IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* • UREJUJfc. UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA 1962 ST. 17 A IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA" ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Seminarji za delo z odraslimi na šolah Pred dnevi so na Bledu zaključili sedemnevni seminar za upravnike delavskih univerz in prosvetne delavce, ' se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Delo na seminarju je potekalo v dve skupinah: v začetni in poglobitveni. Kakih 40 slušateljev iz vse Slovenije je na seminarju poslušalo predavanja nekaterih naših strokovnjakov, pedagogov, psihologov in andragogov, kakor so dr. Zvo-narević in dr. Ogrizović z zagrebške univerze, dr. Savičević iz Be-orgada in strokovnjaki iz Ljubljane. Seminar je pripravila Zveza Delavskih univerz Slovenije. Ob tej priložnosti je Delavska univerza na Bledu priredila poseben seminar za tamkajšnji predavateljski kader, ki poučuje v različnih šolah za odrasle. Nad 20 slušateljev je z zanimanjem poslušalo predavanja obeh strokovnjakov iz Zagreba. Govorila sta o metodah dela z odraslimi in o psihologiji odraslega človeka. Doslej se z metodiko dela in psihologijo odraslih ni«mi mnogo ukvarjali. Vsakdan - , nas spričo števnn,'v' " *■•*-, «a sili k temu, da pro- 'u na- činov dela z od^arci5'- T.*amo večjo skrb. Zato so tečaii in seminarji te vrste za predavatelje, ki poučujejo v Šolah za odrasle, \ zelo potrošni "n V-nriicfn?. Po naših občinah ob pripravah družbenih načrtov in proračunov Ne samo proizvajati, marveč tudi dobro prodajati Za 205 milijcnov dimrjcv večje potrebe kot možnosti v škofjeloški občini — Plane podjetij je treba bolj kritično pregledati! Več sredstev za šolstvo in negospodarsko dejavnost -r Smernice letošnjega gospodarskega in družbenega razvoja morajo najti svoje mesto tudi v predlogih statuta in perspektivnega načrta te komune. Ko so v sredo na širšem političnem aktivu škofjeloške občine razpravljali o nekaterih predlogih družbenega načrta, proračuna in o nekaterih novih ukrepih za zbiranje sredstev za skupne potrebe, so bili zelo kritični do posameznih oblik in prijemov pri tem delu. SAMO ZA TO, TODA ... Po uvodnih besedah o pomenu tega skupnega posvetovanja širšega političnega aktiva in po pojasnilih o prvih predlogih za letošnji družbeni načrt in nror- 5u n so najprej govorili o pre'lvi'^rtfh ukrepih občine, da bi izravnala primanjkljal ffied potrebami in možnostm'. T.~v je občina zbraLi ski'T^o 444 milijonov dinarjev za -^r-račun oziroma za skupne potrebe. Letos pa so zahteve šolstva, zdravstva, komunalne dejavnosti, prometne, varnostne službe itd. narasle na okroglo fre milijonov dinarjev. Občinski organi so že pripravili nekatere predloge od-I lokov za zbiranje novih prispev- kov od občanov, da bi tako zadostili potrebam. Tako je predvideno povišanje dopolnilnega prispevka od bruto dohodka na zaposlene na 15 odstotkov, povišanje davka na maloprodajo v trgovini, povišan davek na alkoholne pijače, na turistične t;.kse itd.' Toda tudi z vsemi temi ukrepi bi zbrali v najboljšem primeru do 570 milijonov dinarjev. Razliko 205 milijonov dinarjev, kolikor so višje zahteve, bi pa morali zravnati z znižanjem •''-'-""•'•v oziroma s črtanjem do-'°"^"'h stvari iz letošnjega programa. V razpravi, ki je sledila, sc je zvretilo 33 udeležencev. V glavnem so se strinjali z odloki o povišanju nekaterih dajatev, ker drugega izhoda pač niso mogli najti, da bi zadostili potrebam, ki so jih sami obdani nakazali. Toda dajali so nekatere pripombe. Predvsem bi bilo treba več sredstev za šolstvo, za kulturno deiavnost oziroma za negospodarske dejavnosti sploh. Prav tako so menili, da bi bilo treba te dodatne dohodke oziroma obremenitve občanov določiti za konkretno dejavnost oziroma objekte in« ne kar na splošno povečati občinske dohodke. S takimi konkretnimi stvarmi bi tudi pri volivcih laže zagovarjali potrebe po teh povišanih d; '-'vah. (Nadaljevanje na 2. str.) Občni zbor Turističnega društva Lesce Poti nazaj ni več Podvojitev števila nočnin gostov v Lescah — Na eno samo nedeljo kar 10.000 obiskovalcev — Dovozne ceste še vedno boleča točka Ko so člani Turističnega društva Lesce pred leti sprejeli sklep, da iz Sončevega bajerja naredijo umetno jezero in ob njem uredijo camping prostore, si prav verjetno še niso mogli zamišljati, da jim bo ta akcija tako zelo uspela in v tako velikem obsegu. Ob pomoči raznih občinskih in okrajnih forumov predvsem pa ob izredni delavnosti članov društva je na Sobcu zdaj eden izmed najbolj priljub'jenih camping prostorov in konnVšč na Gorenjskem. V soboto je imelo Turistično društvo Lesce svoj občni zbor. Njegov predsednik Janko Zorko je v svojem poročilu zajel najvažnejše akcije društva v preteklem letu, obenem pa tudi nove naloge, s katerimi se bo društvo moralo Pogovor s starši in mladino Na Bledu, v Ribnem, v Gorjah in na Bohinjski Beli že od decembra dalje zelo uspešno delajo SOLE ZA ODRASLE. V vsakem kraju jih obiskuje nad 40 slušateljic in slušateljev. S predavanji in razgovori so obiskovalci zelo zadovoljni, zato je tudi udeležba skoraj vedno stoodstotna. Razen rednih slušateljev, ki so za šolo plačali določen odstotek, prihajajo k predavanjem pogosto tudi iz- mm* l-- Kranj, 11. februarja — Sinoči je bil v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju Večer umetniške pesmi in besede — posvečen 113. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti so tudi podelil Prešernove nagrade in pohvale; prvi trije nagrajenci so se obiskovalcem tudi predstavili: mešani pevski zbor »France Prešeren« je zapel 10 pesmi, Mirko Cegnar je recitiral nekatera Prešernova dela, Ljubo Ravnikar pa je pripravil v prostoru pred dvorano razstavo svojih akvarelov. — Na sliki nagrajenci po zaključku večera redni slušatelji. To dokazuje, da je zanimanje za te šole tudi med ostalim prebivalstvom. Predavanja so v vsakem kraju redno po enkrat tedensko, predavatelji pa so znani pedagoški, družbeni in zdravstveni delavci. Tako imajo starši prav lepo priložnost, da se pogovore s strokovnjaki o številnih vzgojnih in zdravstvenih vprašanjih. Organizatorji so znali zelo uspešno izbrati dovolj zanimive in privlačne teme, ki so vzbudile dokaj pozornosti pri slušateljih. Le-te se ne nanašajo zgolj na področje vzgoje in dela z mladino, marveč obravnavajo tudi odnose med zakoncema in različna družbena vprašanja. Organizacija predavanj je dobra, kar dokazujeta obisk in redno delovanje šol. Na podoben način kakor v šolah za starše se vrstijo tudi redna predavanja in pogovori v šolah za življenje na Bledu in v Gorjah. Zaenkrat je uspelo s šolami za mladino le v teh dveh čimprej spoprijeti, da bo šlo v korak s hitro naraščajočim dotokom domačih in tujih gostov in da jim bo lahko nudilo kar največ ugodnosti. Predlansko turistično sezono je društvo precej poskrbelo za izboljšanje naprav na Sobčevem ba-jerju. Tako so utrdili večji del škarp, uredili stopnice z alažji dostop v jezero, rob okoli jezera zasadili z zelenim pasom, izboljšali čiščenje jezera in okolice ter zgradili ličen mostiček na otok in novo hišico za informacijsko službo. Tudi vikend hišice so bile preurejene. Razen tega je bila tu postavljena dodatna naprava za umivanje, montirane nove mize in klopi, urejen mali bajer itd. Turistično društvo uspelo naredi-Toda to je le del vsega, kar je ti s pomočjo svojih Članov in pripadnikov radovljiškega garnizona. Obenem je društvu uspelo izboljšati zunanjost nekaterih stanovanjskih in drugih objektov. Med lansko turistično sezono so v Lescah in na campingu zabeležili 10 tisoč nočitev inozemskih gostov in 11 tisoč nočitev domačih gostov. V zadnjih nekaj letih M nočnine vsako leto povečajo kar za 100 odstotkov. Zaradi vedno močnejše motorizacije je še pričakovati povišanje števila gostov, in to predvsem tistih, ki prihajajo k Sobčevem bajerju samo nna kopannje. Neko lepo nedeljo lannsko poletje so ob jezeru zabeležili kar 10 tisoč kopalcev. Društvo se je preteklo leto ukvarjalo tudi z gostinsko dejavnostjo, prijavno-odjavno službo na campingu inv samfh" Lescah, urejevalo je promet z motornimi vozili, skrbelo za propagandno dejavnost, posredovalo zasebne sobe itd. V programu dela za letošnje leto in za v prihodnje zasledimo zgraditev dodatnih prostorov pri bifeju za potrebe kuhinje, nadalje čiščenje in urejevanje kopa- krajih, v prihodnje pa bosta na !':šča' novih vikend hi- vrsti tudi Bohinjska Bela in Rib-no. Medtem ko prva predavanja še niso bila dobro obiskana, je število mladih slušateljev naglo raslo, tako da je obisk sedaj zelo zadovoljiv, zanimanje mladih poslušalcev za različne probleme je precejšnje. V blejskem koncu se je meseca januarja zvrstilo tudi precej potopisnih predavanj ilustriranih z diapozitivi. Program predavanj jo že sedaj sestavljen tudi za naprej. Kaj je s športnimi objekti v Kranju Potrebovali bi 40 milijonov dinarjev Kdor je pretekli petek prebral športno stran »Ljubljanskega dnevnika«, je gotovo zasledil tudi razgovor s predsednikom ljubljanske Oliinpije tovarišem Neb-cem. V intervjuju se eno izmed vprašanj glasi takole: »Kako boste rešili vprašanje nogometašev?« Tovariš Nebec govori v tem intervjuju o združitvi kvalitetnih ljubljanskih društev v enotno društvo Olimpije. Odgovor na zgoraj omenjeno vprašanje je bil takle: Združena delavska univerza pričela z delom V Radovljici se je minulo sredo sestal na svojo 1. redno sejo novoizvoljeni upravni odbor Delavske univerze za območje bivših občin Bled, Bohinj in Radovljica. Na tej te ji so izvolili za predsednika upravnega odbora tovariša Rupla, za upravnika tovariša Kenda iz Radovljice. Določili so da bo novi sedež skupne ustanove v Radovljici in določili delovno območje. Za Bled in Bohinjsko Bistrico pa sta imenovana za sektorski vodji tovariša Rolc in Mencinger, ki bosta vodila izobraževalno delo v teh središčih. Novi upravni odbor je imenoval tudi komisijo, ki bo izdelala pravilnik o nagrajevanju uslužbencev te ustanove. »Raven NK Triglava, ki je pristopil k Olimpiji, je sedaj enaka vrhu SCL; torej v primerjavi s člani zveznih lig ne morejo pričakovati od centralnega društva posebnih dotacij. Ce pa bodo nogometaši prišli v II. zvezno ligo, potem se bomo držali ustaljenih jugoslovanskih meril, zakaj brez tega ni poti naprej. Vendar bo moral za sredstva skrbeti sam nogometni klub ... itd.« V Kranju imamo enotno športno društvo Triglav, ki združuje že vse kvalitetne športnike. Vsi so gotovo po kvaliteti enakovredni ljubljanskim, pa naj vzamemo plavalce, kegljače, smučarje, ju-doiste, namiznoteniške igralce in druge. Toda poglejmo, kakšne pogoje imajo v Ljubljani in kakšne v Kranju V Ljubljani se bodo na primer že pri nogometaših držali splošnih jugoslovanskih meril, če se bodo uvrstili v II. zvezno ligo; v Kranju pa klubi člani I. zvezne lige (plavalci, namiznoteniški igralci) nimajo toliko sredstev, da bi se udeležili vsaj tekmovanj. Razen tega imajo v Ljubljani dobre športne objekte (sedaj so dobili še umetno drsališče itd.). Ljubljančanom ne oporekamo, saj je povsem res, da se danes drugače ne da naprej. Kako pa je v Kranju? V Kranju so ti problemi stari že sedemnajst let. V drugih mestih (Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Novo mesto) imaio vse to že dlje časa urejeno. V Kranju pa so (Nadaljevanje na 4. itranil S petkove seje ObLO Škofja Loka Za napredek kmetijstva škofja Loka, 10. januarja — Včeraj popoldne sta tu zasedala na skupni in ločeni seji ob zbora Občinskega ljudskega odbora Skof ja Loka. Podpredsednik Milan Zakelj, ki je vodil skupno sejo, Je pred prehodom na dnevni red predlagal, naj ljudski odbor z enc-minutnim molkom počasti spomin talcev, ki so Jih Nemci pred 18 leti postrellll za Kamnitnikom. Na vprašanje, če ima kdo pripombe na delo upravnih organov, je odbornik Tone Golja zahteval pojasnilo glede delitve stanovanj v stanovanjskem bloku za zdravstvene delavce v Železnikih. Njegovo zahtevo je podprl tudi odbornik Pegam, ki je predlagal, naj bi se sestali predstavniki stanovanjskega sklada in prizadetih krajevnih činiteljev ter tako soglasno rešili vse probleme, ki se pojavljajo s tem v zvezi. Na včerajšnji skupni seji je ljudski odbor obravnaval predlog proračuna okraja Kranj za letošnje leto. Obrazložitve k tem predlogu sta podala predstavnika OLO Kranj? Tovariš Beznik je seznanil ljudski odbor z nekaterimi spremembami v letošnjem okrajnem proračunu glede ina nove predpise oziroma dogovore, medtem ko je tovariš Drinovec obrazložil posamezne postavke v letošnjem okrajnem proračunu. Potem ko je predstavnik Sveta za družbeni plan in finance ObLO Skofja Loka seznanil ljudski odbor z mnenjem sveta, so se k razpravi javili nekateri odborniki, vendar bistvenih pripomb ni bilo. Predvsem so nekateri zahtevali posamezna pojasnila glede delitve in razporeditve finančnih sredstev. Včerajšnja seja je dala tudi nekatere napotke in smernice za prihodnje delo na področju kmetijstva in gozdarstva. Ljudski odbor je namreč po razpravi o kmetij- stvu in gozdarstvu sprejel nekatere sklepe, ki jih bo priporočil kmetijskim in gozdarskim organizacijam in ki naj zagotovijo na-daljnji napredek teh dejavnosti. Odborniki so tudi potrdili predloge, naj ljudski odbor zagotovi sredstva za tuberkulinizacijo nadaljnjih tri tisoč glav govedi, sredstva za jamo grobnico, kjer naj bi odlagali klavniške odpadke, in da naj ljudski odbor pokrene, da bi se čimprej pričelo z rekonstrukcijo klavnice. Prav tako naj bi v prihodnje ustanovili v občini zemljiški sklad, ki bi reševal problematiko vseh zemljišč. S pritrditvijo o imenovanju Ivana Hrovatina za direktorja Zavarovalnice Kranj je bil dnevni red skupne seje izčrpan. Preden pa so se odborniki razšli na ločene seje, j« podpredsednik Milan Zakelj obvestil odbornike, naj se po terenih domenijo glede časa in glede drugih erganlzaeijskih zadev v svezi z zbori volivcev, ki jih bo ljudski odbor sklical v prvi polovici prihodnjega meseca. Dnevni red tokratnih zborov volivcev bo družbeni plan in občinski proračun. OBRAZI IN POJAVI šic, nove sanitarne naprave, otroška igrišča, športno Igrišče, ureditev parkirnega prostora itd. Posebno boleča točka pa so še vedno dovozne ceste na camping z ene in druge strani. Te ceste so zelo izpostavljene kvarjenju in jih zato društvo kljub naporom ni uspelo vzdrževati v dobrem stanju. Zato je dmštvo že predlagalo, da bi te ceste infavljnia Komunama uprava Radovljica. Okolico Sobčevega bajerja močno kvarijo tudi gramozne jame. TD je mnenja, da bi morale gospodarske organizacije, ki izkoriščajo te gramoznice, oddvojiti del sredstev za ureditev gramoznih terenov, ki sedaj ostajajo popolnoma" razko-pani, in za vzdrževanje cest. Med nalogami društva je tudi ureditev primernih prostorov za taborenja taborniških organizacij in pa povečanje števila in izboljšanje kvalitete zasebnih turističnih sob. V lanski sezoni je bilo v Lescah 53 takih sob z več kot 90 posteljami. Predsedr;1- TD se je na občnem zboru posebej zahvalil tovarišu Plešmarju, ki je požrtvovalno vodil obsežne knjigovodske in finančne posle društva in tudi s'-cer veliko pripomogel pri napredku turizma v Lescah. Po občnem zboru so si udeleženci ogledali okoli 400 barvnih diapozitivov o lepotah radovljiškega območja, ki so jih zbrala tamkajšnja Turistična društva. !ll!il!!1 Idi za improviziran program. Se- govorili, je vadila tisto pesem in lveda so tudi za to zadolžili ne- nestrpno pričakovala tistega veče-koga, ki je vso stvar organiziral ra in trenutka, do podrobnosti. K mikrofonu v Vse njene sanje o uspehu pa so [dvorani naj bi kar izmed plesal- usahnile v velikem razočaranju, cev prihajali pevci, humoristi in Tisti večer je nepričakovano zgo-tako poživili razpoloženje v dvo- daj prišla domov, stekla v svojo [rani. sobo in glasno jokala. Na plesu Med nastopajočimi v tem pro- so odklonili njen nastop, in sicer zato, ker ni imela primerne večerne oziroma plesne obleke. »Ce bi bila vsaj temno oblečena. V navadni obleki pa res ne gre,« so ji sicer lepo povedali, toda njo je hudo prizadelo. Tudi njena ma-Organizirali so ples, in to tak gramu so izbrali tudi Milenko. ma, vdova in že upokojena, je ples, kakršni se Kar vrstijo te Zapeti bi morala neko popevko, bila močno prizadeta. Skušala je pustne dni. Zmenili so se in od- Bila je sprva neodločna: prvič prepričati hčerko, da obleka pač ločili, določili so dan, nekdo je (saj ji je komaj 19 let!) bi nasto- ni vse, da bosta skupno skušali prevzel skrb ža dvorano, drugi za pila. To jo je navdajalo s stra- predelati njeno staro črno obleko, godbo, tretji za izdelavo letakov hom, toda hkrati seveda tudi z da bosta že napravili nekako, in vabil... Da bi večer le ne bil veseljem. Vse dni, odkar so jo bi- Toda Milenka ne more pozabiti preveč enoličen, so se zmenili tu- U'o tem obvestili oziroma se do- tega, kar je doživela. — K. M. ffllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllHIllllllIM^ Večerna obleka PONEDELJEK, 12. februarja 1962 $ Z*MENJAVA VOHUNOV Na mostu v Berlinu, ki povezuje zahodni ln vzhodni del mesta, so v soboto dopoldne zamenjali ameriške^! pilota Garyja Povversa in sovjetskega polkovnika Rudolfa Abela, osebi, ki sta bili zaradi vohunstva obsojeni na 10 let oziroma 30 let zapora. Kakor je rrnono, Je bil Pmvers obsojen leta 1960 na 10 let zapora zaradi znanega vohunskega poleta z letalom V-2. Sovjetskega polkovnika Abla pa so obsodili 1957. leta na 30 let zapora zaradi dajanja vojaških skrivnosti. Abel se je, kakor Je bilo navedeno v obtožnici, izdajal za fotografa ln v svojem studiju v Brook'vmi izdeiov.il mikrofilme dokumentov, ki jih je nato pošiljal v Sovjetsko zvezo. O TITO NA OBISKU V EGIPTU Kairski Usti napovedujejo možnost, da se bo predsednik Tito po končanem obisku v Sudanu vrnil v K~'-o in -"ovn vodil razgovore s predsednikom Naserom. Listi pišejo, da Je najpomembnejši cilj Titovega obiska v EgfotU krenltev ekonomskega sodelovanja med Iz-venblokovskiml deželami, kajti nastanek velikih gospodarskih skupin ima lahko negativne posledice za gospo^-^tvo nerazvitih dežel. # LEO MATES V LONDONU Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Leo Mates se mudi v Veliki Britaniji, kjer bo predaval o izvenblokovski politiki. 4 PISMO PREDSEDNIKU TITU Predsednik začasne alžirske vlade Benheda je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Tunisu Miloša Laloviča in rut izročil posebno pismo začasne alžirske vlade pre 1 edniku Titu. # VELIKE RACIJE V ALŽIRU Približno 5000 francoskih voja- !.ov in pripadnikov posebnih policijskih enot je izvršilo v soboto zjutraj veliko racijo v evropski četrti Alžira. Zaplenili so 190 pušk, medtem ko so 7 oseb, ki spadajo v vrste OAS, priprli. $ SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV Iz dobro obveščenih krogov v Londonu sc je zvedelo, da bi se utegnili zunanji ministri treh držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, sestati dva do tri dni pred konferenco 18 držav, ki bo razpravljala o razorožitvi. Konferenca se bo, kot znano, začela v marcu. V Londonu menijo, da bi predhodno morali doseči soglasje glede ustanovitve posebnega pododbora-, ki bi razpravlja! o ustavitvi jedrskih poskusov. Težave ul ognejo nastati, če Francija nc bo marala sodelovati na tel konferenci. V Londonu menijo, da bo Velika Britanija pred tem napravila podzemski poskus z atomsko bombo. O OBISK ROBERTA KENNE-DYJA V MOSKVI Po izpustitvi ameriškega pilota Povversa so nastali pogoji, da bi kmalu prišlo do obiska Roberta Kennedvja v Moskvi. O tem obisku namreč že dolgo govorijo. Do obiska utegne priti prav kmalu, ker Kennedvjev brat namerava obiskati Nizozemsko. ...... n i: i: ■ E;: u < i u» tiiitutitua tituiittiiti«; i m i 11 m 11: i: i j t l t m n 1111 :ii i ti it m m m r i n 11 m u i n i l s * 111 [notnMiitfttiittrruuii • • ',;.!H'llillllll!lllllllllllllll niliUlUIIIIHIIIIllltilllltJil'.ll'iHIlIIIM'l.lIlilllltllHiUlilllllUHliliililtli.il..': Iflllliltlllll, •.. i ••;!HII!!|II|!~ iudje in dogodki Pajčevinasta politična mreža, ki jo kot izkušena stara pajka predeta v Moskvi sovjetski zunanji minister Gromiko in ameriški veleposlanik v sovjetski prestolnici Thomsson. je še vedno preslaba, da bi ob njej upali izreči kakšno obetajoč-rešitev. Niti te mreže so spr< dene iz dveh raz'"^""1 r?stivln, ki nimajo lastnosti, da bi se med seboj zlepile v čvrsto prejo, ki bi vzdržala težo berlinskega sporazuma. Thomsson, ki je dobil pooblastila, da na teh raz-povorih enakopravno zastopa ZDA in Veliko Britanije in mu je brezoblična privolitev in pa-verjeniško poabla -'"'a noslal l'"-i boonakj kaeeler Adenauer, s'-,--ša s sovJeWkim zunanjim ministrom rešiti težaven berlinski pcoUen z uporabo Pita"rorovega izreka. Kvadrat zahodnih k«*tet bi namreč rtorsl '"'""V." "'V. i kvadratu sovjetske hipotennz«. Ta matematični obrazec je -kot stvari kačejo - težko prenesti v obroč politične ravnoteže v bcrlinsem primeru. Razen Francije, kri za uvodno razčiščevanje v Moskvi ne kaže nobenega zanimanja, in je glede moskovske »zimske diplomadie« precej slabo poučena, in Aden-auerjeve zaverovanosti, da je vsak trud obsojen na neuspeh, po svetu še niso opustili optimističnega upanja v dober izid moskovskega uvodnega primerjanja zahodnih in sovjetr-kih berlinskih predlogov. V preteklem tednu sta se na pobudo sovjetskega zunanjega ministra Oomika četrtič zapovrstjo sc-tala diplomata. ki krčita pot bodočim razgovorom o Berlinu. To dejstvo ne pove Še ničesar, ker se iz uradne Združenih narodov na East R:-veru. Hladna vo.'na okoli Berlina je postala manj živčna in napadalna, kot je bila še lansko leto, ko so vojake na obeh straneh betonskega zidu razmeslili že v strelske jarke. Berlinska živčna in politična napetost je dobila zameno na 'h toriščih. Dve veliki kaverni prejV-jega leta -Berlin in Laos — sta se v zadnjem času tako zarasli, da je bolj zaposleni z drugimi važnejšimi svetovnimi problemi, ki so zaustavili strasti na berlinski betonski meji. Politični horoskop zadnjih tednov namreč jasno odkriva neko drugo smer, ki sta jo že večkrat predlagali obe strani za zboljšanje medsebojnih odnosov. Razširilo se je staro Kennedvjevo besedilo, ki ga je ameriški predsednik na novo prečistil, da bi sovjetsko-ameriško razpoloženje ■ Zamotan klobčič ocene sestanka ne da izlušč.'ti noben napredek. Vendar je ozadje srečanja bolj zanimivo. Sestanek so obnovili po f»m**~15ki razglasitvi, da mora pobudo za ponovno srečanje da!i sov.i-S'ka vlada. To se je tudi zgodile« Grctfttik.0 je ameriške.ta veleposlanika povabil v sovjetsko zunanje mm'strstvo in n'un razgovor je bil nepričakovano dolg. Manj bistveno je poročilo, da so ob tem srečanju zahodne države zavrnile sovjetski predlog, da bi trije nemški za<-fopn'ki: 7vezna republika Nemčija, Ner » demokratična republika in ^.obodno mesto Zahodni Berlin dobili svoje sedeže v stekleni palači zboljšanje položaja na teh dveh nevarnjh siikaLščih tudi ugodno vplivalo na razmišljanja o nekem trajnejšem sporazumu. Moskovski uvodni razgovori se najbrž prav zaradi tega držijo na dnevnem redi\ čeprav obe strani še vztra.'no zagovarjata vsaka svoja "olitJčm stališča in zagovore. Ni morda to berlinsko mirovanja deka-, da so v VVashinff-tomu in Moskvi za sedaj zadovoljni s stanjem v Berlinu, ki razdeljen in ločen z betonskim zidom lahko čaka, da bodo nastala bolj strpna gledanja na sedanje razlike. Drugi zopet razlagajo zatišje tako, da so v Moskvi in Washingtonu trenutno skušali najprej zboljšaU na drobnih stvareh. To pobudo je po dunajskem srečanju med Kennedvjcm to Hruščevom najbolje Izrazil tiskovni zastopnik Bele hiše Selinger, ki je te dni v Parizu zasnubil svojega sovjetskega kolego, da bi izmenjali informacije in sodelovali tam, kjer je za sedaj mogoče. V Washingtonu ne zakrivajo načrtov, ki predvidevajo potovanje Selingerja v bližnji prihodnosti v Moskvo, kjer bi se najbrž že podrobneje dogovorili o oblikah izmenjave. S te perspektive tudi prekinitev pogajanj o jedrskih poskusih ne pušča najbolj črnih senc. Zdravko Tomaže] T!iii|iii|t||M!!i!il!!li!M!'M!!!!i!|iiii^ '''','»'DOKAZAL »CRNO NA BELEM«. Ti dogodki so samo izbrani pri- I meri iz dejavnosti in problemati-' ke našega zasebnega gostinstva. Gre za problem, da kljub tolikemu poudarku na turizmu pri nas na Gorenjskem še zmeraj deluje 129 privatnih gostišč in da 70 odstotkov od teh sploh nima osnovnih pogojev za kulturno ali vsaj primerno postrežbo gostov. Hkrati pa še razni predpisi in odnosi posameznih organov dobesedno silijo privatne gostilničarje k potvar-janju podatkov in prikrivanju re-eaičnih dejstev. Tako v resnici prihajajo v protislovje včasih tudi sami kontrolni organi. Da bi razvili turistično dejavnost, je bilo v zadnjih letih vloženih precej investicij za adaptacije in preurejevanje gostinskih obratov. Skoraj ni večjega kraja, kjer ne bi imeli lepo preurejene točlinice, posebne sobe in gostinske prostore sploh. Navadni in ladijski podi, jesenovc in javor-jeve mize in podobne stvari so že skoraj povsod izginile iz naših gostišč. Vendar velja to v glavnem za večja gostinska podjetja, za podjetja družbenega sektorja. Ne bi pa mogli tega trditi za zasebna gostišča. O teh pa je tu beseda. Predvsem naj omenimo mesto in pomen teh zasebnih gostišč v celotni naši gostinski dejavnosti na Gorenjskem. Izmed 2.970 milijonov dinarjev prometa v gostinstvu v predlanskem letu so zasebna gostišča imela manjši delež —12,9 odstotkov oziroma 383 milijonov dinarjev. (Izmed vseh 4fi8 registriranih gostišč pa jih je 129 v . privatnih rokah!) Po obsegu prometa so torej ta gostišča dokaj neznatna, po številu obratov pa zavzemajo kar vidno mesto. Največ jih je v kranjski občini, in sicer 39, sledi škofjeloška z 38 gostišči, radovljiška z 23, jeseniška z 20 in tržiška občina z 9 zasebnimi gostišči. ZAPIRATI IN POMAGATI Napačen bi bil ►►lov na čarav-nice« oziroma ne bi bilo prav, če bi te gostilne zapirali zato, ker so zasebne, saj lahko lepo dopolnjujejo obstoječo zmogljivost gostinstva, zlasti tam, kjer ni pogojev za samostojna in večja gostinska podjetja. To je zlasti v manjših krajih in vaseh, v oddaljenih na- seljih itd. Prevladuje pa mišljenje, da teh obratov ne bi 6melo biti v večjih središčih in industrijskih centrih in še posebno ne v izrazitih turističnih območjih. Upravni odbor Gostinske zbornice za okraj Kranj je zbral ustrezne podatke in predložil občinskim ljudskim odborom, naj ukinejo 20 takih neustreznih gostišč, in sicer v kraniski občini 5, v radovljiški 5 ter v škofjeloški 10 gostišč. Ukinili naj bi jih zato, ker n? ustrezajo več zahtevam in željam današnjega človeka — potrošnika. Zaprli naj bi jih tam, kjer s tem ne bi občutno zmanjšali splošne zmogljivosti gostinske mreže. To je v glavnem v centrih. Prav tako pa predvidevajo, da bi morali drugim gostiščem zasebnega sektorja posvetiti večjo pozornost oziroma dati pomoč. Obstajajo namreč predpisi, ki močno ovirajo delo zasebnih gostišč. Tako jim je na primer prepovedana tuja pomoč pri delu, ne priznajo se jim izdatki za potrebno vzdrževanje in preurejevanje prostorov, za amortizacijo in podobno. Taki predpisi pa, za to 6o pač številni dokazi, samo silijo privatne gostilničarje v skrivno in javno prikrivanje dejstev. Posamezne kuharice, strežnice itd. so prijavljene kot kmečke delavke ali kot gospodinjske pomočnice, ne vpisujejo se stvarni dohodki, da bi tako ostala sredstva za urejevanje lokalov ali podob- no. No, včasih posamezni inšpektorji pri tem zamižljo, včasih so dosledni, včasih pa pridejo v zagato in celo v protislovje. To pa zaradi tega, ker niti posamezni občinski' ljudski odbori nimajo razčiščenih stvari okrog odnosov do teh gostišč. 9.080 DIN »PLACE*! Po prijavljenih podatkih iz teh gostišč je predlanskem imelo vsako privatno gostišče v povprečje okroglo 3 milijone letnega prometa. Na vsakega zaposlenega je bilo 1.466.000 dinarjev prometa oziroma 122.000 dinarjev mesečno. Se bolj pa nas preseneča podatek, da je imel vsak zaposlen v teh gostiščih komaj 9.080 dinarjev mesečnih prejemkov. Da ti podatki niso resnični, je razumljivo. Toda gre za vprašanje, komu koristi prikrivanje stvarnosti in slepomiš-Ijenje. Inšpekcije, ki so pregledale te lokale, so ugotovile, da so v večini nujno potrebni preureditve. Njihovo stanje ne ustreza potrebam, zlasti pa je nevzdržno v turističnih krajih. Hkrati pa tudi organizacija njihovega poslovanja ni v skladu z zahtevami. Vsako gostišče bi na primer moralo imeti ob vsakem času tudi topla jedila, toda večina teh obratov tega sploh nima ali pa samo ob določenih urah; sicer pa lahko postrežejo le s salamo, sirom, z ribami v škatlah itd. In tudi ta postrežba je često pod kritiko. ODPRTE KARTE Izhod iz sedanjega stanja naj bi iskali v reorganizaciji določenih gostišč oziroma - če je to potrebno — priključevanju takih obratov k večjim gostinskim podjetjem. To je možno v mestih. Za gostišča v oddaljenih krajih, kjer naj bi še ostala v zasebnem odnosu, naj bi občine iskale izhod v drugačnem načinu obremenitve. Večina teh je cjoslej dajala svoje pflspevke v sklad s prijavljenimi dohodki oziroma predmetom. Prav to pa je slabo. Nekateri so mišljenja, da je treba iti na jasnejša merila — tla odkrite karte. Predlagajo, naj bi takim obratom določili ustrezne pavšalne obveznosti do družbe. In merila naj bi ne iskali v prijavah o dohodku itd. (prav ta merila silijo v slepomiši j en je), marveč naj bi ocenili zmogljivosti in druge okoliščine določeneoa obrata in njegovega potresnega območja. Tako pavšalno obdavčenje naj bi bilo dolgoročno vsaj za dve leti. Okrajna gostinska zbornica Je poslala vsem občinam ustrezne podatke o sedanjem 6tanju in predlagala tudi nekatere ukrepe. Kako bodo občine ravnale, je težko reči. Tudi potrebe in pogoji so zelo različni v raznih krajih. Toda eno je gotovo: dosedanja zasebna gostišča ne ustrezajo več današnjim zahtevam turizma in splošnega razvoja. - K. M. 12. februarja 1962 Lokal na prometnem kraju v Kranju prodam. Oddati pismene ponudb« pod »Promet« 516 Prodam veliko nemško slamorcz-nlco z napravo za odmetavanje. Zbilje 4 545 Prodam motorno kolo »-Jawa<-ali zamenjam za moped Colibri. Naslov v oglasnem oddelku 533 Ugodno prodam Vespo 1-5 Ccm; Miloš Krenner, Vodopivčeva ll?'. Kranj 538 Ve*Jo količino žganja prodam. Neslov v oglasnem oddelku 530 Prodam novo motorno kolo fijStJ Maxi 175, registrirano za leto J9rtV Slavko Cuderman, Tupaliče 111 is 590 Pro' m »-"ko kobilo, t ar, 5 let. Predos'je 46 591 Prodam Fiat Topolino B, registriran za leto 1962. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 592 Usnjeno klubsko garnituro za pisarno — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 593 Odprodamo še nekaj glav plemenskih krav eivorjave pasme, 2 plemenska merjasca čiste švedske Landrat pasme — težka po ca 70 kg - ln nekaj plemenskih telet. Kupci si živino — živali lahko ogledajo vsak dan na obratu Hrast je 597 Gospodarsko poslopje v bližini Tržiča — možno za prezidavo v stanovanjsko hišo — prodam. Cesta Heroja Grajzerja 7, Tržič 599 Prodam voz zapravljivček. — Okroglo 6 1 kupim Slamo - pSettiSr.*', ovseno ali ječmenovo - kupimo. Oddati ponudbe Kmetijskemu gospodarstvu Kranj, Vodovodna ce^'a 4 598 Kupim elektromotor do 5 KM. Franc Habjan, Zg. Bo i 50 594 ostalo Slani:vanjska skupnost Zlato polje sprejme za svoj finančni servis mlajšo moč s srednjo ekonomsko šolo. Interesenti, ld bi bili voljni delati v družbeni organizaciji, naj dajo ponudbe. Nastop službe možen takoj. Stanovanjska skupnost Zlato polje 567 V kavarni Evropa v Kranju je oles vsako sredo,- soboto in nedeljo. Za manjSe zaključene družbe (do ?0 oseb) je zelo prijeten prostor kmečka soba v hotelu Evropa, Kranj. Prostor lahko rezervirate. Obratovalni čas po dogovoru. Odlična kuhinja 563 Planinsko društvo Križe išče honorarnega knjigovodjo. Plača ln pogoji dela po dogovoru 534 Sprejmemo šoferje »D« kategorije. Nastop 6lužbe možen takoj. •»Avtoservis«, Jesenice 569 Gospodinjsko pomočnico aH osebo, ki bi nekaj ur dnevno pomagala pri gospodinjstvu, sprejmem k 3-članski družini. Silva Erjavec, Gradnikova 9, Zlato polje, Kranj - 595 Obrtno podjetje »Uniforma--Kranj sprejme obratnega knjigovodjo in skladiščnika. Nastop službe takoj ali po dogovoru 596 objave Kranjsko gradbeno podjetje v Kranju sprejme **" a) DVA GRADBENA TEHNIKA «- ZAČETNIKA b) ENEGA GRADBENEGA DELOVODJO z daljšo prakso. Ponudbe sprejema uprava podjetja v Kranju do 24. 2.1962. Umrla nam je mama KAROLINA GROHAN, roj. Baloh Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 12. februarja, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Pokojnica leži do pogreba v mrliški vežici na pokopališču. Kranj, Ljubljana, Trst, Gorica, Buenos Aires Žalujoči: hčerka Draga, sinova Franci in Stanko z družinami in ostalo sorodstvo gibanje prebivalstva Poročili so se: Jože Fister, Žagar, in Pavla Izda, gospodinjska pomočnica; Jožef Cebašek, delavec, in Frančiška Hribar, pletilja; Djeljoš Saljanin, delavec, in Filja Vukelj, delavka; Janez Sink, delavec, in Antonija Pravst, tkalka; Janez Benedik, avtomehanični mojster in Ivana Kristan, trgovska pomočnica; Rudolf Žagar, šofer, ln Ivana Campa, knjigovod-kinja; Andrej Zorman, šofer, in Stanislava Košir, delavka; Pavel Male, gozdni delavec, in Ana Za-plotnik, perica. « Rodile so: Neža Benodičič — deklico, Magda Smolel — devico, Marija Bajlelj - deklico, Marija Brenkuš — deklico. Jožica Am-brožič - deklico,-Vida Luznar -deklico, Marinka StferJtmC — deklico, Ivana Bergant — deklico, Neža Pogačnik - dečka, Vida Thaler - dečka, Ljudmila Bitenc - dečka, Ivana Plevel — deklico, Angela Ožvald - deklico, Martina Kržišnik - deklico. Emilija Te-pina - dečka, Marija Tepina 4 deklico, Antonija Senk - dečka, Marija Ster - dečka. Ana Cuderman - deklico, Breda Fab-jan - deklico, Marjana Trček deklico, Frančiška Debeljak — deklico, Ana Dolžan - deklico, Vida Meglic - dečka, Frančiška Zontar - deklico, Pavla Dollnar - deklico. Umrla je: Marija Meglic, gospodinja, stara 28 let. Delavska univerza v sodelovanju z EDS v Kranju razpisuje tečaj za kovinarske in clektro poklice. Pogoj za sprejem je priznana polkvalifikacija podjetja, v katerem je kandidat zaposlen. Pouk bo trikrat do štirikrat tedensko od 16. ure dalje. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, gimnazija (stranski vhod), tel. 27-33, vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 24. februarja 1962. Kandidati naj prinesejo k vpisu: - rojstni list, - zadnje šolsko spričevalo, - potrdilo podjetja o zaposlitvi ln delovne mrazmerju Cd*,.ti.; delovnem stažu kot polkvalifi-cirani delavec. Kaj tare šoferje in avtomehanike Minule redne letne konferenco Okrajnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov okraja Kranj so se udeležili tudi nekateri predstavniki GO RZSAM Slo-veniie ^'-'•ajnega podjetja za ce- 1 ln drugi. Iz poročil 6mo lahko ugotovili, da je združenje *od zanje konference doseglo lep napredek, kljub skoro nemogočim delovnim pogojem. Ze vse od leta 1959, odkar je bilo -'-Mženje ustanovljeno, nima svojtga poslovnega prostora. V združenju je včlanjeno 886 Članov, od tega v podrun^ici Kranj 345, v jeseniški 297, v škofjeloški 158 in tržiški 86. Najmanj uTBpehtJv je pokczala škofjeloška podružnica. Skupno so izvedli vrsto po- IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII^ NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAS DRAGI M02, OCE, BRAT IN STARI OCE KRISTIJAN REGOVC žagovodja v pokoju POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, 13. FEBRUARJA, OB 16. URI IZPRED KRIŽIŠČA NA POKOPALIŠČE V KRANJU DO POGREBA BO LEŽAL V MRLIŠKI VEŽI NA KRANJSKEM POKOPALIŠČU. žalujoči: žena Ivana, otroci Tončka, Milan, Ivka, Peter, Mara in Jože; brata Miha in Janez ter ostalo sorodstvo Preddvor, Kranj, Ljubljana, 11. februarja 1962 Bilo je pred pustom ... Driavljana Siratko je na vsem lepem obšel nemir. Zaiejalo ga je po nečem nedopovedljivem .. . Sam ni vedel, kaj hoče. Naposled se je domislil imenitnega načrta. Privoščil si bo avanturo, kjer bo sproščeno zadihal — sam. brez družine. .. Kot pred dvajsetimi leti! ' Tistega mrkega sobotnega jutra je državljan Siratka delal bojni načrt, kako bi trepet' najstil ženo. če hoče doxiveti avanturo, potem ne sme biti pole* žene. In prav to ioboto se mu obeta imeniten ples. Pravzaprav mu ni bilo mnogo do plesa, temveč si je mnogo obetal od ostalih obrobnih mi' havnosti, ki spremljajo ples. Te je Siratka imenoval — avantura. Kakorkoli se je loteval na* črta, povsod same ovire. Najprej prva — kako bi si pri ženi izgovoril prost večer. Na sejo ne more zvračati ktfad*, ker ie sobota. In ne nazadnje — zabava bo v sosednem mestu. Tore) se mora tja odpeljati s »fičkom*. To, da bo zabava drugod, je Siratki še posebno godilo. Zakaj bi se dajal ljudem po nepotrebnem v zobe. Ampak ženi bo vprašati kam gre s »fičkmt*. Siratko je polival Pot, zakaj bolj ko 'te razmišljal, boli se je zapletal. Preklicana sobota! Če bi bil ples v četrtek ali petek, potem bi že šlo. Izgovoril bi se s sejo združenja ali s kako drugo pomembno obveznostjo. Glede takih izgovorov ie bil Siratka preizkušen zakonski veteran, /mpak sobota... Dotoldne se ie vleklo v ne~ dogled in Siratka je razmišljal. To je počel tudi na poti domov, pa pri kosilu ... • »Imaš kakšen poseben načrt za danes zvečer?* ga je vprašala žena. Siratko je zazeblo pri srcu. Načrti so se mu na mah sesuli. »Pravzaprav nič posebnega,* je dejal. »Za uro, dve, (to-pim'v pisarno.* »Saj to je sijajno! Kot bi te dogovorila,* je poskočila žena.* Tudi jaz moram v pisarno. Saj veš, bilanca... V ponedeljek mora biti gotova. Vsi bomo delali... t »Doklej pa?* je previdno potipal Siratka. »Kdo bi vedel,* je skomignila žena z rameni, »Prav gotovo pa se bo delo zavleklo pozno v noč. Morda ostanem do dveh ali celo dlje .. .# Siratka bi najrajši zavrishal. Premagal se je. »škoda,* je dejal s sveto-hlinskim obrazom. »Mislil sem, da pojdeva v kino ... Pa kaj hočeš, delo je delo.* Ura je bila osem zvečer, ko je Siratka zlezel v »fič-ka* in žvižgajo odpeljal. V sosednji ulici je naložil svojega prijatelja. In potem — avanturi naproti! »Fičko* ie veselo hitel proti cilju in Siratka je pripovedoval, da bo njegova žena delala dolgo v noč. Kakš; čudovito naključje! Nekaj pozneje sta prijatelja stopila v plesno dvorano. Muzika je ubirala divji ritem in zven čaš se je mešal s smehom ljudi v čudovito opojno harmonijo. Spirale so švigale skozi zrak kot ognjene kače in izpod stropa so se utrinjali kon.ti kot drobne zvezdice. Siratka je potegnil prijatelja v vrtinec plešočih parov. Prebila sta se do bara in zasedla vsak svoj stolček ob točilni mizi. Trčila sta in sreb-nila požirek. To je poprelo. Natanko tako kot pred dvajsetimi leti... In spet sta srebnilc. Kmalu sta začela pogumno streljati s ^ogledi. Pomenljivo sta se spogledovala in se veselila ... Ni minila ura in že sta vrgla sidro ... Oba sta zaplesala. Vse je šlo kot po ma%U. Siratka je "vižemal na prst osamljeno lepotico pri štiridesetih in srce mu je razbijalo kot zaljubljenemu petošolcu. Prijatelja je izgubil izpred oči. Potem ko se je dodobra naple-sal, je povabil svojo plesalko v bar. Pila sta in kramljala — oba nesrečna in oba osamljena v zakonu. »Nesrečen sem,* je šepetal Siratka svoji žejni plesalki, ki je pila ie tretji vermut, »žena me ne razume. Zanemarja me. Ze zdavnaj Fi se /on/, če ne bi bilo otrok.* »Prav tako je pri meni,* se je kolenih ženski, »Prva leta je Še šlo, potem pa me je začel zanemarjati. Tako sem osamljena.. .* In Siratka je spet zaplesal s svojo »osamljeno« plesalko. Spomnil se je svoje žene, ki ta trenutek dela v pisarni.^ Za trenutek se mu je zas*n:lilt, potem pa se je to medlo čustvo umaknilo dobri volji. Siratka je nenadoma zastokal in odrinil svojo plesalko. Kot odrevenel je bolščal tja proti baru. Odpiral in zapiral je usta, ne da bi spravil iz sebe besedico. Menda je hotel povedait. Tarle je moja žena! Ze se je hotel pognati proti njej in ji reči: »To je torej tista tvoja bilanca!* pa se je premislil. Ročno se je odplazil skozi gnečo k svojemu »fičku*. če bi se pojavil pred ženo, bi se njegova avantura utegnila preveč zamotati. Ko je peljal proti domu, ?a \e nekaj grizlo. Menda je bila to ljubosum tost. . ■ iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininimiinfliiiniiM membnih prireditev. Precej je bilo narejenega tudi pri vzgoji novih šoferskih kadrov. Podružnica Kranj je izvedla dva tečaja za poki ene šoferje s 97 udeleženci, Jesenice enega z 61 udeleženci, Skofja Loka onega z 32 udeleženci in Tržlf enega s 40 udeleženci. V tem časti so taki tečaji še v Tržiču, Skofji Loki in na Jesenicah. Razprava je bila plodna in zanimiva. Številni diskutanti so menili, da je odnos pristojnih čini-teljev do združenja zelo mačehovski. Za delo združenja se nihče ne briga, prav tako ne za delo šoferjev. Zanje ne velja 8-urni delavnik 1n morajo biti na cesti tudi do 20 ur in Še več, ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu, zlasti za težja vozila, v mestih ni primernih parkirnih prostrov za tovorna vozila. Menili so, da delo šoferjev ni cenjeno in da se pristojni činitelji premalo zavedajo njihovega pomena v gospodarstvu. Ob nesrečah se na dolgo piše in razpravlja o škodi in posledicah, pri tem se pa pozablja na ukrepe in pomoč šoferjem, kar bi nesreče preprečevalo. Menili so, da bi tudi podjetja morala posvetiti šoferjem več skrbi. Živahno so razpravljali tudi o avtomehanikih. Konferenca Je ugotovila, da ti delajo v precej težkih pogojih. Delo na prostem, večinoma pod avtomobili, s slabo opremo, v neprimernih delavnicah brez higiensko-tehnične zaščite, s slabo plačo itd. Vse to vpliva, da je delo včasih opravljeno površno. Na skupščini so izvolili tudi 9 delegatov za republiško konferenco, ki bo v drugi polovici februarja v Ljubljani in dva delegata za zvezno skupščino, ki bo v marcu letos v Beogradu. - C. R. Večer opernih arij Lep razvoj jo v zadnjem "asu dosegel eolopevski oddelek Glasbene šole v Kranju, ki svojih učencev ne usposablja samo 2a soliste v povskih zborih, temveč tudi za samostojne nastope. Tak nastop so pod vodstvom svojega umetniškega vodje prof. Vere Majdičeve priredili v četrtek, 8. februarja, v dvorani zdravilišča Golnik pod naslovom »Večer opernih arij in popularnih melodij.« Mladi solisti — tenorist Peter Ambrož, baritonist Andrej Kosem in sopran^fke Olga Ben-da-Sešek, Rina Brun in Slavica Jerman eo pokazali presenetljivo glasovno kulturo z lepo oblikovanim tonom, čisto intonacijo in bogato dinamiko. Ze takoj ob začetku so si pridobili simpatije poslušalcev. Za svoje izvajanje eo bili deležni lepega priznanja. Soliste sta spremi lall nri klavirju prof. Vera Majdičeva in prof. Janja Zupančičeva. Spored koncerta Je tolmačil Rado Kokalj. Bolniki in uslužbenci zdravilišča so po koncertu izrazili željo, da bi mlade reproduktivee radi ponovno slišali. Solopevci bodo z Istim programom nastopili še v Kranju, Kropi, Radovljici, Skofji Loki, Tržiču in na Jesenicah. P. L. VREME Prevladovalo bo lepo vreme, okrog 17. februarja pa spet poslabšanje. ItlH iHMi f I lf*u »Verjetno je Jill gospodična Somers?« »Točno. Odlično dekle je. Vse je razumela v nula cela nič. Se že povsod spozna.« »Kje je Dahler?« sem vprašal. »V svoji kabini. Dal sem mu samsko kabino spredaj pred ka-juto. Dekle ima kabino na drugi strani. Jorgensen bo spal pri meni in Curtis Wright se bo udomačil pri tebi.« Iz žepa je potegnil šop papirjev. »Ali naj takoj oddam?« »Kaj je to?« »Brzojavke za oddajo.« »Pusti jih v navigacijski kabini,« sem dejal. »So popolnoma običajne stvari,« je odgovoril. »Tri od Jorgen-sena, ena od Dahlerja in ena od dekleta.« »Vendarle bi jih rad pregledal,« sem odvrnil. »In potem pojdi zopet dol, Rick, prosim. Dokler ne bomo na odprtem morju, jih ne bi rad prepustil same sebi.« »Okav,« je dejal in odšel po stopnicah. Med sedenjem pri krmilu mi jo polagoma postalo hladno in tudi čas je počasi mineval. Postajal sem nestrpen in si želel, da bi že bili zunaj reke. Počasi so se vrste luči v skladiščih in na pomolih z obeh strani redčile in potem sem lahko po temnih vmesnih predelih sklepal, da plujemo mimo odprte pokrajine in močvirnatih obal. Pri polni hitrosti smo pluli dobrih osem vozlov. Ce sem prištel še štiri vozle na račun rečnega toka ob oseki, smo kar naglo pluli vzdolž po reki. Tako smo kmalu prispeli do ustja reke m ladja je pričela pluti nekoliko počasn«-^. Čutili smo tudi prve valove. Pihal je jugovzhodnik in je metal kratke, strme valove, ki so v temi jezno šumeli, ko so se lomili ob ladijsko steno. Prav tedaj ko sem pred seboj opazil svetilnik Nore, je stopil k meni Dick: »Noč ni videti posebno lepa,« je dejal, »kdaj misliš napeti jadra?« »Najprej bomo pripluli do Nore,« sem odgovoril. »Potem bomo lahko z ugodnim vetrom šli v naš kurz. In kako je spodaj?« »V redu,« je dejal. »Dahler je takoj zlezel v posteljo. Rekel je, da je slab pomorec. Wright in Jorgensen si pripovedujeta pri stekl-nici whiskyja zgodbe o smučanju. Dekle pa se preoblači. Kako bomo uredili nocoj? Ali si bomo razdelili straže? VVright razume nekaj o jadranju in Jorgensen tudi trdi, da zna ravnati z manjšimi ladjami.« To je bilo bolje, kot sem lahko upal. Z ladjo je bilo lahko upravljati in tako si bomo v Štirih lahko prav prijetno uredili. Le če bomo s previjanjem jader imeli več posla, bi se izčrpali in bi se morali za prenočevanje zasidrati. Z druge strani pa mi je bilo mnogo do tega, da bi čimprej prišel do Norveške. »Prav,« sem dejal, »razdelili se bomo v dve straži. Ti boš prevzel s Carterjem eno stražo, in sicer skupaj z Wrightom in Jorgen-senom. Za drugo stražo imam potem VVilsona in dekle.« To razdelitev straž sem napravil brez dolgega pomišljanja. In vendar je bila za bodoče dogodke prav odločilne važnosti. Vsaka drugačna razdelitev bi ustvarila drugače položaj. Tedaj bi prišel Jorgensen v mojo stražo. Toda kako bi potem zvedel o vseh razburljivih dogodkih, ki bi se morda skuhali v ozkem trupu moje ladje? Predal sem Dicku krmilo in odšel v navigacijsko kabino, da bi določil in vrisal naš kurz. Prebral sem brzojavke in jih oddal. Bila so enostavna poročila o odpotovanju na Norveško — Jill Somers svojemu očetu, Dahler svojemu hotelu in Jorgensen razen hotelu še svojemu londonskemu uradu in uradu Det Norske Staalseskab v Oslu. Ko sem se zopet pojavil na palubi, sem našel Vrighta, Jor-gensena in dekle, kako sedijo na krmi. Govorili so o jadranju. Svetilnik Nore je bil zdaj prav blizu in je vsakokrat osvetlil našo ladjo, ko je šinil njegov mogočni žarek preko nas. »Pojdite, prosim, h krmilu, gospodična Somers,« sem dejal. »Držite ladjo s kljunom proti vetru.« Ko je zamenjala Dicka sem poklical Carterja in vsi trije smo razvili veliko jadro. Platno je tleskalo, ko je veter udarjal ob sproščeno ploskev. Takoj ko smo platno napeli, sem ukazal Carterju, naj ustavi stroj, in povedal Jilli Somers, naj se drži kurza 52 stopinj severno. Medtem ko se je ladja nagnila, se je, veliko jadro napelo in v naslednjem trenutku smo že zapluli hitreje, tako da je pred kljunom voda kar zašumela. Ko smo razvili še tri dodatna jadra, je odhitela ladja kot brzovlak in tako krepko rezala valove, da je prjt vsakem udarcu ob val voda klopotala ob ladijskih bokih. Poslal sem Dicka z njegovo stražo pod krov. Na vrsto bodo prišli takoj po polnoči. VVilson je vse pripravil za naglo vožnjo in tako sem ostal na krovu sam z dekletom. Njena roka je mirno ležala na krmilu in vztrajno je vodila ladjo po kurzu, kot bi bilo to že od nekdaj njeno opravilo. Svetlobe iz ohišja pri kompasu je bilo komaj dovolj, da sem lahko razpoznal obrise njenih potez v šumeči temi velikega morja. Njeni lepi lasje so ji prosto veli okrog glave. Pod debelo vetrovko je nosila pulover. »V vsem ste pripravljeni za življenje na ladji,« sem dejal. Zasmejala se je. Po načinu kako se je smejala, sem opazil, da jo veter in občutek ladje pod nogami veselita. »2e dolgo nisem več jadrala,« je dejala in potem dodala nekoliko zamišljeno: »Skoraj deset let.« »Deset let. Kje ste se naučili?« sem jo vprašal. »Na Norveškem,« je odgovorila. »Moja mati je bila Norvežanka. Stanovali smo v Oslu, moj oče je bil ravnatelj ene kitolovskih postaj v Sandelfjordu.« »Ali ste se v tistem kraju spoznali s Farnellom?« sem vprašal. Naglo me je pogledala in dejala: »Rekla sem vam že, da sem ga spoznala, ko sem delala za Kompani Linge.« Zastala j« za trenutek in potem vprašala: »Zakaj menite, da ubogi gospod Dahler dvomi v Georgeovo smrt?« »Tega ne vem,« sem dejal. Zdaj sem jaz bil pri tem vprašanju, ki mi je delalo skrbi. »Zakaj govorite o njem kot o —• ubogem gospodu Dahlerju?« Nagnila se je naprej, da bi pogledala v kompas, in potem nekoliko spremenila položaj rok na krmilnem kolesu. »Toliko je moral prestati. Ta njegova roka — zares mi je bilo hudo, ko sem ga videla v takšnem stanju.« »Vi ste ga torej že srečali prej?« sem vprašal. »Da, pred dolgim, dolgim časom, takrat pri nas doma.« Pogledala je k meni z nasmehom na ustih. »On tega ne ve več. Tedaj sem bila še majhno dekle s kitami.« »Ali je bil poslovni prijatelj vašega očeta?« Prikimala je in vprašal sem jo, s kikšnimi poslovnimi stvarmi se je ukvarjal. B^3C G LAS PONEDELJEK, 12. februarja 1962 DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI Pole;? domačih je bilo tedaj v hiši in v kleti precej J Dražgošanov, ki so se zatekli k nam. Čutili sitk se do'.cai i varne, ker so partizani držali vse dohode v vas. Med bojem je našo hišo oplazila samo ena granata, ne da bi se zgodilo kaj hudega. Ob treh popoldne smo bili v kuhinji. Nenadoma nelcSo po4-' m vezna vrata. Vodnik Biček nam je vse te dni naročal, naj ne hodimo iz hiš. Zato sem mislila, da je prišel nekdo izmed sosedov. Ravno sem hotela fcrikniti proti vratom, zakaj ne ostanejo raje doma, ko sem se premislila in odprla. Tedaj sta se znašla pred menoj dva razkoračena in v bele halje oblečena Nemca z naperjenim orodjem v rokah. — Jezus Marija, Nemci! — sem se prestrašila in obstala pri vratih. Partizanski kuhar se je umaknil pri zadnjih vratih, ' Nemca pa sta šla v hišo. Takrat sem se zganila in brata " Cirila potisnila skozi zadnja vrata, toda Nemci so bili že tam. Lovrihov Jože in Ožbičev Jaka sta tudi skočila iz hiše. A njuni trupli smo pozneje našli med žrtvami pobesnelih Nemcev. Drugi so se umaknili v klet, le me tri sestre smo ostale v kuhinji, se objele in pokleknile. Takrat je vstopil postaven Nemec in sestra Francka mi je šepnila: — Mene bo prvo! Nepremično je gledala v Nemca in ta se je tedaj umaknil. Kasneje so v češnjici pripovedovali, da je prav ta razlagal, kako ga je neka ženska gledala in je zato ni mogel ustreliti. Toda prav ta je potem od zunaj vr«el v klet bombo, ki je eksplodirala med nagnetenimi ljudmi, i Moj svak Janko Habjan je držal v naročju hčerko, ko pa J je opazil bombo, je punčko postavil na tla in bombo J zgrabil, da bi jo zalučal nazaj skozi okno. Toda bomba . se mu ie v roki razletela ter mu nrebila odvodnico na ,» 5 vratu. Ta eksplozija ie ubila tudi dveletno Roziko Sclar, \ nekaj ostalih pa je ranila. Nemci so takoj nato nagnali iz hiše ljudi in nihče ni smel pomagati smrtno ranjenemu Janku. Mrtvo Re-ziko pa 1e teta nosila še dve uri potem, ker na otroku ni bilo videti nobenih ran. Ko smo šle od nas k sosedu, smo morale držati roke ]> kvišku. Na poti so tedaj že stali možje in fantje, katere so Nemci polovili. Prvi v vrsti je bil naš pastir Vinko Benedičič, star 13 let, za njim moj 17-letni brat Ciril, vmes pa še dva fantka, stara po 11 let: Polakov in Mer-konov Tonček. Med njimi je bil tudi 73-letm Pe.skarjev $ oče. Ko smo šli tam mimo, je Bolčarjev fant med nami j opazil svojo mamo ter jo poklical, toda nihče mu ni i mogel pomagati. Strpali so nas v Sturmovo hišo. Večina je skrivaj gledala skozi okna, kaj se bo zgodilo. Jaz sem ostala v veži in pomagala obvezovati ranjeno Koritnikovo Micko, mamo že mrtve Rezike. Micka je bila že v pozni no-sečnosti. Tu nismo ostali niti četrt ure, medtem so Nemci pokosili vse moške, ki so stali pred hišo. To so videli le redki. Med splošnim pokanjem je bilo to le težko raz- i ' ,x;ti. Nato so n*>s posmali ven. Takrat smo v snegu opazili postreljene moške, toda k njim ni smel nihče. Potem smo dve uri stali v snegu, med nami pa so bili tudi Nemci, da tako partizani ne bi streljali nanje. Bilo nas je nad 80, ki so nas čez noč nagnali v Sturmov hlev. Bil je brez poda in poln gnoja ...« Tem m T^vrihova mama dodaja: ^Moški so morali stati tam z eno roko nad glavo. Med streljanjem pa se je eden le znašel. Sredi vrste je padel, kot da je zadet, omahnil je čez plot ter s zvalil po bregu. Nemci so mislili, da je mrtev, zato so ga pustili. To je bil Evgen Luznar, ki pa je kmalu potem v partizanih padel. Republiško prvenstvo v klasičnih disciplinah Naslovi razdeljeni brez presenečenj fjjt Gašper Kordež po tradiciji najboljši kombinatorik - Cveto Pavčič prvi med člani, pri članicah pa Rekarjeva •1 Rateče, ll.febr. — Že včeraj so tu končali vse samostojne teke republiškega prvenstva v klasičnih disciplinah tako, da so se danes naši najboljši tekači na smučeh pomerili le še v štafetah. Vse tekme so bile zelo zanimive, zlasti pa seveda tiste včeraj, ko je šlo za naslove prvakov Slovenije med po* samezniki. Letošnje prvenstvo ni nrineslo presenetljivih rezultatov. Razveseljivo je to, da je na tekmovanju sodelovalo blizu 150 tekmovalcev — večina mladih in še mnogo obetajočih. Med člani, ki so tekli na 15 km dolgi progi, je zmagal Cveto Pav-čiČ, medtem ko je Kranjčan Roman Seljak zavzel drugo mesto. Rcprezentant Kordež iz Kranja se je na poti zaletel v konja ter je tako v razvrstitvi šele šesti. Zdrav-ko Hlebanja je zaradi zlomljene smučke odstopil. Zelo slab dan je imel tudi Mojstrančan Lakota, saj je šele deseti. Lidija Pšenica iz Mojstrane, ki je stara šele 14 let. ima za seboj Že obilo nastopov in zmag. Tako je bilo tudi včeraj, saj je med mladinkami postala republiška prvakinja. To je brez dvoma lepo priznanje tudi nieni učiteljici Mari Rekarjevi, ki je svoje dolgoletne uspehe in izkušnje posredovala mlademu rodu, za katerega v svojem kraju nenehno skrbi. Pa tudi Rekarjeva je včeraj osvojila še eno republiško prvenstvo. Druga med mladinkami je bila Ivanka Tolar — članica kranjskega Triplava, četrta pa njena sestra Marija. Tako kot že več let zapored te v klasični kombinaciji zmagal Gašper Kordež pred Peterneliem, oba na sta bila brez prave konkurence, saj je za to panogo med tekmovalni vedno manj zanimanja. Rezultati — člani (13 km): Cveto Pavčič (Enotnost) 1.02:14, Seljak (Triglav) 1,02:32, Janez Pavčič (E) 1,03:00; članice (10 km): Rekar (Mojstrana) 53:41, Gril (Lovrenc na Pohorju) 1,05:20, Rozman (Bohinj) 1,03:00; starejši mladinci (10 kilometrov): Bavče (Fužinar) 44:46, Jtobilica (Gorje) 45:58, Kalan (Gorje) 47:38: mlajši mladinci (5 km): Krpač (Fužinar) 23:42, Kranjčan (Fužinar) 35:33, Blatnik (Mežica) 26:20; mladinke (5 km): Pšenica (Mojstrana) 30:30, Ivanka Tolar (Triglav) 32:52. Matej (Fužinar) 33:08. Klasična kombinacija — člani: Kordež (Triglav) 420,1, Peternclj (Enotnost) 408,3, Reš (Enotnost) 400,4; starejši mladinci: Kerštajn (Rateče) 455.5, Koc (Branik) 411,6; mlajši mladinci: Kajžar (Rateče) 393,0, Komac (T) 379,6. Štafete — člani (4 krat 10 km): Enotnost (Reš, Peternelj, C. Pavčič, J. Pavčič) 3,01:14, Triglav (Naglic, Kordež, Polajnar, Seljak — 43:40 najboljča čas v štafeti) 3 minute 3:04; mladinci (3 krat 5 km): Fužinar 1,08:15; članice (3 krat 5 kilometrov): Mojstrana f Rekar, Petrič, Pšenica) 1,22:34. — J. 2. Republiško prvenstvo v skokih Nepremagljivi Jemc Planica, 11. febr. — Na 50-metrski skakalnici ob želez, postaji je bilo danes prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih za člane. Udeležilo se ga je okrog 30 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj takih, ki so se prvič pognali preko tako velike skakalnice. V odsotnosti Pečarja in Zajca, ki se tekmovanja nista udeležila zato, ker jutri odpotujeta v Zakopane, je prepričljivo zmagal Božo Jemc. Neprekosliiv je bil tako v daljinah kot tudi po stilu. Presenetil je Ljubljančan Koprivšek z lepim slogom in 2. mestom. Rezultati: Jemc (Bled) 220 (47, 49), Koprivšek (Enotnost) 207,3 (44, 45,5), šllbar (JLA) 205,8 (43,5, 45), Nahtigal (E) 203,9 ( 43 , 44,5), Eržen (E) 199,5 ( 44, 45), Zidar (Ja-vornik) 197,8 ( 42, 44), Gorjanc (Triglav) 194,4 (43, 44),,Toporš (T) 192,2 ( 41,5, 40), Brilej (E) 186,9 (39,5, 41), Samar Jesenice) 186,7 (41,5, 41). — J. 2. LUDVIK ZAJC Republiška kegljaška liga Na Jesenicah slabši rezultati Jesenice, 11. febr. — V nadaljevanju republiškega kpaljaške|§ prvenstva so včefaj in danes nastopila na Jesenicah 4 moštva, ti so dosegla zelo slabe rezultate. Rezultati: Slovan 6283 (Tršan 827), Maribor 6248 (Fatorič 822), Rudar 6100 (Raj trna jer 807). Razlag 5783 (Gerjenič 773). — U. Državno prvenstvo v hokeju na ledu Jesenice: C. Zvezda 17:1 (7:0,7:0,3:1) Jesenice, 11. februarja — Sinoči in danes so bile na Jesenicah in v Ljubljani povratne tekme državnega prvenstva v hokeju na ledu. Na Jesenicah sta se pomerila hokejska kluba Jesenice in Crvena zvezda iz Beograda. Jesenice so premagale Crveno zvezdo z visokim rezultatom 17:1 (7:0, 7:0, 3:1). Tekma je bila surova in groba in sta sodnika pogosto kaznovala osebna obračunavanja med igralci s po 2-minutno izključitvijo. V skupnem so igralci sedeli na klopi 46 minut, razen tega pa so bile izrečene tudi disciplinske kazni po 10 minut. Postave — Jesenice: Novak, Gale, Brun, Trebušak, Kristan, Ravnik, Tišler, I. Jan, Smolej, Valentar, Klinar, B. Jan, Mlakar. Crvena zvezda: Georgijevič, Polovic, Djolič, Prokasta, Vukov, Ar- Namlznoteniški turnir v Kranju Prva Pirčeva in Frelih Kranj, 11. febr. — Včeraj in danes je bil v Kranju 3. republiški namiznotenlški turnir, na katerem sta nastopili desetorici najboljših slovenskih Igralcev ln Igralk. Pri moških nista sodelovala Teran (izpiti) ln Kem (v Nemčiji), pri ženskah pa Je nastopila vsa elita. DOKUMENTI! DOKUMENTI! Zaradi odsotnosti obeh najboljših v moški konkurenci ni bilo zanesljivega favorita. Tudi končni vrstni red ni dal prepričljivega zmagovalca, saj imajo kar trije po 7 zmag in 2 poraza. Kranjčan Frelih je izgubil z najboljšima dvema (2:3, 0:3), vendar pa je zaradi zanesljivejših zmag proti slabšim zasedel 1. mesto. — DOKUMENTI! Drugi je bil Vecko, tretji pa Tome, j je s športnimi objekti v Kranju (Nadaljevanje s 1. strani) v zadnjem času prišli do spoznanja, da je Občinski ljudski odbor tisti, ki mora preskrbeti sredstva za gradnjo športnih objektov. To so pravzaprav komunalni objekti, saj jih ne bodo uporabljali samo športniki, na stadionu se bodo lahko prirejala zborovanja, -rimsko kopališče bo služilo vsem Kranjčanom, ne samo aktivnim športnikom. Načelno se na občini že strinjajo, da bode športne objekte prevzeli nese, a dokončno bodo sklepali še na ljudskem, odboru. Razumevanja je sedaj dovolj. Kaj meni predsednik grad' nega odbora? Poiskali smo predsednika gradbenega odbora za centralni stadion v Kranju Tineta Prinčica, da bi nam povedal nekaj misli, kako Je z nadaljevanjem gradnje central? nega stadiona. Tovariš Prinčič i« med drv.gim povedal tole: •Pri športnem đruStvu Triglav Je bil ustanovljen gradbeni odbor, ki nima ve? namena zbirail sredstev za gradnjo stadiona, marveč samo nadrorovatl dela In strokovno pomagati, da bo vse v najlepšem redu. Ta sredstva mora sedaj skrbeti obSIna. Groba dela iia stadionu so gotova. Letos Je" nujno, da napravimo glavno ograjo na stadionu In zelen** povr5»ne. Usposobili bomo igrišča za tenis, ko-larko, odbojko, rokomet ln lahko-atletske naprave. Tudi igrišče bo pripravljeno, vendar zaradi premehkega terena še ne bo uporabno. Zate bo treba še eno sezono počakati. Vzporedno s tem bomo.Izdelali tudi potrebne asfaltne poii, ker ljudje ne morejo hoditi po travi. Za vsa ta dela bi letos potrebovali okoti 40 milijonov dinarjev. Tu pa je še drug problem, In sicer: garderobe. Te so predvidene p« načrtih v glavni tribuni, ki bo veljala okoli 30 milijonov din. Teh sredstev verjetno letos še ne bo mogoče dobiti. Za/to bomo garderobe začasno uredili v kabinah na sedanjem kopališču. Kabine bomo nekoliko popravili. Toda kljub temu, Se bo le mogoče, bomo letos zgradili vsaj en del tribune. Prihpdnjte leto W potem gradili In končali glavno tribuno In Se nekatera igrišča. 19«. leta W tribune v mrfranJa&H (garderobe) opremili. Računamo, da bi bil stadion v ce?eti rotov do 1965. leta. Med drugim lrovn« v načrtu, da W zgradili tudi športno restavracijo odprtega tipa. Kako Je s sredstvi? Trenutno jtb nI in vsa stvar miruje. Toda Občiusld ljudski odbor je obljubil, da bodo sredstva pravočasno; mladina je tudi pripravljena ln M začela z deli *e v Juniju letos. Upam, da bomo Imeli podporo pri vseh pristojnih organih v Kranju In da bodo kranjski športniki le dobili prepofcrebne športne objekte.-« Gotovo ne bi bilo odveč, če bi še kdo izrazil svoje mnenje • gradnji centralnega športnega stadiona v Kranju. M. Zivkovič Republiška kegljaška liga V KRANJU NAJBOLJŠI MARIBOR Kranj, ll.febr. — V predzadnjem kolu republiške kegljaške lige so sinoči in danes nastopili v Kranju: Rudar, Razlag, Slovan in Maribor. Dosegli so le povprečne rezultate, najboljši pa je bil Maribor. Rezultati: Maribor 6503 (Botica 859), Rudar 6477 (Podbregar 846), Slovan 6320 (Strekelj 844), Razlag 6220 (Gornik 818). — L. S. Hokej na ledu USPEŠEN ZAKLJUČEK PRVENSTVA Jesenice : Partizan 13:1 (4:0, 3:», 6:1) Jesenice, ll.febr. — Danes popoldne je bila ped Mežakljo zadnja tekma finalnega dela letošnjega državnega prvenstva v hokeju. Dosedanji petkratni državni prvak Jesenice se je pomeril z. beograi-skim Partizanom in ga v zelo lepi in obojestransko fair igri premagal z rezultatom 13:1. Strelci- Klinar 7, Smolej 3. Tiš-lar 1, Valentar 1, I. Jan 1; za Partizan pa Mijuškovič. Sodnika Gbrše (Ljubljana) in Viditeki (Beoff.) sta sodila dobro. ki je premagal Freliha (3:0) in Vecka (3:2), izgubil pa z Janškov-cem (1:3) in Jamškom (2:3). Domačin Janškovec je presenetil tudi z zmago nad Veckom z rezultatom 3:2. Med ženskami je bila tokrat najboljša* Ljubljančanka Pirčeva, ki je vse dvoboje odločila v svojo korist. — Drugo mesto je zasedla Cadeževa, tretje pa Plutova, ki je sicer premagala Cadeževo, nepričakovano pa izgubila z Zrimčevo z 2:3. Vratni red — moški: Frelih (Triglav) 7 (23:8), Vecko (Odred) 7 (23:9), Tome (Triglav) 7 (24:10), Jamšek (Fužinar) 6, Janškovec (Triglav) 5, Zaje (LJubljana) 4 (17:15), Grintal (Ilirija) 4 (12:17), Kavčič (Jesenice) 3, Kovačič (Triglav) 1 (8:24), Česen (Triglav) 1 (3:24). Ženske: Pire (Odred) 9, Cadež (Triglav) 7 (24:7), Plut (Triglav) 7 (23:9), Krajger (Fužinar) 6, Petrač (Fužinar) S, Knap (Triglav) 4, Zri-mec (Odred) 3 (12:22), Kokalj (III-rija) 3 (9:19), Klevlšar (Triglav) 1, Vavče (Fužinar) brez točke. L. S. Republiško prvenstvo V kegljanju na ledu MED POSAMEZNIKI JESENIČAN GERDELJ Jesenice, ll.febr. - Na umetnem drsališču pod Mežakljo se je pričelo danes republiško prvenstvo v kegljanju na ledu za posameznike in ekipe. Tekmovanje bi moralo biti na Blejskem jezeru, vendar je bilo zaradi pretankega ledu preloženo na Jesenice. Nastopilo je 15 ekip z Jesenic, Bleda, Kranjske gore, riovnice in LjuZbljane- Polja. Med posamezniki, ki so tekmovali dopoldne, je zmagal Jeseničan Gerdelj. Rezultati: Gerdelj (Jesenice), Klinar (Jesenice), Kokalj (Bled); splošni razred — na daljavo: Potočnik (Bled), Gerdelj (Jesenice), Božič (Jesenice); na daljavo — starejši razred: Brinovec (Jesenice), Kokalj (Bled), 2bontar (Jesenice). Ekipno prvenstvo ob zaključku redakcije še ni bilo zaključeno, zato bomo o teh rezultatih poročali v sredo. — U. senijević, Perović, šišić, Žečević, Orlija, Djordjević, Mičović, Beli, Stjepčević. Strelci: B. Jan 4, Klinar 3, Tišler 3, Smolej 2, Ravnik 2, Valentar, Trebušak in Brun po 1 za Jesenice. Za Crveno zvezdo pa je dal častni gol 2ečevič. Tekmo sta sodila ing. Kaltnikar z Jesenic in Viditski iz Beograda pred več kot 300 gledalci objektivno in sta s hitrim reagiranjem preprečila več osebnih obračunavanj. 2e v uvpdu je bila igra izredno ostra. Predvsem gostje so se hoteli z ostrostjo in grobostjo pokazati enako tehnično boljši mdomači-nom. S tem jim je uspelo zadrževati napad domačih, ki so bili uspešni šele v 7. minuti, ko je Valentar v lepi akciji preigral obrambo in dal prvi gol. V naslednjih trinajstih minutah prve tretjine so bili domači naravnost odlični. — Kljub močni obrambi gostov so dali še šest strelov: Klinar 2 ter Trebušak, Tišler, Smolej in B. Jan po enega. Zaključek prve tretjine 7:0 je bil za goste nepričakovan poraz, zato so y drugi tretjini zaigrali še ostreje in bolj grobo ter v glavnem le branili svoja vrata. Tudi ta način igranja gostov je preigrala tehnika domačih v izrednih akcijah in so tudi drugo tretjino zaključili s 7:0 (B.Jan 3, Smolej, Klinar, Ravnik ter Brun pol). V začetku zadnje tretjine so privedla osebna obračunavanja do viška. Zaradi težje poškodbe enega igralca Crvene zvezde je bila igra prekinjena za 10 minut. Nato se je nadaljevala nekoliko mirnejše. Ko pa je 2ečevič v 11. minuti dosegel gol za goste, so prešli domači ponovno v napad, vendar zaradi grobosti gostov vse do zaključka niso bili več uspešni. Tik pred koncem zadnje tretjine je bil usnešenRavnik, v 20. minuti pa še Tišler dvakrat in je tako povedel domače tudi v zadnji tretjini v vodstvo 3:1. Občinstvo s tekmo ni bilo zadovoljno, saj je bila vseskozi odraz rešportnih odnosov med posameznimi igralci Crvene zvezde in Jesenic. — U. Jesenice, 11. februarja — Sinoči so Jeseničani visoko porazili beograjsko Crveno zvezdo z rezultatom 17:1. — Na sliki: Med najboljšimi Je bil gotovo tudi Cene Valentar v akciji pred nasprotnikovimi vrati. — Foto: F. Perdan POPRAVEK V članku »Prešernove nagrade In nohvale za leto 1961« v sobotni številki »Glasa« nam je tiskarski škrat zamešal vrstice v zadnjih dveh odstavkih, ki Jih zato še enkrat ponatiskujemo: Mila Valenčič iz Kranja je v zad- sa umirajo stoje. Z enakim uspehom je oblikovala tudi vlogo matere v Fischerjevi drami Prosti dan. Obe vlogi sta bili na dramskih revijah v Zagrebu in Kopru posebno pohvaljeni. Uspešno je oblikovala še vrsto drugih vlog, I razen tega i o lahko ocenimo njem času z velikim uspehom odi-1 kot disciplinirano in požrtvovalno grala vlogo babice v drami Dreve- igralko amaterko.