Bešter, Lesce, Na Trati 8, tel. 75-249 880 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Jerala, Podreča 11, Mavčiče 881 Prodam R-4 (katrco) ali menjam za zastavo 750. Milje 26, Šenčur 882 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, cena 4,8 SM. Ul. TUga Vidmarja 8, stanovanje 4, Kranj - Planina II 883 Prodam tovorni avto FIAT 110 NC, 7,51. Kranj, Ješetova 10 507 Prodam 125-P, letnik 1979. Gorenja vas št. 23, Reteče 617 Prodam ZASTAVO 1300, dobro ohranjeno, letnik 1976, registrirano za eno leto. Kosta Vujanovič, Lahovče 31, Cerklje 509 Kupim motor fiat 615 diesel, tudi v okvari. Vidic, Lesce, Na Trati 16, telefon 74-368 760 Prodarft LADO 1300 S, maj 1982. Gol-niška 56, Kokrica - Kranj 761 GOLFA JL, letnik 1980 in zadnja blatnika ter prva desna vrata za ascono tip B, prodam. Ivan Ropret, Hotemaže 47, Preddvor, tel. 45-352 762 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Lamovec, Zg. Bitnje 60 763 Prodam VW 1200 J, letnik 1974 - november. Potočnik, Loka 23, TVžič 764 Prodam AMI 8. letnik 1971, karoserija 1974, registriran za leto 1983. Praprotna polica 10, Cerklje 765 LADO 1600, november 1978, garažira-no, ugodno prodani. Telefon 064-28-955 766 KUPIM TOMOS 15 SLC, star do enega leta, po možnosti z dostavo na doni. Cvetkovič, Hrastje 13, Kranj 767 Prodam GOLFA, letnik 1979. Kranj, Planina 17, stanovanje 10, tel. 26-028 7fi8 Prodam GS 1,3, 1980. Zora Gašperlin, Valjavčeva 8, Kranj, tel. 24-319 769 Prodam R-4 TLS, letnik 1978. Tomm-čeva 26, Stražišče 770 m 4 mu UL >C * >" » /v» Prodam avto AUSTIN 1500, starejši letnik. C. TViga Vidmarja 10, stanovanje 22/III 772 Prodam ZASTAVO 750, starejši tip, celo ali ix> delih, neregistrirano. Telefon 26-106 od 8. do 12. ure 773 Poceni prodam LADO 1200, komplet ali po delih, motor potreben popravila. Slavko Gorjup, Dolenja vas 21, Selca 774 Prodam WARTBURG 353, letnik 1973, cena 2,5 SM. Franc Avsenik, Valvazorje-va 2/A, Lesce 775 Ugodno prodam avto ZASTAVA 101. Žabnica 1 776 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Ivan Ropret, Dvorje 104, Cerklje 777 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Blaže Ristov, Gorenjskega odreda 18, Kranj 778 Prodam osebni avto VVARTBURG limuzina. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca 779 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Grašič, Križe 78 780 Prodam osebni avto 126. Miha Klarič, Ljubno 97, Podnart 781 Prodam ZASTAVO 1500, letnik 1978, 74.000 km. Informacije po tel. 61 -742 782 VW 1500 limuzina, dobro ohranjen, registriran, ugodno prodam. Dušan Markič, C. JLA 16, Tržič 783 Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1980 — november. Gašperšič, Kropa 61, tel. 79-711 784 Prodam R-4, letnik 1977. Janez Gart-nar, Sebenje 27, Zasip - Bled, tel. 77-144 785 Prodam MOTOR od Z-435 K z menjalnikom (malo voženo). Osterc, Vodnikova 4, Lesce 786 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do decembra 1983, cena 5 SM. Stane Mihelič, Breg 133, Žirovnica 787 Prodam PRINZA NSU 1200, letnik 1971, vozen. Sonja Žumer, Benedikova 11, Stražišče - Kranj 788 Prodam FIAT 126-P, cena 62.000 din. Telefon 77-447 dopoldan 789 Prodam R-4 - KATRCO, letnik 1977. Bohinc, Dobro polje 10, Brezje 790 R-20 avtomatic, letnik 1979 (plin), prodam. Podlubnik 224, Škofja Loka, telefon 064-62-416 791 Ugodno prodam osebni avto PZ-125, vozen, celega ali po delih. Informacije po tel. 62-594 vsak dan od 15. ure dalje (Škofja Loka) 792 Poceni prodam karambolirano ZASTAVO 1300, tudi po delih, dva nova zadnja komplet blatnika in levi prednji blatnik, nove prage, Štiri vrata in prednje in zadnje luči, motor v dobrem stanju ter druge dele. Telefon 064-24-614 793 Prodam ZASTAVO 101 super. Drak-sler, Hafnarjevo naselje 76, Škofja Loka, tel. 60-855 794 Prodam MOPED colibri (dve prestavi). Srečko Osterc, Vodnikova 4, Lesce 795 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, nevozno, za 2,5 SM. Stane Makovšek, Golnik 112 796 STANOVANJA V najem vzamem enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod: Mlada zakonca 682 V Kranju oddam SOBO s kopalnico, dvema fantoma. Ponudbe pod: Enoletno predplačilo 797 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v bližini nebotičnika, takoj kupim. Vseljivo lahko poleti. Telefon 22-553 798 Iščem neopremljeno STANOVANJE za tričlansko družino v Tržiču ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 799 Mlada družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Predplačniki 800 Oddam SOBO za dobo 3-4 let. Naslov v oglasnem oddelku 801 Mlad zakonski par vzame v najem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Mičo Pihpovič, Frankovo naselje 60, Škofja Loka 802 V ogrevano SOBO sprejmem sostanovalca — študenta. Kranj, Likozarjeva 15 803 Družbeno enosobno STANOVANJE s centralno in telefonom, menjam za dvosobno ali večje s centralno. Tel. 28-560 804 Prodam dvosobno STANOVANJE v Železnikih. Naslov v oglasnem oddelku 805 DELOVNE ORGANIZACIJE, POSAMEZNIKI! Za daljšo dobo oddam v najem 2 APARTMAJA ali SOBE s približno 15 posteljami, v centru Novigrada -Istra. Plaže oddaljene 100 do 200 m. Informacije po tel. 82-402. Vinko Lužo-vec, Tavčarjeva 11, Jesenice 806 Opremljeno SOBO s sanitarijami, oddam dvema študentoma. Telefon 24-814 807 Bodoča zakonca vzameta v najem manjše STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod: Solidna 808 Oddam SOBO s souporabo dnevne sobe ion kuhinje ter kopalnice. Predplačilo za eno leto. Telefon 77-472 - Bled 809 Oddam veliko SOBO v Kranju. Predplačilo za dve leti. Telefon 77-472 810 Družbeno GARSONJERO zamenjam za večje STANOVANJE. Lahko tudi brez centralne. Šifra: Planina 811 1 POSESTI V Kranju ali bližnji okolici kupim starejšo enodružinsko HIŠO. Tel. 23-093 684 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO v tripleksu v Šorhjevi ulici -Kranj. Ponudbe na Glas pod šifro: Tri-plčks 68*3 GARAŽO v Cankarjevem naselju v Radovljici, prodam. Informacije po telefonu 81-724 884 Zamenjam GARAŽO pri nebotičniku za GARAŽO v Šorlijevem naselju. Vinko Šmitek, Moša Piiade 15, tel. 28-824 885 Kupim GARAŽO v Šorlijevem naselju. Vinko amitek, Moša Pijade 15, Kranj 886 HIŠO, zgrajeno do III. faze in 1400 kv, metrov zemlje v bližini Kamnika (smer Tunjice) prodam ali zamenjam za "voin-* 1 Mf 881 Prodam pritlično HIŠO 8x8, nad Ljubljano, cena 100 SM. Telefon 77-472 zvečer 888 Kupim GRADBENO PARCELO, ki je ali bo v treh letih zazidljiva. Ponudbe pod: Gotovina 889 Najamem HIŠO s telefonom in GARAŽO v Kranju ali okolici. Informacije po tel. 41-063 vsak dan po 17. uri 890 Prodam staro MONTAŽNO HIŠO 7,5x7,5 v Kranju. Informacije po telefonu 28-944 891 ZAPOSLITVE 1 Zaposlim dva ŠTUDENTA. Ponudbe pod: Za tri mesece 892 FRIZERSKO pomočnico z večletno prakso, spreimem za samostojno delo. Salon »ČEMAŽAR« Železniki 893 Študent sprejme kakršnokoli delo na dom. Ponudbe pod šifro: Študent 894 Zaposlimo DELAVCA-ko, za določen čas, v kovinarski in plastični galanteriji. OD 10.000 din. Zlasite se od 8. do 10. ure. Bergant, Kranj, Moša Pijade 42 895 Reprofotografa (fotografa) zaposlim takoj. Sitotisk — offset — Košir, Kranj, Zgornje Bitnje 277, od 6. do 8. ure. NATAKARICA, samostojna, išče nujno stalno zaposlitev v strežbi. Najraje družbeni sektor. Ponudbe pod: Samohranilka in vestna 896 HS VALJAVČEVA 8, išče žensko srednjih let za čiščenje stopnišča. Nastop dela možen takoj 897 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Telefon 25-431 898 OBVESTILA IZDELUJEM betonske stebre za kozolce. Dežman, Strahinj 15, Naklo 390 MONTIRAM vse vrste lesenih stropnih in zidnih oblog. Telefon 25-586 899 Za izdelavo ŽLEBOV iščem obrtnika! Telefon 40-524 900 Po naročilu IZDELUJEM in MONTIRAM žlebove, obrobe in opravljam tudi druga stavbnokleparska dela. Naslov v oglasnem oddelku 901 KADIČKE (bobni) pralnih strojev vseh znamk, prerjavele, netesne, poškodovane in odlomljene nosilce itd.. .., popravlja, PO HLADNEM POSTOPKU, z garantirano nerjavečo kovino. Demontirane kadičke pošljite po železnici ali pripeljite osebno. Anton Malej, Elektroser-vis, Tomšičeva 98/G, Jesenice, tel. 82-770 902 Društvo upokojencev Radovljica ustanavlja KROŽEK ŽENSKIH ROČNIH DEL (pletenje, kvačkanje, vezenje, čip- karstvo, šivanje itd----). Prvi ustanovni sestanek bo 2. 2. 1983, ob 16. uri v DOMU UPOKOJENCEV, Ljubljanska 4, Radovljica 903 PRIREDITVE V restavraciji hotela CREINA je PLESNO ZABAVNI VEČER vsak PETEK in SOBOTO. Za ples igra priznana skupina MODRINA s pevcem OLIVER-JEM. VABLJENI! 400 ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO, ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 904 SKUPINA TRGOVCI igra v petek in soboto, ob 20. uri v HOTELU BOR v Preddvoru, v NEDELJO, 30. 1., pa v VO-SKUPINA TRGOVCI igra v petek in soboto, ob 20. uri v HOTELU BOR v Preddvoru, v NEDELJO, 30. 1. ob 17., pa v VODICAH. VABLJENI 905 DISCO — vsako soboto ob 19. uri v domu KS STRAŽIŠČE 906 PLESNI KLUB KRANJ vas vabi na PLESNE TEČAJE v Delavski dom Kranj vhod VI. Pričetki: - TOREK, 1. 2., ob 19.15 - začetni za mladino; ob 20.45 — začetni za starejše - SREDA, 2. 2., ob 19.15 - nadaljevalni; ob 20.45 — tečaj za športni ples - ČETRTEK, 3. 2., ob 19.15 -izpopolnjevalni; ob 20.45 — rock'n'roll Informacije po tel. 21-130 zjutraj ali pol ure pred pričetkom. POUČUJE J. BORIŠEK 907 POZNANSTVA Gorenjec, 33/175/73, zvestega srca in pridnih rok, mirne narave, urejen, s poklicem in svojim domom, želi spoznati dekle, ljubiteljico narave in glasbe, staro do 33 let, za življenjsko tovariŠico. Resne ponudbe s sliko, ki jo vrnem, pošljite pod šifro: Beli lokvanj 908 IZGUBLJENO V sredo, 19. januarja, sem izgubila žensko ročno URO favorit (qartz) na avtobusu, ki pelje iz Tržiča proti Kranju ob 16.25. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 909 OSTALO Iščem VARSTVO za eno leto starega otroka na domu, na območju Stražišea. Telefon 23-464 654 Sprejmemo primerno žensko za VARSTVO dveh majhnih otrok na domu, v Kranju, v dopoldanskem času. Šifra: Urejen dom 910 Iščemo žensko, ki hi prišla za 3 ure dnevno VAROVAT enoletno deklico. Prešernova 8, Kranj 911 Iščemo VARSTVO na domu za 7-mesečno deklico od 1. aprila dalje. Po %n*>3liHfcti naf Planini* €<#t*,nVe*ft)*a »S* Kranj, tel. 26-953 ' 912 Iščemo žensko za VARSTVO 14-meseč-nega otroka — fantka, na domu. Telefon 22-557 913 Marija Klander, Kranjska gora, Ledine 6, prosim očividce avtomobilske nesreče, lu je bila 25. 1. lani v Kranjski gori na Borovški cesti pred trgovino Aipina, da pošljejo svoje izjave na gornji naslov, proti vrnitvi eventualnih stroškov 914 LOTERIJA Srečka št. 60 90 1620 9050 51870 54900 492940 2 1172 44062 036522 225272 267252 64 014 9104 00184 46584 075984 194184 206164 96 1186 284866 317056 18 28 5318 21498 46788 92598 • 96658 98238 113018 din Srečka št. din 100 60 400 600 2.000 4.000 100.000 40 440 2.040 20.040 50.040 20.040 80 160 800 2.000 2.000 20.000 20.000 20.080 120 1.000 20.000 20.000 80 100 680 4.000 4.000 6.000 6.000 4.000 20.080 377258 20.000 1 40 2471 440 99061 8.040 203511 20.040 063 200 7233 400 33903 8.000 43833 8.000 082123 20.000 090973 20.000 245853 20.000 342793 500.000 65 80 75 60 85 60 05365 8.080 60305 2.000 094605 1.000.000 240285 20.060 37 47 67 62527 63987 99 329 939 39269 032.549 301449 486999 60 80 6.000 2.000 6.000 60 200 160 6.000 20.000 20.000 20.060 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 70 do 80 din, špinača od 80 do 100 din, cvetača 60 din, korenček od 50 do 70 din, fižol od 120 do 140 din, pesa 40 din, slive 80 din, jabolka od .20 do 30 din. hruške 40 din, med 200 din, pomaranče 82 din, limone 100 din, ajdova moka od 80 do 100 din, koruzna moka 40 din, kaša od 80 do 100 din, surovo maslo od 380 do 400 din, smetana 140 din, skuta 100 di1 sladko zelje 50 din, kislo zelje 50 din, kis.a repa od 40 do 50 din, klobase 60 din, jajčka od 8 do 10 din, orehi 480 din, krompir 15 din, radič 150 din. JESENICE Solata 60 din, špinača 60 din, cvetača 50 din, korenček 50 din, česen 188, čebula 62 din, fižol 139 din, slive 89 din, jabolka od 20 do 35 din, hruške 45 din, grozdje 50 din, pomaranče od 46 do 71 din, limone 99 din, ajdova moka 78 din, koruzna moka 00 din, kaša 76 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 30 din. kisla repa 24 din, klobase 186 din, orehi 478 dm, jajčka od 7 do 8,40 din, krompir 14,50 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. januarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur, ir. Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Peterčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor 35, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur, PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V Cerkljah pa je od 8. do 11. ure odprta SP Gorenj ka. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Mercator, Bistrica 14, Mercator, Cankarjeva 13, Živila Lipa, Koroška 3, Mercator, Pristava BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Oskrba BLED Špecerija — samopostrežba, Prešernova m Živila Center I, Ljubl janska GORJE Špecerija Market, Sp. Gorje LESCE Murka 2 R^VLJICA, vmuii Špecerija Volčji hrib, Gradnikova Dejavnost avto-moto društva z Jesenic Plodna prizadevanja amaterjev Jesenice — Zanimanje za avtomobilizem in motociklizem ima med prebivalci železarskega mesta pod Mežakljo dolgoletno tradicijo. To potrjuje ustanovitev avto-moto sekcije pri športnem društvu Jože Gregorčič na Jesenicah 1945. leta, ki je že dve leti pozneje prerasla v samostojno društvo. Dejavnost, katero so sprva razvijali pod okriljem tedanje Ljudske tehnike, je v nepopolnih štirih desetletjih dosegla nesluten razvoj. »Najboljši pokazatelj nenehnega napredka,« ocenjuje sedanji sekretar društva Slavko Justin, »je vztrajna rast števila članov v daljšem obdobju. Tako je bilo v društvu 1961. leta 173 članov, deset let pozneje že 668, največ - 1490, kar je bilo blizu 30 odstotkov lastnikov motornih vozil v občini — pa 1979. leta. Pozneje je število članstva nekoliko upadlo; konec lanskega leta smo imeli 1305 članov. To pa vseeno ne moremo označiti kot zaskrbljujoče dejstvo, saj gre predvsem za posledice nasploh zaostrenih gospodarskih razmer in obenem zoženih zmožnosti za napredek avtomobilizma.« Zaradi svoje skromnosti v društvu ne želijo posebej naglašati, da jim je pridobivanje članstva za vsako ceno od nekdaj tuje. Odliv starih članov skušajo nadomestiti z novimi tako, da radi ustrežejo vsem voznikom, ki želijo manjše mehaničarske usluge za vozila v njihovi delavnici. Seveda, svojim članom lahko nudijo manj od društev, ki so v bližini ene od baz Avto-moto zveze Slovenije, zato pa zgolj za ekonomsko ceno kvalitetno opravljajo drobna dela preventivnega pomena na vozilih in voznikom dajejo v uporabo pralnico za ročno čiščenje vozil. »Z gotovostjo lahko trdimo,« naglasa predsednik društva dr. Jože Jensterle, »da smo število članstva dokaj uspešno obranili tudi zaradi naše odločitve za izgradnjo doma AMD. S postavitvijo doma na Javorniku 1979. leta smo naredili konec stalnim selitvam iz enega prostora na Jesenicah v drugega in spravili osnovne dejavnosti društva pod skupno streho; tod imamo poleg delavnice kabinet z učili in predavalnico, prostor za izpitno komisijo in prostore za stalno društveno aktivnost ter administracijo.« V izgradnjo doma so društveni delavci usmerili vse sile zadnjih deset let. Za okrog 7 milijonov dinarjev vredno naložbo so zbrali prek polovico lastnih finančnih sredstev, drug denar pa so zagotovili s posojili. Marsikaj pri stavbi so postorili s prostovoljnim delom. Vseh načrtovanih del še niso mogli dokončati zaradi primanjkovanja denarja. Kljub upadu dejavnosti avto šole in s tem v zvezi manjšemu dotoku sredstev zadnji dve leti pa bodo, kot predvidevata podpredsednik izvršnega odbora društva France Pogačnik ki je odgovoren za gospodarjenje, pa računovodja v društvu Jože Zupan, ob delu brez nadaljnjih zapletov uspeli odplačati vse dolgove za novo stavbo do konca 1985.leta. »Naša osnovna naloga,« pojasnjuje drugi podpredsednik društva Slavan Berlisk, ki odgovarja za delo avto šole, »je skrb za vzgojo voznikov. To delo opravlja 12 nepoklicnih inštruktorjev, ki imajo skupno od 600 do 800 ur voženj s kandidati za voznike v enem mesecu. Lani, na primer, smo organizirali 7 tečajev in izučili okrog 210 novih Voznikov. Ta dejavnost zaradi zmanjšanega interesa za opravljanje vozniških izpitov že nekaj časa upada. Obenem ni povsem jasno kako jo bomo razvijali naprej; nov zakon o avto šolah, ki je v pripravi, predvideva namreč za vsako šolo Sindikalne igre prestavi jene Kranj — Organizacijski odbor 16. zimskih športnih sindikalnih iger Kranja sporoča, da veleslalom in sankanje, ki sta bila predvidena za jutri, soboto, 29. januarja, odpadeta zaradi pomanjkanja snega. Tekmovanje v veleslalomu in sankanju bo 12. februarja 1983 na Krvavcu. obvezno zaposlitev vsaj dveh poklicnih inštruktorjev.« Po drugi strani je na dlani, da so dosedanje uspehe društva omogočila samo plodna prizadevanja amaterjev. Čeprav amaterski način delovanja zaradi stalnih stikov z Avto-moto zvezo in reševanja drugih organizacijskih vprašanj povzroča nemalo težav ter zahteva od članov v vodstvu društva veliko volje in vztrajnosti, pa je to, po njihovem mišljenju, edina prava pot. Zato skušajo pridobiti za delo v vodstvu nove, mlajše člane, ki bi s svežim poletom nadaljevali aktivnost starejših. Načrtovani napredek društva v drugih pogledih,« končuje pog9Vor predsednik Jensterle, doslej ni bil mogoč zaradi omejenih finančnih možnosti in obreme- nitev z zahtevnimi nalogami. Nekaj dela smo kljub vsemu vložili v prometno vzgojo šolske mladine ter sodelovanje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Več za preventivno osveščanje članstva bomo skušali storiti z organizacijo strokovnih predavanj v bodoče. Ko bomo odplačali vse dolgove za dom in bo stiska z denarjem manjša, pa bomo lažje širili društveno dejavnost, ki bo privabila tudi mlajše. Zavedamo se namreč, da bomo pripadnost društvu uspešneje razvijali s poživitvijo rekreativne športne dejavnosti in organizacijo družabnih srečanj ter drugih oblik društvenega življenja članov.« Sto jan Saje Slavan Berlisk, Jože Zupan, Slavko Justin, Jože Jensterle in France Pogačnik (na sliki od leve proti desni) so neumorni člani vodstva AMD Jesenice — Foto: F. Perdan mm Usoda avtošole mladinskega servisa Kranj — Pri mladinskem servisu v Kranju že osmo leto deluje avto-šola. Skozi njo gre letno povprečno 300 dijakov in študentov, ki si želijo pridobiti izpit oziroma vozniško dovoljenje. Zadnje čase pa kaže, da bo šola pri Mladinskem servisu prenehala delovati. Novi zakon o varnosti cestnega prometa namreč določa, da morata biti v takšni avtošoli najmanj dva redno zaposlena inštruktorja. Kaj to pomeni za avtošolo pri Mladinskem servisu Kranj, smo povprašali vodjo Petra Betona. »Avtošolo pri Mladinskem servisu smo pred leti organizirali iz več razlogov. Osnovni razlog pa je bil omogočiti dijakom in študentom, da si čim ceneje pridobijo izpit oziroma vozniško dovoljenje. Lahko rečem, da smo pri tem uspeli. Ob strokovni oziroma kvalitetni ravni pri podajanju snovi smo redno skrbeli tudi za primeren vozni park. Zato je bilo zanimanje za našo šolo veliko in je še vedno. Teoretični del šole traja 42 ur in je treba odšteti zanj 350 dinarjev, ura praktične vožnje oziroma učenja na avtomobilih zastava 750 pa stane 230 dinarjev. Kandidati opravijo izpit povprečno po 25 urah praktične vožnje oziroma nekako po treh mesecih, ko so se prijavili za izpit.« Kaj nameravate narediti glede uveljavitve sedanjega predpisa? »Določilo zakona o varnosti cestnega prometa nam omogoča delovanje avtošole pri Mladinskem servisu še do konca tega leta. Pogojev, da bi imeli dva redno zaposlena inštruktorja, zaenkrat nimamo, zato iščemo ustrezne rešitve pri obstoječih avtošolah, ki jih ta predpis ne bo prizadel. Mi imamo namreč šest honorarnih inštruktorjev in prav toliko osebnih avtomobilov za vožnjo. Škoda, da bomo morali z avtošolo prenehati; če ne zaradi drugega (po sedanjih podatkih) že zaradi ' cenenosti, saj so drugi precej dražji od nas. Vendar pa je tudi stališče občinskega komiteja ZSMS Kranj, da ta dejavnost v prihodnje ne sme prenehati in da je treba najti primerno rešitev. Ta pa bi morala biti takšna, da bo čimbolj upoštevala dokaj plitev žep dijakov in študentov. Navsezadnje vozniški izpit Prepoznali mrtveca V zadnji številki smo poročali o neznancu, ki so ga minuli četrtek potegnili iz kanjona Kokre. Truplo so zdaj prepoznali. Gre za 15-letnega Jožeta Nemaniča iz Kranja, ki je sam omahnil v kanjon. V GLASOVA ANKETA Usposabljanje za starešine v armadi Pokljuka - Gojenci vojaške akademije kopenske vojske iz Beograda imajo po programu dela v drugem letniku obvezno dvotedensko zimovanje, med katerim »'pridobe osnove smučanja, spoznajo posebnosti planinskega sveta ter se uče gibanja, izdelave bivališč in vodenja borbe v zasneženi pokrajini. Eden od ciljev zimovanja je tudi spoznavanje domovine, zato ga vsako leto organizirajo v drugem kraju. Letos so se bodoči starešine armade usposabljali na Pokljuki, kjer smo jih obiskali pred nedavnim. Med mladinci, ki so smučarsko oblečeni in opremljeni spretno izpolnjevali načrtovane naloge na sicer letos skromni snežni odeji, smo poiskali tri iz Slovenije. Hoteli smo namreč zvedeti, zakaj so se odločili za vpis v vojaško šolo, kako se počutijo na akademiji v Beogradu in kaj pričakujejo ob bodočega poklica. Tole so povedali! danes ne bi smel biti privilegij materialno bolje situiranih, ampak je sestavni del prometne vzgoje in osnovne izobrazbe.« Čeprav ni namen tega zapisa, pa vendarle še beseda, dve o opravljanju ostale (redne) dejavnosti Mladinskega servisa. »Naše delovanje na področju nuđenja začasnih zaposlitev dijakom in študentom je zelo bogato. Mladi si po eni strani pridobivajo delovne navade, hkrati pa spoznavajo organizacije združenega dela. Zanimanje je veliko pa tudi sodelovanje z organizacijami združenega dela je dobro. Lahko rečem, da gre za obojestransko pohvalo pri sodelovanju s KŽK, PTT, Ljubljansko banko, Kompasom, kranjskimi vrtci itd. V prihodnje bomo tovrstno dejavnost še bolj razvijali.« A.Žalar navadil na novo družbo in okolje. Vojaška gimnazija v Ljubljani mi je dala dovolj splošne izobrazbe za uspešno nadaljevanje študija. Pri delu na akademiji mi ugaja, ker naučeno teorijo pogosto preizkušamo v praksi. Vedno smo v gibanju, zato naše usposabljanje ni enolično. Čeprav znam smučati že od prej, mi je tudi sedanje zimovanje zelo zanimivo. Med nadaljnjim- študijem se bom usposobil za starešino topniško-raketnih enot. Tod je zanimivo delo s tehniko, veliko pa {mčakujem tudi od sodelovanja z judmi, predvsem vojaki.« Sandi Murko iz Krope: »Za oficirski poklic sem se zanimal že v osnovni šoli. Bratranec, ki jtj obiskoval takratno vojaško gimnazijo v Ljubljani, me je podrobno seznanil z delom in življenjem v tej šoli. To mi je pomagalo pri odločitvi, da se tudi sam vpišem vanjo. Sicer pa mislim, da mladi nasploh malo vedo o vojaških poklicih in se neradi odločajo zanje predvsem zaradi oddaljenosti večine vojaških šol od slovenskih krajev. Študij na akademiji v Beogradu mi gre dobro. Je velika šola za življenje, saj omogoča spoznavanje Jugoslavije in njenih narodov ter narodnosti, privzgaja smisel za kolektivnost ter razvija vsestranske sposobnosti mladih. V tretjem letniku se bom usmeril v inženirstvo, ki me najbolj veseli. Gotovo bom z veseljem opravljal tudi naloge starešine v inženirski enoti, ker mi je všeč delo z ljudmi.« Igor Košič iz Kočevja: »Orožje in uniforma sta me od nekdaj privlačila. Poleg veselja za delo s tehniko je na odločitev za vpis v srednjo vojaško šolo vplivala tudi propaganda starešin iz ribniške vojašnice, ki so pogosto obiskovali našo osnovno šolo.« Po naravi sem dobro prilagodljiv, zato sem se v Beogradu hitro Zasačila žeparja Kranj - Te dni sta dva občana, Bogomir Mikuš iz Ajdovščine in Ivan Kuhar iz Britofa, privedla na kranjsko postajo milice žeparja, ki je Mikuša skušal oškodovati za denarnico in 870 dinarjev v njej. Žepar, sicer Že star znanec milice, je iz žepa Mikuševega površnika, ki je visel na obešalniku v hotelu Jelen, vzel denarnico, nato pa z njo stekel iz lokala. Oškodovanec je to opazil in je jadrno stekel za storilcem. S Kuharjevo pomočjo ga je ujel in prfvedel na milico. Šofer pogasil požar Bled - V dnevni sobi stanovanjske hiše na Bledu je v torek, 25. januarja, nastal,požar. Lastnica Leopoldina Soklič je sinu naročila, naj zakuri v kmečki peči, da bo spekla kruh. Pri kurjenju se je peč tako segrela, da so se vnela oblačila, ki so visela na njej. Dim je opazil voznik rešilnega avtomobila Jernej Jenstrle, ki je tedaj peljal mimo. Brez pomišljanja je vzel gasilni aparat in začel gasiti, kasneje pa so mu priskočili na pomoč še gasilci. Zahvaljujoč hitri in prisebni pomoči je materialna škoda skoraj neznatna. Alojz Volf iz vasi 2urge > kočevski občini:" »Oče in brat sta oficirja. Odločil sem se nadaljevati družinsko tradicijo Najprej sem se vpisal v spl0ša10 srednjo vojaško šolo Ivo Lola R:. bar v Zagrebu, ki sem jo uspešno končal. Če primerjam šolanje v Zagrebu z življenjem na akademiji ni posebno velikih razlik. Toč smo seveda v uniformi, nekoliko strožje je in izobraževalni prc> gram je zahtevnejši. Toda s stalnim in vestnim delom je moč izpolnjevati zahteve. Tako večina gojencev v načrtovanem času zagotovo pride do poklica. Prednost je tudi v tem, da akademija daie poleg strokovnega in splošnega znanja široke možnosti za in-teresno delovanje mladih, po §tu. diju pa jim zagotavlja delo v svojem poklicu. Kot starešina armade bom svoje znanje rad prenašal na mlade V katerem rodu kopenske voisk«? želim delati? Verjetno se bom odloČil za inženirstvo.« Besedilo in slike: S. Saje nesreče NESREČNO IZSILJEVANJE PREDNOSTI Dve nesreči, ki sta se dogoditi < torek, 25. januarja, v Lescah in n> Jesenicah, sicer nista terjali kakfr Žrtev zato pa gmotna škoda ni biU majhna. Obe nezgodi sta se pripeti zaradi izsiljevanja prednosti, hitre vožnje in slabega poznavanj (in spoštovanja) prometnih predpt ^•Voznik Jože Korbar iz Zagreba ie na Jesenicah vozil kar po pločnik od železniške postaje proti Javor niku Nato je nenadoma napeljal m cesto in izsilil prednost Vo„uc5 osebnega avtomobila, 34-etni Al-S Jelen. Voznica je kljub sviranju in umikanju levo s prednji* desnim blatnikom trčila^v Korbar^ avto Korbarjeva sopotnica \>kc- 7ava Korbar je bila v nesreči ranjena, škode na vozilih pa Je * 6^ToznikarJJaVnez Dež man i2 r* nega je pripel od tovare Tl0 gfi Kinžgarjevi cesti v Lescah tf PI da b" upošteval desno pravilo ' friži^uEnakovrednih cest, zapel«; ClifiSče Tam je trčil v avto fr letnega Veselka »ur,a, ki * s ^»ar'ev^otneškode^^ \