- J____ DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER -NO. 13 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 17, 1939 LETO XLII. — VOL. XI,JI. Halijanski lujezemec izkoriščal dobrodelne družbe in relif. V nekaj letih je dobil $21,000 pariti, da je v šestih letih dobil od dobrodelnih družb in relifa nekaj nad $20,000. V novembru mesecu lansko leto je dobil precej dobro delo, pri katerem je zaslužil $148.00 na mesec. Kljub temu je pa še vedno vlekel relif. Njegova sleparija je bila kmalu dognana in poslan je bil na sodnijo. Sodnik mu je povedal, da če bi v Italiji kaj takega naredil, bi ga postavili ob zid in ustrelili. Francove armade blizu Barcelone i relifu v (levelandu, kot pa jih je bilo v 1934 Hendaye, Francija, 16. januarja. Gen. Franco je poslal prebivalstvu mesta Barcelone, ki se nahaja pred padcem, prijateljski poziv, da se podajo, da preprečijo nadaljno prelivanje krvi. Franco je komaj 27 milj od Barcelone. Hendaye, Francija, 16. januarja. Iz glavnega stanu španskih nacionalistov se naznanja, da se bližajo čete generala Franca mestu Igualada, ki je močno utrjeno in ki je komaj 30 milj od Bar- Izpuščan je bil in zopet dobival relif! V petek je bil aretiran V soboto je stal pred sodnikom. Bridko je tožil, da nimajo v hiši plina, elektrike. Sodnik ga je vprašal, kako je mogoče, da je kupil radio za $74.00, peč za $99.00 in pohištvo za $189.00. Povedal je sodniku, da ga je družina prisilila k temu, a sodnik ga je prisilil, da mora v ječo za 6 mesecev in vrniti mora, kar jo sleparskim potom dobil za relif. PV cev l€Veland- ~~ Mal° tu-iezem" Je tako srečnih kot Darilo ?nzo' Italijan po rodu; ki se t^i a->a v Ameriki že od leta 1918, ' j. ni postal ameriški držav-| .J*n> dočim je znal izkoričati de- kamor se je zatekal. I malu po svojem prihodu se i sr?z nek° itaii->ank°'ki Je i ot u Že prej dva nezakonska 5 bi]0- ^ zakonu je Alonzo do-l Se šest nadaljnih otrok, toda sk'V'-dn° mu drutr° kot družin" ' j Zlvljenje ni ugajalo. » (lili so zdravniki razso- > na'" m1 Je nje^ova žena slaboum-niš rala bi biti poslana v bol-i'promC°' k''er pa zaenkrat ni bilo ž rod i °ra' Pa osta'a na domu in so J x °troke naPrej. Vsi otroci ^sevno jako zaostali. l 0,-»»'odelne družbe so med tam «len 'tan° dobile kako del° za je skega Italijana ,toda delo ikanelej pustil- češ, da ga "ne- noba Ilr'";k,aclar d'elft- NaJ'brž le- Znal je tako spretno sle--, cšreb Fiank Kmeta Ai^kojni Pionir Frank Kmet, 5' je |. preminul v nedeljo zjutraj, Poti!' 4ar 60 !et- Doma je bil iz , Hr/0zda> P- Dvor, po domače 6 V Ameriko je dospel pri J^1• leti. Najprvo je delal He.sr*,-> C železnici, kjer se je po-Sfiik 1 Ilakar Je bil kot nadzor- , I'&n'ffsylvailia'' železnici'. Hv- Se Je poročil z vdovo 1>iC 2yrezi-i° Jakšič, katere so-do4 ank je umrl leta 1904. V perfc°-ni zapušča ranjki sestro leza Krstnika št. 37 JSKJ bevsu vni član Sloven, kat. I'lilibic0Stilno od leta 1908 do pro-bii Zbolel je leta 1935 in je fSak tri leta nezmožen za v Rad se je pa nahaja jo ,S(J Se na večer pred smrt-flfUži Je nahajal v krogu svoje fetJ? in prijateljev in igra Ko r. °nčno poslovil: "Kdaj bo-z°Pet igrali?" Ko so mu VoHl'.^a "jutri zvečer," je odgo . ne zvečer, začnimo kar To s0 bi];e njegove la -i besede. Smrt ie nastoni- Najden milijon Paris, 16. januarja. Gospa Alex Dupont, francoska vdova, je zadela v narodni francoski loteriji pretekli teden glavni dobitek — en mi{ijon frankov. Toda do denarja ni mogla priti, ker se r^i.mogla izkazati jt listkvm, da je srečko kupila. Začela je končno premišljevati, če ni mogoče srečka v obleki njenega moža, katerega so pokopali zadnje poletje. Na ponovno prošnjo vdove ao oblasti končno dovolile truplo ranjkega izkopati. Srečka je bila v žepu obleke mrtvega. In gospa Dupont je dobila izplačan en milijon frankov. -o- celone. Nekaj ur prej so nacionalisti naznanili, da so zasedli mesto Cervera, 19 milj proti zapadu. Tekom zadnjih 24 ur so nacionalisti čudovito hitro napredovali. Zasedli so v enem dnevu 86 mest in vasi, med njimi Tarragono, glavno mesto Tarragon province. Na ta način so nacionalisti dobili včeraj pokrajino, ki obsega 640 kvadratnih milj in v ka teri živi nad 200,000 ljudi. "Naše čete bodo tekom enega meseca v Barceloni," se je izjavil načelnik zrakoplovnega oddelka nacionalistov. Samo včeraj so nacionalisti dobili 5,000 lojalistov kot vojne ujetnike. Opaziti je, da so začeli mnogi dezertirati iz vrst lojalistov. Hendaye, Francija, 16. j an. Španska lojalistična vlada je najprvo zanikala, pozneje pa potrdila poročilo nacionalistov, da so slednji zasedli drugo najbolj važno špansko pristanišče v rokah lojalistov — mesto Tarragono. Tarragona se nahaja komaj 50 milj južno od Barcelone. Lojalisti so se umaknili proti zapadu in proti severu na utrjene postojanke, katere so že naprej pripravili za slučaj padca Tarragone. Lojalisti so se povsod brez boja umikali, čemur se čudijo vojaški eksperti na fronti. Do streljanja pride le pri zadnjih stražah, ki krijejo umikanje. Gen. Franco je zasedel dolenjo Katalonijo skoro brez streljanja. Mnogi so mnenja, da je u-mikanje lojalistov strategična poteza. Lojalisti imajo v gorah, skoro ob meji Katalonije, silne utrdbe in da baje nameravajo tam braniti svoje postojanke predno pade Barcelona. Predvsem se gre lojalistom za to,, da ostane vsaj ozka zveza med lojalistično Španijo in med Francijo. Dosedaj nacionalisti še niso mogli zasesti francoske meje, preko katere prihaja potrebno orožje za lo-jaliste. Vladne čete se imajo boriti ] s silnimi težavami^ Iz Tarragone in okolice je pobegnilo I kakih 70,000 prebivalcev, ve- činoma starci, ženske in otroci, ker moški so skoro vsi na fronti. Ti begunci so zasedli skoro vsa pota, tako da je gibanje vojaških čet lojalistov skoro nemogoče. Nacionalisti trdijo, da je padlo tudi mesto Reus, kjer so imeli lojalisti svoje glavne zaloge streljiva. Reus je 9 milj zapadno od Tarragone. Poročila o velikih zmagah generala Fuanca so vzbudila silno veselje po vseh onih delih Španije, ki se nahaja v oblasti nacionalistov. Madrid, 16. jan. — Španske vladne čete so prekoračile reko Tagus in so začele z boji v Malpica sektorju z namenom, da obrnejo pozornost generala Franca od Katalonija province. Boji se nadaljujejo kakih 50 milj jugozapadno od Madrida in zapadno od Toledo. Lojalisti tudi trdijo, da so zmagali na Estremadura fronti, kjer so zasedli bogate rudarske pokrajine pri Fuente Ovejuna. Vkorakanje nacionalistov v Tarragono je bilo popolnoma v redu. Španske čete iz province Navarre so bile prve, ki so razvile špansko zastavo v TarragQni, kjer je doslej vihrala rdeča komunistična zastava. Cleveland. — Direktor javnega blagostanja v Clevelan-du, Fred Ramsay, ki ima nadzorstvo nad relifom, se je včeraj izjavil, da je danes na ta ali oni način več ljudi v Cle-velandu odvisnih od relifa kot jih je bilo v leut 1934. Mestna vlada bo v kratkem prisiljena, pravi Ramsay, prenehati z mnogimi svojimi aktivnostmi, ako želi v tako obilni meri dajati relif. Poročilo, da je poslanska zbornica odbila $150,000,000 od relifa, je še bolj porazilno vplivalo. Da je položaj še slabši, pravi Ramsay, je bilo zadnje ča-sp mnogo WPA delavcev od- puščenih od dela. Vsega skupaj ima mesto Cleveland danes nekako 87,000 ljudi, ki so na ta ali oni način odvisne od relifa. In končno prihaja iz Colum-busa vest, da je novi governer naročil, da se mora hraniti do skrajnosti, kar pomeni, da bo državna postavodaja jako malo ali pa nič prispevala za relif. brezposelnim. V Clevelandu je bilo odslov-ljenih že nad 900 državnih u-službencev po novi vladi in ti ljudje bodo končno vsi prišli na relif. Industrije nikakor ne poslujejo kot se je od njih pričakovalo. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po raznih naših naselbinah V Aguiiar, Colo., je preminul. ženo, sina in pet odraslih hčera. Lovrence Mezeg, star 59 let. Rojen je bil v Dol. Dobravi, občina Trata pri Kranju. Bil je samski. Podlegel je kapi na možganih. Pri društvu ni bil nobenem. Mr. Frank Ziherle iz znane slovenske družine v So. Chicagu je zadnje dni sprejel profesorsko službo v mestni višji šoli Crane College. Mladi profesor bo tam poučeval trgovinsko pravo. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je po dolgi bolezni v Glenville bolnišnici preminul George Verner, star 50 let. Stanoval je na 14800 Sylvia} Ave. Doma je bil iz sela Brezo-vec, odkoder je prišel v Ameriko pred 26. leti. Ranjki zapuča tu sina Georga in tri hčere: Agnes Kalin, Marie Zimmerman in Ano. Soproga Mary je preminula v letu 1937. V stari domovini zapušča brata Franka. Ranjki je bil član drutva Hrv. Sloboda, št. 235 HBZ. Pogreb se vrši v četrtek ob 8:30 iz August F. Sve- Kralj pozdravlja Cham-berlaina pri vrnitvi London, 16. januarja. Angleški ministerski predsednik Chamberlain se je včeraj vrnil iz svojega obiska v Italiji. ,V Angliji je bil precej navdušeno sprejet, ker je Chamberlain to pot vztrajal na svojem stališču in se ni podal kot se je meseca septembra podal Hitlerju. Ob vrnitvi je prišel sam angleški kralj, da osebno pozdravi Chamberlai-na. Rev. (oughin za ameriško nevtralnost Detroit, 16. januarja. Prete klo nedeljo je imel Rev. Charles Coughlin jako bojevit govor, tekom katerega je nastopil proti centralizaciji ameriške oblasti v Washingtonu, za ameriško nevtralnost in proti pošiljanju orožja v Španijo. Centralizacija vla- V Mullan, Idaho, je umrl rojak Joe škantel, star 65 let in rojen v Brehovu pri Dobrem polju na Dolenjskem. V Ameriki je živel 40 let. Pokojni zapušča ženo, dva sinova in dve poročeni hčeri. Montevideo, Urugvaj, Južna Amerika. — Pri delu v tovarni se je z vrelim svincem hudo opekel 26-letni Slavko Cingerli. — Franc Samsa se je močno poško- Daladier se poganja s francoskimi socialisti Paris, 16. januarja. Francoski ministerski predsednik Daladier se je včeraj dalj časa posvetoval z bivšim premie-rjem, voditeljem socialistov, Leonom Blumom. Šlo se je radi španske krize in zmagova-nja nacionalistov. Blum je baje Daladierju obljubil, da mu socialisti ne bodo nasprotova- Jeklarski delavci Nejfc zjutraj. Bil je do zad- t( l^k Pri Zavesti. Soproga in tri E |Utaie S° ranjkega zadnja tri ^ & j(Gp0 negoval? na domu. Smrt bo^ rešila težke in neprijetne a V ^ Njegov pogreb se vrši H a° »traj ob 10. uri iz ka-kev.. ' Trdina in Sinovi v cer- i v družinsko grob- j Hfena Calvary pokopališču. ^ ko^ n° sožalje vsem sorodni- 1 f^li.' v bodo moža težko pogre- ' |ir j uživa njegova duša 1 n P°koj pri Bogu! 11 j, braniti se mora j governer države Ohio vUi.U((j1' je Prvi dan, ko je prišel i ^ ^7i;naročil noto pisalno mizo [Hvi 00- To je oni Bricker, ki 1 | %, * tla se mora na vseh kon- ; I ' Sevati." I v , Zadušnica » %nfrtek se bo brala za p0" I Frank Pižmoht sv. i lit; _ v cerkvi sv. Vida ob 8. JI H^JUtraj- Prijatelji ranjki 3o. Prošeni, da se udeleži- tek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Velik ogenj Iz Rantoul, 111., se poroča, da je včeraj na tamošnji Chanute vojaški zrakoplovi postaji nastal velik ogenj, ki je povzročil nad dva milijona dolarjev škode. Govori se, da je zrakoplovno vežba-lišče nekdo nalašč zažgal. Pogorelo je mnogo poslopij, predno so požarne brambe iz petih mest ogenj zadušile. V ondotni zrako-plovni postaji se vežba tudi nekaj Slovencev. Vreme župan Burton je'naročil mestni zbornici, da naredi predlog, o katerem naj glasujejo ljudje, da se podeli mestni vladi nadaljnih $9,000,000 za stroške. To je isti I Burton, ki je podpiral za izvoli-I tev senatorja Tafta, nasprotnika predsednika Roosevelta, češ, da Roosevelt preveč potroši za relif. C. I. O. unija, pri kateri so vključeni jeklarski delavci, namerava vpeljati nov sistem pobiranja mesečnih prispevkov od svojih članov. Ta novi sistem je pa trn v očeh lastnikom jeklaren in skoro gotovo bo prišlo do boja med unijo in jeklarskimi interesi. Unija bo predlagala, da se nastavijo v jeklarnah takozvani "stewards" ali kolektorji, ki bodo od članov pobirali mesečne prispevke. Članstvo ne plačuje redno svojih prispevkov, ki znašajo $1.00 na mesec in unije imajo velike težave s pobiranjem. Unija trdi, da ima 523,000 članov zaposlenih v jeklarskih delavnicah. Star grešnik Roy DeHaven je star 48 let in pismonoša v Cleveland že 23 let. Te dni je priznal pred zvezno sodnijo, da je že več let kradel pisma, v katerih je mislil, da se nahaja denar. Nabral je nekako $700.00 v par letih, čaka ga kazen zapora do 25 let. Razprodaja Pri Anžlovarjevih na vogalu Norwood in St. Clair se vrši razprodaja na ženskih ter otroških suknjah in obleki. Cene so zelo znižane. Tudi na spodnji obleki in drugem blagu so cene zelo znižane. Kupite sedaj! de. v Washingtonu pomeni, je de jal Rev. Coughlin, prej ali slej propast posameznih držav in vojni vrtinec za Ameriko. Da ohranimo demokracijo se moramo umikati vojni. In da se umaknemo vojni, se moramo vzdržati vsakih zapletljajev s tujezem-stvom, biti moramo strogo nevtralni. Prepoved pošiljanja orožja v Španijo mora ostati. Rev. Coughlin je tudi napadal znano ligo, ki nosi ime League for Peace and Democracy. Rekel je, da nosi ta liga napačno ime. Morala bi se nazivati League for War and Communism." Ta liga pobožno nasprotuje napredovanju fašizma, toda nima niti besede proti komunizmu, ki je nevarnejši od fašizma. Komunizem je uničevalec in morilec krščanstya, je dejal Rev. Coughlin. Radio govornik je svetoval vsem svojim milijonom poslušalcem, da pošljejo nemudoma brzojav na svojega kongresmana in senatorja v Washington s protestom glede pošiljanja orožja v Španijo. -o—- Društvo sv. Kristine Članstvo društva sv. Kristine št. 219 KSKJ se opozarja, da se potrudi s plačevanjem asesmen-ta, ker ne bom za nikogar založila. — T. Zdešar. Pismo! Pismo ima v našem uradu Mr. Joseph Ponikvar. Nevarno bolna Mrs. Ana Rode, 6310 Carl Aye. je nevarno zbolela. Obiski začasno niso dovoljeni. li pri vladi, ako je pripravljen odpreti francosko mejo, da se pošlje pomoč lojalistom. Daladier ni ničesar obljubil, toda boji se, da bodo Italijani v slučaju zmage nacionalistov na Španskem, si osvajali prevelike pravice na Sredozemskem morju. "Prijetno je v Ameriki" Pretekli teden je dospola v Cleveland dunajska družina Mr. in Mrs. Siegfried Merecki s tremi hčerkami. Družina pripoveduje, da misli, da je prišla v paradiž. Joj, koliko je v Ameriki kruha, sladkarij, kave, svežega sadja, in uh, kako silno številno avtomobilov. V Evropi zamorejo le najbolj bogate družine vzdrževati avtomobil, tu ga ima pa skoro sleherni delavec! In kako je vse svobodno v tej deželi! Govorite kar hočete, pišete kar hočete ! če ste pameten, vas poslušajo, če ste trapast, se vam smejejo, pravi družina Merecki, ki je dospela sem s posredovanjem bogatega sorodnika. Nesreča rojaka Ko je rojak Frank Ulj an zadnjo soboto korakal po cesti, mu je na zmrzlih tleh spodrsnilo, da je padel in si razbil koleno. Rojak Uljan stanuje pri Jos. Sim-čiču na Elizabeth Ave., a se nahaja sedaj v St. Luke's bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Slavčki Starši Slavčkov so prijazno vabljeni, da se udeležijo seje danes zvečer 17. januarja. V Chicagu je umrl Martin Hmljan, star 35 let in rojen v Boldražu pri Metliki. V Ameriki je bil 17 let in zapušča tu ženo in hčerko. V Bear Creek, Mont., je preminul rojak John Gross, star 75 let in rojen v Straži pri Novem mestu. Bil je vdovec in ne zapušča tu nobenih sorodnikov. V Virginia, Minn., je umrla Mary Panijan, stara 59 let, vdova, rojena v Metliki v Beli Krajini. Njen mož Martin je umrl maja meseca lanskega leta. Ranj-lca zapuča tu tri sinove in tri hčerke. V Milwaukee je za pljučnico umrla Jennie Ivančič, stara 42 let, doma iz Javorja na Primorskem. — Istotam je v bolnišnici umrl Martin Reberniek, star 44 let in doma iz Majperga pri Ptuju na štajerskem. Umrl je naglo. Dve uri pred smrtjo je prišel na policijsko postajo v bližini svojega doma in prosil policijo, da ga odpelje v bolnišnico, ker se slabo počuti. Ugodili so mu in čez dve uri je umrl. Zapušča ženo in brata. • Dne 29. januarja bo v slovenski cerkvi v Pittsburghu zapel novo sv mašo mlad slovenski du- tiova} pri padcu iz bitsa: — Pavel Mislej se je poročil z Milko Se- devčič, Albin Boškin in Jože Pavlin sta pa vzela rojakinji iz Prekmurja, dočim so se Mirko Kolenc, Mirko Zavadluv, Just Zučič in Ivan Frelih oženili s čr-nookimi Urugvajkami. V Imperial, Pa., je umrl rojak Andrej Opeka, star 74 let, ki je bival v Ameriki nad 40 let. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. v --o- Neumestna parada Več članov C. I. O. in nekaj komunistov je te dni paradiralo pred lokalninj uradom WPA. Protestirali so radi znižanja relifa, o katerem je odglasovala poslanska zbornica kongresa. Zakaj ti ljudje paradirajo pred WPA uradom, je nemogoče razumeti. WPA urad se trudi, da dobi delo za brezposelne, a republikanski kongresmani v Washingtonu so proti temu. Če bi šli CIG člani in komunisti paradi-rat pred stanovanja republikan-* skih kongresmanev, bi bila protestna parada vsaj umljiva. Prijeti morilci? Dva mlada zamorska fanta hoven Rev. Daniel čadanič, ki je bil rojen in vzgojen v slovenski župniji v Pittsbrghu. Njegovi starši so bili rojeni v Preloki pri Vinici v Beli Krajini. Mati no-vomašnika je bila vdova že 22 1st, pa je kljb temu lepo vzgojila vse svoje otroke narodu in Bogu v ponos. V Salem, Ohio, je bil v ondot-nem premogovniku težko pobit rojak Anton Celin. Nahaja se v bolnišnici v Youngstownu, Ohio. Tudi njegova soproga je že nad mesec dni v bolniški postelji. V Milwaukee je v bolnišnici umrl Avgust Zaje, star 48 let in doma iz Mirne peči na Dolenjskem. Ranjki je vodil gostilno in kegljišče. Zapušča ženo, dva sina in hčer. Pred kratkim si je v Detroitu vzel življenje rojak Martin škoda, star 58 let. Ranjki zapušča sta včeraj napram detektivom priznala, da sta bila udeležena pri roparskem napadu, pri katerem je policist Goggin zgubil svoje življenje pretekli teden. Eden je vozil avtomobil, drugi je pa pazil, da ne bi kdo nepoklican prišel blizu. Prej je že policija aretirala nekega 19 let starega Roberta Fortner, tretjega roparja, o katerem se trdi, da je ustrelil policista. V nekaj dnevih bo policija imela na dlani vse dokaze in bo zadevo izročila veliki poroti, ki naj^estavi obtožnico. Ranjen od avtomobila Ko je nameraval Mihael Radlich, 8300 Maryland Ave. na 77. cesti prekoračiti cesto, ga je zadel avtomobil, ki ga je poškodoval. Z razbito lo-I banjo je bil Radlich preljan | v St. Alexis bolnišnico. i "AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 17, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezma številka, 3c. SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for B months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ,83 No. 13, Tues., Jan. 17, 1939 i........................... BESEDA IZ NARODA J.—■—•—•—•—»—. . . «—•—•—•—.—.....—•—--'—•—•—•--—k Na obisku v stari domovini 9. Izlet po Sloveniji: Od Logarjeve doline do Celja. Piše Marie Prisland, Sheboygan, \yis. Tom Mooney kot je v resnici Znameniti ameriški- časnikar George West je par dni predno so oprostili Tom Mooneya iz zaporov, obiskal Moo-neya v ječi. Napram Westu je Mooney razkril svoje življenje in svoje načrte za bodočnost. West opisuje razgovor z Mooneyem v zaporih v eni zadnjih številk "New Yorka" in omenja med drugim: "Tedne in tedne je zrl Tom Mooney na trenutek, ko bo prost. Odkar je bil izvoljen governerjem Culbert Olson je Mooney dobro vedel, da so dnevi zapora šteti. Da bo zopet svoboden mož, ki gre kamor hoče, ki svobodno govori in se lahko udeleži vsakega gibanja, ki mu prija. Kajti Tom Mooney, potem ko je bil nad dvajset let v zaporih, je še vedno pristaš delavskega gibanja in bo tudi v bodoče to, kar mu očitajo njegovi nasprotniki: delavski agitator. "Ako bi se manj zanimal za delavsko gibanje, tedaj bi bil lahko oproščen že pred osmimi leti, ko je neka skupina finančnikov in industrijalcev v San Franciscu obljubila posredovati v njegovo prid, ako bi Mooney obljubil, da se vrne k svojemu pokilcu kot livar in se vzdrži delavske agitacije. Toda Mooney ni hotel obljubiti. In tudi sedaj tega ni storil. "Jaz nisem bil zaman v zaporu," se je izjavil napram pisatelju Westu, "toda povem vam, da nikakor ne verujem v nasilje in poboje kot v sredstvo, da napreduje unijska stvar, toda govoriti in pisati pa hočem v prid izboljšanja delavskega položaja." Nahajali smo se v sprejemni sobi San Quentin zaporov, ko sem govoril z Mooneyem. Mooney ni bil več rja-volasi, okrogloličasti, napadalni mož star 34 let, ko so ga prijeli. Danes ima bele lase, bil je neobrit, toda na sebi je imel kljub temu nekaj dostojnega. Star je 56 let danes, lica so mu upadla, toda mišice na obrazu so še vedno napete. In v sebi čuti še vedno dovolj moči. "Da, Mooney je še vedno močan, napet, toda na sebi ima tudi znake, ki kažejo, da so ga dolga leta v zaporih precej spremenila. Postal je bolj zmeren. Egoistični, prepirljivi, razgrajajoči Mooney je danes zginil. Tom Mooney, s katerim sem govoril, je bil še vedno odločen, toda nikakor bojevit ali prepirljiv. Govorila sva o governerju Olsonu. Tom mi je pripovedoval, da je na večer volitev čul do dveh zjutraj v bolniški sobi in poslušal rezultat volitev. Mooney je bil strežnik v bolniški sobi. "Čutil sem, kako prihaja novo življenje v mene, je dejal Mooney, "ko sem bil gotov, da Olson zmaguje." Vprašal sem ga, kaj misli začeti, ko bo enkrat prost zaporov? Odgo-vcril mi je, da bodo najprvo proslave in parade v raznih mestih. Radi bi videl in slišal kolikor mogoče onih, ki so mu pomagali v njegovem boju za svobodo. Toda po končanem praznovanju si na želi počitka. Prvič v svojem življenju je začel misliti na svoje zdravje, ki je bilo od leta 1937 precej rahlo, ko se ga je prijela neka notranja bolezen. "Ko se bo spočil, tedaj bo poiskal kje prostor v delavskih vrstah, kjer bo rabil svojo moč in poznanje — tega se močno zaveda — za prospeh delavstva. Predvsem je njegova iskrena želja, da bi nastal mir in sporazum v vrstah C. I. O. in American Federation of Labor, tako da bi se vse delavstvo zedinilo za en sam program. Pozneje sva začela govoriti o politiki. Toda pri tem je postal zelo previden in konservativen dasi dobro ve, da se ima politiki zahvaliti za svojo svobodo. Povedal pa je, da bo prišel dan, ko bo delavstvo vladalo v Ameriki. "Toda ne po ruskih metodah," mi je hitel Tom Mooney zatrjevati. Različen položaj zahteva različne metode. Toda nihče naj se ne vara. Zmaga ne bo prišla brez grenkega boja. .Le poglejte, kako se delodajalci združujejo. Njih prvi napad je bila'st. 1. (Številka 1 se imenuje postava v Californiji, ki omejujejo piketiranje in bojkotiranje, ki je bila pozneje odpravljena.) "Iz pogovora, ki sem ga imel s Tom Mooneyem sem dognal, da se njegova temeljna filozofija ni dosti spremenila v zadnjih dvajsetih letih. To sem toliko laglje razumel, ko sem ga vprašal, kaj so leta v zaporih naredila za njega, kako misli o življenju v zaporih sploh. Odgovori so bili nesmiselni in prazni. Življenje v zaporu je zelo malo vplivalo na Mooneya. Vedel, da ima zunaj prijatelje, ki se borijo za njega in temu je posvetil vso svojo pozornost. (Konec prihodnjič.) Sicer pravijo, da vsak berač svojo malho hvali, in zato mi či-tatelji ne bodo zamerili, ako tudi jaz svojo Savinjsko dolino nekoliko pohvalim. Hočem ji pa dati samo toliko hvale, kolikor jo po pravici zasluži. Resnica je namreč, da se morejo naravne krasote gorenje Savinjske doline primerjati z vsemi drugimi najlepšimi deli slovenske zemlje. Razlika je samo to, da je na pr. naša Gorenjska bolj poznana, da je bolj dostopna, ker ima dobre prometne zveze, dočim ima gorenja Savinjska dolina v najboljšem slučaju samo avtobusno zvezo. Prej pa je le malo kdo vedel za naše štajerske bisere naravne lepote, kot je Logarska dolina, Matkov kot in Robanov kot. To so namreč tri doline severno-za-padno od Luč ob Savinji. Od Luč naprej se dolina Savinje zelo zoži in na obeh straneh jo spremljajo visoke gore. Prva v tem delu je Raduha (2062 metrov), a na nasprotni strani je dolina z imenom Robanov kot, ki drži proti Ojstrici (2348 m), ki je med najvišjimi vrhovi v Kamniških planinah, Nad Robanovim kotom na štajerski strani je Strelovec (1741 m). Dalje naprej severno od Solčave je Olše-va (1929 m), ki pa je že v Karavankah in sicer ob nemški meji. V Karavankah je dalje tudi gora Pastirkov vrh (1440 m) in še dalje ob nemški meji so Pavličeve stene (1653 m) in dalje južno je Mrzla gora (2202 m). Kot med Pastirkovem vrhom, Pavličevimi stanami in Mrzlo goro se imenuje Matkov kot. Južno od Matkovega kota je Logarjev kot, to je Logarska dolina, ki sega najbolj daleč proti zapadu v celi štajerski zemlji ter se na zapadu končuje z vrhom Križ (2429 m), a na jugu pa z Jermanovimi vratmi (1924 m) in dalje vzhodno proti Ojstrici z goro Planjava (2399 m). Vsi ti trije koti, to je Robanov kot, Matkov kot in- Logarska dolina so smatrani za izredne naravne lepote, a največja in najlepša je Logarska dolina. Strokovnjaki trdijo, da tako lepe do-j line nimajo vse Alpe ter da je samo v Pirenejih (gorovje med Francijo in Španijo) dolina Chirgue de Gavarnie, ki ima še veličastne j še gorsko ozadje kakor Logarska dolina. Nek Ame-rikanec, ki je obiskal to dolino, je napisal v spominsko knjigo v tem kraju: "Kaj so najvišji new-yorški nebotičniki v primeri z mogočnimi vrhovi, ki obdajajo to dolino, ko isti žarijo v jutranjem ali večernem soncu?" Da so pričeli ceniti lepoto Logarjeve doline, najbolje priča to, da v poletju vozi sem avtobus prav iz Ljubljane. To posebnost sem posvetila temu delu naše slovenske zemlje zato, ker se med nami splošno misli, da pri nas na štajerskem nimamo tako visokih gor, da bi se mogle meriti z onimi na Gorenj- Kaj pravile! Sreča za Jugoslavijo je ta, da ni dr. Korošec izvršil svoje namere in ni začel s požiganjem hrvatskih cerkva, kot ga dolžijo, ker sicer bi bilo v Jugoslaviji zmanjkalo žveplenk in slame, kar je absolutno in neobhodno potrebno, kadar hoče kdo zažgati kako stavbo. H * * * Tista, ki jo slovenski in hrvatski žurnalisti obešajo dr. K -rošcu na frak češ, da je hotel požgati vse hrvatske cerkve, ni še nič. Mi pa vemo o dr. Korošču še nekaj hujšega namreč, nameraval je prenesti ljubljanski grad vrh Triglava. Zdaj, ko je prišlo to na dan in se je ta namera dr. Korošču izjalovila, prosimo slovenske in hrvatske komuniste, naj radi tega ne napadajo preveč dr. Korošca. Nekaj se tudi govori, da je nameraval dr. Korošec zamašiti izvir Ljubljanice, "tyli sicer ne verjamemo tega, ampak če je res . . ." skem, in da nimamo naravnih lepot, ki bi bile posebnega zanimanja vredne. Resnica pa je, da imamo oboje. Zato smo lahko hvaležne našemu 'vodniku Mr. Zakrajšku, da je vključil ta malo znani "corner" v program našega izleta po Sloveniji. Logarska dolina spada pod občino in faro Solčava, ki je sicer zelo obsežna po površini, a šteje samo okrog 850 prebivalcev. Prva cerkev je bila tu postavljena še okrog leta 1200 in sicer od celjskih grofov, šola je biLa ustanovljena leta 1872. Danes ima kraj prosvetno društvo, gasilski dem. Najbližja žel. postaja je Šmartno ob Paki, oddaljeno 45 km. Sosedna občina in župnija so 10 km oddaljene Luče, ki pa so že gostejše naseljene ter imajo nad 1500 prebivalcev. Kakor Solčava so tudi Luče obdane od visokih gor in zato kraj privablja vsako leto več turistov. Naprej doli po dolini je prijazen trg Ljubno, ki stoji na vzvišenem mestu nad izlivom Ljubnice v Savinjo. Tu je središče lesne industrije v gorenji Savinjski dolini in od tu naprej se les pošilja po Savinji v splavih (flosih) v Gelje, Zagreb in prav v Beograd. Marsikateri bivši "flosar" iz teh krajev, ki je sedaj v Ameriki, rad pripoveduje o svojih doživljajih iz svojega splavar-skega življenja. V zgodovini se Ljubno prvič omenja že leta 1247 in sicer v upravnih spisih gornje-grajskega samostana, kateremu je pripadalo, to ozemlje. Zaradi krasne okolice in bližnjih gora in gostoljubnega prebivalstva je trg jako priljubljena izletniška in turistična točka, kamor pride vsako leto znatno število domačih in tudi tujih letoviščnikov, ki so ! vir lepih dohodkov za prebival-J stvo poleg kmetijstva in lesne in-' dustrije. In ker je iz te občine I veliko rojakov v Ameriki in je mnogo njih zelo podjetnih, se na | prvi pogled vidi, da so ameriški I dolarji veliko pripomogli k razvoju in napredku kraja. Prebivalstvo občine šteje okrog 2800 duš. Ob cesti iz Ljubnega v Gornji gracl, kjer se odcepi cesta proti Mozirju, je znana božja pot Rad-mirje s cerkvijo sv. Frančiška. Ko je v teh krajih morila 1. 1715. kuga in lakota, je gornjegrajski dekan Ahacij Strežinar tu postavil oltar sv. Frančiška, kamor so pričeli prihajati romarji od blizu in daleč. Kmalu je ta božja pot zaslovela daleč preko meje Štajerske, kar dokazujejo mnoga dragocena darila od raznih vladarjev, kot Marije Terezije, Marije Antoinette, poljskega kralja Avgusta III, poljske kraljice Daufine (kelih z letnico 1763), ter od mnogih nemških velika-scv. Vse te dragocenosti cerkev še vedno hrani. Radmirje sicer spada ped občino Ljubno, a je samostojna fara od leta 1782. Ob banovinski cesti v smeri Mozirje je Okonina, ki prideluje in izvaža precej žlahtnega sad-nja, seveda tudi lesa. Skozi kraj teče topel studenec, ki nikoli ne zamrzne. Nad izvirom tega studenca je brezdno z mrzlo in toplo vodo. Podružnica sv. Jakoba se prvič omenja leta 1426. Naprej v isti smeri je ob poti vas Grušovlje in vas št. Janž, ki tudi prideluje žlahtna jabolka, slive in nekaj grozdja. Svoj čas je bilo v tej okolici precej vinogradov, a so jih pozneje opustili. Kraj ima precej lesne industrije. Tu so tudi našli razne izkop-nine iz rimskih časov. Poleg tega je zame ta kraj še posebej važen in sicer zato, ker je tukaj doma moj mož John. Tako smo se skozi Varpolje in Nisko vas hitro približali mojemu rojstnemu kraju — Rečici. Sicer ob tej priliki ni bilo prvič po prihodu iz Amerike, da sem prihajala na Rečico, ker sem bila tu že drugi dan po prihodu v Ljubljano ter sem tam ostala več dni. Občutki, ki človeka navdajajo, ko se po 30 letih vrača iz Amerike v svoj domači kraj, se ne dajo popisati, morejo se samo občutiti. Pesnik je orisal ta moment s sledečimi besedami: "še stare hiše so, še stare ceste so, prijatelji pa v grob spe . . ." Ko smo se, s hčerko Hermino, Mr. Zakrajškom, Mi-s. šlosar in sestrično Tončko, tisto soboto popoldne po prihodu v Ljubljano, peljali z avtomobilom doli od Vranskega in potem gori ob Savinji proti Rečici skozi kraje, ki so mi bili znani iz mladostnih let, so zvonili in potrkavali zvonovi, kakor je ob sobotah navada, se mi je zdelo, kakor da čujem bajne melodije, katere so mi bile znane iz davnih, davnih dni in katere so mi bile nepopisno prijetne. Oči so se mi nehote zaprle in v nekaj momentih sem v mislih preživela še enkrat vse doživljaje mladostnih let, ki sem jih doživela v teh krajih, na teh pestrih poljih, na belih cestah in ljubkih stezicah. Kakor da bi mi misli iskale pot v kraj vseh krajev, v kraj, "kjer hišica rojstva mi stoji," in "kjer zibali so me mamica moja," so se moje misli znašle na poti, ki se odcepi od glavne ceste proti trgu. V trenutku mi je stal ves trg pred očmi in vsa moja mladost: rojstna hiša, cerkev, šola, polja, travniki, gozdovi, moja ljuba stara mamica, sorodniki, prijatelji in znanci. Kakor da bi se slika mojega življenja razgrnila pred menoj. Vse je bilo tako živo, tako jasno, kakor da se je prav kar zgodilo. Iz sanj me je prebudil šofer, ki je vprašal: "Ali ni tisto-le Rečica?" Res je bila; stala je skoraj tik pred nami. Avtomobil je krenil z glavne ceste in v par trenutkih smo bili pri znamenju, ki je ravno nasproti hiše moje tete Jožefe Petri nove, kjer so me pričakovali že od prejšnjega dne. Ko smo izstopili je, kakor prikazen iz sanj, stopila pred me deklica v belem prazničnem oblačilu in govorila z resnostjo in občutkom: "Košaro cvetja ti podam ... a danes pa v rojstni grudi Ti kličemo: Bog živi te .. ." in dalje: "Spomin na zlata mlada leta, zvabil Vas z daljnjega je sveta, da videle bi Vaše spet oči, dragi kraj otroških dni . . ." človek bi moral imeti srce iz kamena in živce iz železa, da bi ostalo srce mirno in oči suhe v takih Rečica v Savinjski dolini trumutkih in ob takih besedah. Ko sem se to pot, to je skpno z drugimi izletnicami, bližala Rečici, so mi stopile pred oči vse podrobnosti prvega prihoda nekako dva tedna prej. In ko je naš avtobs zopet zavil z glavne ceste proti Rečici, so popustili živci, jo vzdrhtelo srce, čeravno sem skušala biti po amerikansko "tuf"; smo pač koncem konca le slovenske narave brez ozira na to, kje živimo. Ustavili smo se pri Prislando-vih, sorodnikih mojega moža, kjer smo imeli naročeno kosilo. Pozneje so naše potnice želele videti mojo rojstno kišo. Ker ogromni avtobus ni zmogel ozke in vijugaste poti, smo šle peš. Naša hišica namreč stoji na majhnem hribčku na koncu trga in je sedaj last tete France, ki kar ni vedela s čim bi nam bolj postregla ter nas končno še vse skupaj ekraneljala z rožami iz svojega vrta. Mojim sopotnicam sem pripovedovala kako me je teta sprejela prvikrat. Vso hišo je ozaljšala z venci in zastavicami, cclo nekak slavolok z napisom je dobra duša postavila. Zvečer je prižgala bengalični ogenj, sosedovi fantje so pa streljali z mož-narji, kar bi naj veljalo v pozdrav meni, ki sem se po 30 letih vračala domov . . . Saj ne more človek ostati ravnodušen spričo tolikih dokazov ljubezni in vdanosti. Ko smo vzele slovo od tete France, smo obiskale še teto Jo-zefo in njeno družino. Stric Anton, star Amerikanec, nas je kar v angleščini pozdravil. Sestri-čna Pepca, ki je že pred petimi meseci pripravila primerno de-klamacijo v moj pozdrav, nam je z prigrizkom postregla in nas okrasila z nagelj čki in rožmarinom. Teta Jožefa je že delj časa bolana, je za silo vstala iz bolniške postelje, da pozdravi Ame-rikance, posebno pa, da "še zadnjikrat vidi svojo Marijo. . V prijaznem kramljanju je hitrp mineval čas, in treba je bilo odriniti, da pridemo pravočasno do Celja, kjer smo nameravali prenočiti. Moji sorodniki so tarnali, da sem premalo časa pri njih, da bi se bilo treba pogovoriti še o tem in onem, • da bi bilo treba obiskati še tega in onega in navajali so še mnogo ^drugih vzrokov, zakaj naj bi ostala pri njih. Razumeli pa so, da ne morem skupine pustiti in tako smo se zopet poslovili in to je bilo zadnje slovo na tem obisku. Da je bilo težko, si lahko vsakdo sam misli. Šofer Rafko je pritisnil na gas in avtobus je oddrdral skozi Spodnjo Rečico, Nazarje, Prihovo proti Mozirju, kamor smo dospeli v kakih 20 minutah. Ta trg leži ob položnem bregu nedaleč od Savinje. Radi idilične lege in ugodnega podnebja je ta kraj postal priljubljen zlasti leto-viščftikom iz hrvatskega dela Jugoslavije. Statistika izkazuje, da je bilo v Mozirju leta 1934 350 tujcev, kar je nedvomno lepo število za ta kraj. Zlasti je ta kraj priljubljen ribolovcem in tudi veličastne Mozirske planine marsikoga privabijo. Kakor vsi starejši kraji v tej okolici Savinje, sega tudi zgodovina Mozirja daleč nazaj v rimsko dobo, ko je stala tukaj trdnjavica. Poleg tujskega prometa je sedaj dobro razvito sade-rejstvo, lesna trgovina ter o-brtništvo. Iz zgodovine Mozirja naj omenim, da je ta trg igral zelo važno vlogo v dobi slovenskega narodnega preporoda, ko so se pričeli Slovenci zavedati, da so enokopravčn in samostojen narod. Od Mozirja naprej doli proti Celju smo prišli v okolico Letuša, Braslovč, Polzele in Žalca, kjer se prebivalstvo peča v znatni meri s hmeljem in Žalec je središče te industrije. Strokovnjaki trdijo, da je kvaliteta savinjskega hmelja med najboljšimi po vsem svetu se meša s slabšimi kvaliteta mi. Celo v Ameriko ga prid' precej, toda ne pod imenotf; Savinjski hmelj, temveč znamko raznih čeških in net ških firm. Nemci in Četi namreč pokupijo tukaj hme'p in ga potem pripravijo za el®'g( port pod svojim imenom. la so leta, ko so prideloval(gc dobili ogromne svote za produkt. Pozneje in zadn% čase pa mnogo pipovarn ^V; domestuje hmelj s kemika'f jami, kar je seveda veliko ctŽi ne j še in zato zahteva po lju pada in z zahtevo tudi ctki ne. gi Trg Žalec leži nekako v s^'So di Savinjske doline in stfC obsežnega in ravnega poljedclfti skega kompleksa. Ima dobfl razvito trgovino in obrtniške kakor tudi mnoge kulturne 'j) gospodarske organizacije. ^ di pričajo izkopnine, da je ^ Žalec že v rimskih časih na postojanka. Tu se tu% rodna pesem, da je "belo 'n veselo." Ker je do Celja tno 7 in pol kilometre, smo li v mestu kakor bi tre"'l Tamkajšnji zdravnik ^dr. ne Vrhovec je po brzojavki naročilu našega vodnika n Zakrajška rezerviral sobe ^ nas v hotelu Union, in za ni bilo treba šele iskati preI! čišča, ko smo dospeli v Ce'J' -o- WHITE EAGLE RIFLE * HUNTING CLUB Za mesec december je bil" zultat streljanja sledeč: . J Salmič........ .. 152 Kuhel............ 142 Roje................ 140 Znidaršič.......... 135 Hren.............. 130 Bozic............ 128 A. Grdina Jr....... 126 Zbačnik .......... 116 Buckley............ 110 Miller............ 104 Wolf.............. 100 Joe Grdina ..."...... & Rupar............ 91 Klemenčič.......... 8? Turk.............. 8-1 Kožar.............. 81 Je"da.............. 80 Uradniki kluba se zahvaU ■ u jo članom za tako fino kooPe cijo. i , -o- _ , >0g —Opčine. — Z vozička Je l^,, del 33-letni čuk Rafael, ko jc , lal na železniški prog pri 'o nah in se ranil po nogah in leV lje(j boku. |l0v —Rihemberk. — V Goricy°t« umrl za posledicami hude oP^ ^ cije posestnik Ivan Turk 0 hemberka. Pokojnik je dai^r ekrok slovel po svojem krel% tem značaju in umnem gosp0 |J> stvu. F1« -——_— Kaj teki bo to? % IN 19. februarja v Collin*"0 DOMOVINA, JANUARY 17, 1*33 3 AMERIK Italija poslala za 20 mili' jonov umetnin New York, 16. januarja. Na laškem parnik Rex je včeraj dospelo v New York za $20,000,-000 vrednosti laških umetnin. Namenjene so za razstavo v San Franciscu. Nekatere slike so tako dragocene, da se sploh ne morejo oceniti. Umetnine tekom prevoza niso bile zavarovane, ker laška vlada ni povedala vrednosti in nobena zavarovalna družba ni hotela vzeti zavarovalnine. Med drugimi se nahaja v zbirki -udi Rafaelova "Madona Sedia." Kakor hitro je parnik dospel v New York je obkolilo umetnine kakih 100 detektivov in policistov, da dragocenosti zavarujejo pred mogočo tatvino. Kot rečeno, to je bil večer prave rožmarinske domačnosti in iskrenosti. Navzoč narod, naši prvaki in naš preprost narod, se je skušal vsaj malo oddolžiti našemu vzgojitelju in voditelju, našemu Ivanu Zormanu. Nismo mu dali la-vorovih vencev in nismo mu dali zlatih daril. Dali pa smo mu, ali vsaj skušali smo mu dati svoje hvaležno srce in dali smo mu svojo desnico z iskreno željo, da ta naš prvak ne odneha, saj je še krepak in pri moči, da lahko še mnogo let deluje za dobro ime slovenskega naroda v tej naši novi domovini. D. JZormanot? 'Večer Program jugoslovanske razstave Hoover želi sem židovske otroke iz Nemčije Washington, 16. jan. Bivši predsednik Hoover je včeraj prišel, na dan z izjavo, v kateri je zahteval, da Zedinjene države odpro vrata na stežaj in sprejmejo kolikor mogoče židovskih otrok iz Nemčije. Takoj za govorom Hoover j a se je pa oglasil generalni solicitor ameriške vlade Jackson, ki je izjavil, da naseljevanje židovskih otrok v Ameriki bi še poslabšalo relifni položaj tukaj. Amerika mora skrbeti naj prvo za svoje ljudi, je dejal Jackson, p redno more misliti na druge. na svetovni razstavi v New Yorku leta 1939 Pred kratkim je padla odločitev, da se jugoslovanska država udeleži svetovne razstave v New Yorku leta 1939. s samostojno razstavo. Posebnega paviljona naša država ne bo gradila, ker bi bili stroški preogromni, ampak bo najela prostor v veliki palači, da se stroški znižajo. Poudarjamo, da ni smatrati to veliko razstavo kot nekakšen velesejem, kakor-šnih smo vajeni pri nas in kjer bi prišli posamezni izdelki in posamezni ljudje vpoštev, ampak je treba prikazati Jugoslavijo v celoti, kar pa omogoča navzlic temu tako posameznim pokrajinam kakor tudi organizacijam, da se v posameznih točkah programa lahko udeleže razstave.. Ministrstvo trgovine in industrije je poverilo organizacijo razstave trgovinskemu muzeju in odseku za turizem. Obveščene so o tem vse trgovske industrijske in obrtne zbornice v državi, ki naj stopijo takoj v stik s podrejenimi korporacijami, ker je čas zelo omejen in bo treba s prav amerikansko naglico pospešiti vse delo, da bo dospel ves materij al pravočasno na lice mesta razstave. Večina materi-jala je že zbranega, ves ostali pa prihaja dan za dnem v Beograd, tako da bo odšel dne 25. januarja 1939. leta že transport z razstavnim materijalom v Ameriko. Ameriški državljan obsojen v Nemčiji Hamburg, 16. januarja. Joseph Roth, uslužbenec na ameri-kem potniškem parniku Manhattan, je bil po nemški sodniji tukaj obsojen v ječo za šest mesecev, ko je spoznan krivim "napeljevanja k veleizdaji." Rothu se je očitalo, da je nekemu nem-kemu delavcu izročil neko komunistično knjigo. Roth se je izgovarjal, da ni vedel, da vsebuje knjiga komunistično literaturo. Ameriški konzul, ki, je bil navzoč pri obravnavi, se je vzdržal kritike. Roth je bil rojen v Nemčiji, pozneje se je izs,el:il v Ameriko, kjer je v letu 1936 postal ameriški državljan. *Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze, Za nadrobno in tudi veliko prodajo raznih izdelkov prihajajo v prvi vrsti vpošiev narodna ročna dela, ki pa morajo pasira-ti kontrolo, da se pošlje res dobro in lepo narejeno originalno narodno delo, ne pa kake strojne imitacije ali pa površno izvršena dela, ki ne bi nikakor dostojno prikazala našega solidnega dela na svetovni razstavi. Prodajo teh izdelkov je prevzelo Srbsko-amerikansko društvo, ki bo po-edincem dalo popolno garancijo za vse blago tako, da je vsak ri-ziko za odpošiljatelja izključen. To je bilo potrebno že zaradi tega, ker se raznim izdelovalcem in trgovcem prepreči vsaka škoda in se jim prihrani ogromne stroške za potovanje v Ameriko in nazaj pri veliki dvomljivosti pasiranja izdelkov na svetovni razstavi, kakor je dosedaj skoraj na vseh pokazala praksa. MALI OGLASI V najem se da štiri sobe, pokalnica. Moderno stanovanje, vse v stanovanju, kuhinjska peč, ledenica, linolej, proč spredaj in zadaj. Stanovanje samo za sebe. Vprašajte na 736 E. 93rd St., .severno od St. Clair Ave. Tel. ENdicott 1217. (15) Komu je znano kje se nahaja Ana Nistor, ki je svoj čas živela pri zetu Valeriju žebeljan, 367 No. Concord St. Do 8. sept. 1937 je bila zaposlena pri American Can Co. Ako je komu znano njeno bivališče, oziroma ako sama čita ta oglas, naj se javi pri August Kollander, 6419 St. Clair Ave. Išče se opremljena ali neopremljena soba za mlado žensko. Blizu ulične kare v slovenski naselbini. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu tega lista. (14) Soba se odda ženski ali dekletu. Tudi kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1393 E. 55th St. (13 To je vse, kar je otsalo od vlalca, ki je zadel v tovorni vlak pri Barbacena, Brazilija 100 oseb je bilo ubitih, več kot 100 p aranjenih. DNEVNE VESTI Nemški poslanik se posvetuje z voditelji Poljske Berlin, 16. januarja. Nemčija namerava odposlati svojega zunanjega ministra von Ribebntropa v Varšavo, da nadaljuje s pogajanji z voditelji Poljakov, da se Poljsko še tesnene priveze ob Nemčijo v uresničenje bodočih nemških načrtov. Obenem je dospel v Berlin grof Casky, ki je novi ogrski poslanik v Berlinu in ki ima te dni posvetovanja z vodilnimi Nemci glede priklo-pitve Ogrske rimsko-berlinski-japonski osi. MANHATTAN SHIRTS Sale at RELAJ'S 6205 St. Clair Ave. ,17,18,19,21) OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 0C13 ST. CLAIH AVE. ! HEndcrson 3978 Novi ameriški aeroplan, ki je namenjen, da bo letel-v stratosferi, to je v višini 20,000 čevljev. Nosil bo lahko 83 potnikov, in bo letet 2.W milj na uro. Kadar bo letel v tej sila! višini, bo letalo hermetično zaprto. > ŽIITI Po nemškem Izvirniku K. Maya f D l| a me nista negovali skrbni sWVil dami> kdo ve' kako bi 40 . blI° še godilo. Mrzlica se (L J® lotevala in prepričan p« cla sta me le skrbni strež-j;Cer spravili spet na noge. Si- 4ali T Sta enako skrbno nego-if M.tudi Angleža in Halefa. 4inV S6m na Perzovo dru-' na Bendo, "zmagovalko," iVa0Vo svakinjo, na strašni, e^ca1 okh°n? "esrečne£a be" C " UD babilonskem stolpu iali • Uini naPadli, ga izro- Wln ubili- Našel sem jih f A e ob razvalinah. ^ el-Gandur je medtem i'0 o£ sv°jo povest o boju in V; e n ,vi smrti. Odpravili smo bi s"a hrib h grobnici. %rd a smo našli kočo 4 j a 12 rodu Soran. Razpadla ft/.,. an se ni več vrnil. i%; J"smo ga tistikrat v bli-4oi0 ,ora in ga sprejeli v Ne j! UŽbo- Nekega jutra pa iCm glni1 z Amad el-Gandur-F Vn'i °glarJ'em Allotom vred. s!|ebbe S° smrtni sovražniki ^ota r°V' Poznal je njihova !HXTjal je Amad~el-; "'aing na njegovem masce-i%nitim poh°du. Ni se smel več % ' Bebbehi bi ga bili našli >> p.^Ščevali. * t1Sh smo na vrh. '#obnim°eočni skali je stala |eifreproCa Mohammed Emina, jlfNtiv^ Namenit stožec, od ' Jjen Votel in z vhodom obr-jugozapadu, na-n^stu Proti Mekki, svetemu jjie p m°hamedanov. Solnce šfaj, ^ravljalo grobnico zju-L.0 izšlo, in zvečer, ko L^lo. Kraj je bil sale je ^ ^h, obsežen razgled T Dž°iPiral z vrha po doli~ |a]ja 6 in vse tja do sinje fala be na zapadu, kjer je le- I G Jagdadska ravnina. hran.nica je bila še dobro Hi stena> le na južno zapa- aj ^ 1 Je bilo izluščeno ne- 1i,avi]aiJleilov> Prav kakor je r°Wraš- Videlo se je v odkrušil tale kamen od grobnice in ga vzel s seboj. Razumela sta me. "Danes vračam kamen rajnemu očetu. Morilca sta padla očetova smrt je maščevano. Njegova duša naj se sprehaja pod senco palm v sedmih nebesih in naj pije iz rajskega studenca na vse veke. Duše morilcev pa naj gorijo v najhujšem ognju džehenne!" Tak je tar, krvna osveta—. Oko za oko, zob za zob, kri za kri —. Zazeblo me je. Kaj bi naj bil rekel —? Vsaka beseda bi bila zaman, še kruto bi bil žalil naziranje in čuvstvovanje Haddedinov in škodoval bi si bil. Ne stori pa in ne zini nikdar tega, o čemer veš, da bi itak nič ne pomagalo, pač pa še škodovalo dobri stvari. Pa nisem bil sam, ki je tako mislil. Amad el-Gandur je spustil kamen v grobnico in odšel med svoje ljudi. Tedaj me je pogledal Halef. Na očeh sem mu bral, da prav tako misli in čuti kakor jaz. Slovesnost obletnice bi se naj vršila drugi dan, ki je bil dvanajsti haziran, dan šej-hove smrti. Tisti dan pa smo lahko počivali. Obrnil sem se in stopil po hribu, poiskati sem mislil pripravno taborišče. Pri grobnici na vrhu nismo smeli ostati. "Kam pa odhajaš?" me je vprašal Amad el-Gandur. "Grem, da poiščem varno taborišče kje na pobočju hriba." "Ni treba, effend! Ostati bomo pri očetovem grobu in nikamor drugam ne poj demo." "Zakaj?" "Še vprašaš —? Ali ne uvi-diš, da moram ostati pri očetu?" "Uvidim! Tvoje mišljenje cenim in uvažujem tvoja čuv-stva. Ampak položaj je tak, da ti ne svetujem ostati na vrhu." "Bi le rad vedel, zakaj ne!" "Misli na Bebbehe, ki utegnejo priti!" Mrko je dejal: "Ne mislim na druga ko na rajnega očeta. Radi njega sem prišel v kurdijske gore, njega prav sem hotel obiskati. In danes sem pri njem in ne zapustim ga prej, da se vrnem domov." "Kar bi bilo zelo neprevidno in nevarno, še j h Amad el-Gandur!" Prezirljivo se je nasmejal. "Nevarno —? Saj niti ne veš, ali bodo Bebbehi prišli! In če tudi pridejo, ne bo nevarno! Mamraš je pravil, da jih pride kvečjemu deset ali dvanajst. Nas pa je dvajset! Dobro smo oboroženi in moji ljudje so sami izbrani in pogumni bojevniki. Bi le rad vedel, zakaj bi se jih naj bal —!" "Rad ti verjamem, da si izbral najboljše bojevnike! Toda pogum še ni vse, treba je tudi previdnosti, Kaj pa če jih pride letos več ko dvanajst? In ne pozabi, da pasejo letos Bebbehi svoje črede med perzijsko mejo in gerovjem Zagros! Niso daleč odtod! Dvanajstim Bebbehom smo gotovo kos, toda kaj pa bo, če pokličejo na pomoč ves rod —? Le samo eden naj nam I uide in nese domov vest, da |smo tukaj, pa smo izgubljeni! Zastavijo nam pot in —." "Do zadnjega moža jih bomo pobili!" je kruto povedal. "Misliš —? Si si pogledal, kak svet je tod?" "Zelo ugoden je za nas!" "Jaz pa pravim, da je zelo neugoden! Kar nevaren je za nas." (Dalje prihodnjič) Gotovo zasluži Jugoslav University Club vse priznanje za prireditev prisrčnega večera zadnjo nedeljo v Hollenden hotelu v počast našega narodnega buditelja, g. Ivana Zor-mana. Bil je to večer poln rožmarinove domačnosti, kot se je izrazil sam g. slavije-nec. Banket je bil prirejen ob priliki, ko je Jugoslav University klub sprejel kot častnega člana našega pesnika g. Ivana Zormana. Čarobna dvorana v hotelu Hollenden je bila napolnjena našega naroda, ki je prišel, da izrazi svoje priznanje in hvaležnost svojemu sinu, ki dela že mnogo nad trideset let za svoj ljubljeni narod. In to je bilo prvič, da je dal narod kako javno priznanje svojemu voditelju. Jugoslav University klub sestoji iz naših mladih izobražencev, ki so se organizirali v skupino že leta 1922. Stoloravnatelj večera je bil dr. James W. Mally, ki je vodil program vseskozi brezhibno in taktno. Prvega je pozval k besedi dr. F. J. Kerna, dolgoletnega intimnega prijatelja Zormanovega. Dr. Kern je ob kratkem orisal delovanje g. Zormana med narodom. Orisal je g. slavljenca kot pesnika, glasbenika in Slovenca, ki mu je za cilj življenja le j dobro ime in boljša prihod-njost našega naroda. Stoloravnatelj je nato predstavil nekatere izjemne goste, tako g. Leo Zakrajška iz New Yorka. Potem je tudi predstavil dobro in še vedno krepko Zormanovo mamico, brata i in sestro, katere so gostje toplo pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Drugi govornik, Rev. M. Ja-ger, je poudarjal skromnost g. Zormana, "la " se" v svoji skromnosti niti ne zaveda, kaj vse je storil za slovenski narod. G. govornik je v prisrč- nih besedah izrazil željo, da bi naš Ivan še dolgo vplival na kulturno življenje ameriških Slovencev. Dalje je govoril g. Etbin Kristan, ki je pripovedoval, kako je iskal, ko je dospel v to deželo, nekaj našega in našel je to v Ivanu Zormanu, najprej v njegovi knjigi in potem v osebi sami. Govornik je nizal dela našega pesnika Zormana, iz katerih vseh vre v živi besedi srce pesnika in ne samo besede. Potem je bil poklican glavni govornik, g. sodnik Frank J. Lausche, osebni Zormanov prijatelj še iz mladih let. G. sodnik je rekel, da ne verjame, da bi se kje dobil še kdo, ki bi bil podoben našemu Zormanu, ki bi bil obenem dovršen glasbenik in v istem času literat in pesnik priznanega slovesa. Težko se dobi človeka, s katerim lahko 1'ilozofira-te o najmodernejši svetovni glasbi in s .katerim lahko pre-idete obenem v svetovno literaturo in povsod je g. Zorman doma. Govornik je kazal na posebno Zormanovo lastnost— njegovo iskreno prijaznost do vsakega. Veseli ga in prav je, je rekel .g. sodnik, da daje narod z lepim današnjim večerom vsaj nekaj priznanja Ivanu Zormanu za njegovo 40 letno delovanje za narod, skromno priznanje za vse, kar je dal g. Zorman ameriškim Slovencem. Potem je predsednik Jugoslav University kluba, g. William Vidmar, v kratkem razložil zgodovino kluba od usta-I novitve sem in namen istega. V imenu kluba je izročil g. Zormanu krasno diplomo, spisano na pergamentu, s katero ga Jugoslav University klub sprejme v svojo sredo kot prvega častnega člana, spodbujajoč ga, naj še naprej plodo-nosno deluje za naš slovenski narod. * ; Potem je pa spregovoril g. I slavljenec sam, ki je globoko ginjen kazal na narode, zlasti na male narode, kako so gledali in sledili svojim akademsko izobraženim vodi t e 1 j e m. Tako smo tudi mi, mal slovenski narod, sledili svojim Prešernom, Cankarjem, Gregorčičem in drugim, ki so nas vodili k slavi, da je postal mal slovenski narod v kulturi enak velikim narodom. Tudi mi, a-meriški Slovenci, je rekel govornik, sledimo svojim izobraženim voditeljem, kakršne ima ta naš Univerzitetni klub, da nas bo vodil v vsem, kar je dobro za naš narod. G. Zorman je skromno izjavil, če je njegovo delo za narod res storilo kaj dobrega, je srečen in zadovoljen. Poudarjal pa je, da pri vsem tem ne smemo pozabiti naših pionirjev v tej novi domovini, katerim se ima naša mladina zahvaliti za vso izobrazbo. Ce združimo, je rekel g. slavljenec, slovensko rožmarinsko domačnost naših pionirjev z a-meriško iznajdljivostjo in modernostjo, pa bomo živeli res kot izvoljen narod. Med programom so ponovno nastopili v lepem petju ga. Josie Lausche-Welf in gdč. Mary Udovich, ki sta nam zapeli v duetu nekaj ameriških in slovenskih pesmi. Naš ba-ritonist g. Louis Grdina je istotako pel nekaj ameriških in nekaj slovenskih pesmi. Na klavir jih je dovršeno spremljal naš nadarjeni glasbenik, dr. William Lausche, bivši Zormanov učenec. Velik efekt na navzoče je napravila scena, ko so luči v dvorani ugasnile in hotelski uslužbenci so nesli po dvorani iz ledu narejene črke Ivan Zormanovega imena. Te črke je obsevala'"bledomodra luč, da se je zdelo, kot bi črke kar same plavale po dvorani. Zelo učinkovito! Ml jn Pobožno so se skla-f%\ v odprtini, nobeden ni i ^ k e- Iv0 to Se ^ zadnji vrnil v E" AiT,Varišev, je spet pristo-% j. el-Gandur, vzel iz ^C!fnček in deJ'aI: !fin u Kara ben Nemsi L6* sta > adži Halef Omar, po- P'W 'ko smo p°sadiii k ftj'c° n, ? Počitku v tole grob-IV' %i)Jega očeta Mohamme-

\ društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate dr L spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji. ^ rf' vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. —" * daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika; t ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Brenda Frazier, najbogatejša in najlepša dekle v New Yorku. Desno je pa Eleanor Roosevelt, nečakinja Mrs, Roosevelt. Party, na katerem je bila. Miss Brendok predstavljena newyorški višji družbi, je veljal $50,000. . Torej tam najbrže niso jedli klobas in kislega zelja. VLOGE v'tej posojilnic -j so zavarovane do S5000 P° Federal Fnrnvrmll Savin&s & Loan Ir. IjJWIIjMjl^/J Insurance Corpo-JŠ/J ration, Washing- '^-^loiP^i ton' D- c- Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HKnd. 5670 Sedaj obstopijo gostje mladi par, da jima časti ta j o, nato pa se odpeljejo zopet nazaj v Jagod-lcinovo palačo, kjer se je vršilo slavje! Velika jedilnica v prvem nadstropju je bila nad vse krasno okinčana. Jagodkin se je trudil, da pokaže sijaj svoje hiše in da zopet prepriča ljudi o neizmer- Lida Baarova, češka filmska igralka, radi katere je njen mož pretepel nemškega ministra propagande, Goebbelsa, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Posledica? Goeb-belsova žena toži za razporoko, razžaljen mož Baarove je pa zaprt. 1 •—Ali me poznaš? — ponovi ona in dvigne svojo palico, kakor da bi jo hotela udariti po licu. Komedijant takoj spozna situacijo. Odrine hladnokrvno starko in zapove svojemu slugi: —Pobrigaj se, da ta ženska takoj izgine! Ovirala bi sicer to svečano dejanje. Potem pa se obrne k Franji, ki je vsa trepetajoča stala poleg njega in ji šepne: —Ne boj se, znam f.e čuvati! Franja je že prišla malo k sebi, a ko se je po stopnicah približevala portalu, se ji je igral okoli ust čuden smehljaj. Ta starka jo je spomnila na dogodke, katerih ni pozabila. Predno sta stopila novopo-ročenca pred oltar, sta morala iti za par minut v zakristjo, da počakata na goste. Komedijant in njegova zaročenka sta bila sama. Tedaj nenadoma dvigne Franja svoj pajčolan in pogleda komedijanta. —Andrija Jagodkin! — zavpije ona. — Vprašam te še enkrat, ali me res siliš, da te vzamem? —Seveda, draga moja! — odgovori on. —Opominjam te, — odvrne zamolklo ona, — ne igraj se z mojim obupom! Nevarno ženo pelješ v hišo! —Te bom že ukrotil! —Onesrečil boš ne samo mene, ampak tudi sebe, ako me prisliš, da pred oltarjem rečem: da! Prosim te, daj mi svobodo! —Zastonj je vsaka beseda! Tedaj se Franja brezupno vrže komedijantu pred noge. —Usmili se me! — prosi ona. — Še je čas, daj mi svobodo ! Franja vstane. Sam si hotel, t— mrmra ona, — sam si kriv in ti si odgovo ren za vse, kar se bo dogodilo. — Jaz prevzamem vso odgovornost, — reče ponosno Andrija Jagodkin, — sedaj pa se smej! Bodi ljubeznjiva— svetujem ti! Vrata zakristije se odpro, na pragu pa se pojavi duhovnik. Za njim pa stopa dvanajst ministrantov s kadilom. Povorka gre v cerkev in obstane pred oltarjem. Orgije zabučijo, Franjino srce pa zatrepeta. Oči ji postanejo rosne in bridko prične tarnati. Kesala se je zaradi prevare, v katero je privolila. Prišla je namesto prave Jagod-kinove hčerke. Kje se sedaj nahaja ta revica? Mogoče tiči v kaki ječi? Morda pa sploh ni več živa ? Franja se zdrzne. Potem je ona bila ubijalka! A kaj ji vse to koristi ? Sedaj bo postala žena tega starca, o katerem je vedela, da je zločinec. Nenadoma se spomni suhega, rumenega lica stare Italijanke. Videla je pred seboj omaro z mnogobrojnimi steklenicami. Spomnila se je na strupe, ki niso zapuščali ni kakega sledu. Med tem ko je svečenik blagoslavljal novoporočenca in med tem ko so orgije slavnostno buča-le, je razmišljevala Franja o strupih čarovnice Valloni. Duhovnik jo je moral dvakrat vprašati, da je slišal njen: da! V istem trenutku pa zasliši ona poleg sebe tiho ihtenje. Jagodkin je začutil bolečino in je naslonil svoje lice na steber. Komedijant položi svojo roko na njegovo ramo in mu reče: —Zakaj jokaš, dragi brat?! Moral bi se veseliti, ker je vse tako lepo izpadlo. Bankir pa ga prezirno pogleda. Razprodaja na vsem blagu, posebno na ženskih suknjah in oblekah. Ravno tako na otroških suknjah in oblekah. Posebno znižana cena na blenkst.ih in kovtrih in sploh na vsem blagu. Tukaj navajamo nekaj cen. Imamo iepe moderne ženske suknje samo po $7.95, $13.95, $16.95 ?n boljše. Ženske obleke $1.00, sedaj 85c; $1.95, sedaj $1.49; $2.95, sedaj $1.95. Posebno znižane cene na pajamas in nočnih srajcah. Posebno so padle cene na ženskih in otroških klobukih. Otroške lepe moderne suknje $6.50 in $6.95, sedaj $3.98 in boljše. Posebno znižane cene na oblekah in vsem spodnjem perilu. Biago -i,s. zastore 25c in 35c jard, sedaj samo 15c jard. Prid't?, se vam priporočamo. Anzlovair's voga! 62d St. in St. Clair Ave. —Govoriš o ugankah, babica.; Razloži mi, prosim te. — Kasneje, kasneje! Sedaj morava govoriti o tem, kaj nama je storiti. Poznano ti je, da sem dobra zaveznica, ki te more oču-vati marsikatere nevarnosti, znam pa biti tudi nevarna sovražnica. —Daj, da si deliva tvoje bogastvo ! Sita sem že tega samotnega življenja v svojih temnih sobah. Ne maram več ljudem prerokovati in jim pripovedovati neumne povesti. —Srce ti želi denarja. — Imela boš, karkoli boš hotela! — odvrne Franja! —To ni zadosti! —To tebi ni zadosti? Kaj zahtevaš? Oči starke se zableščijo. —Moraš me sprejeti v svojo hišo, — reče hitro starka, a ko je videla, kako se je Franja prestrašila, nadaljuje! Premisli, ka- ko ti bo koristila moja pri50!' st! Ti potrebuješ nekoga, »i bo čuval, a ti veš, golobici imam jaz ostre oči. Jagodi"! me ne bo več spominjal, af mož me ne pozna. —Moj mož! — zavpije I nja. Zaradi njega sem tudi I šla, babica! Sklenila sem, "t ga moram rešiti, pa če mOgi-storirn tudi umor! \'Ij —Strup je torej za njega? te stari ne veseli? —Nočem oklevati, babšjj kreno ti' priznam, da ne bi f" la, da bi dočakal jutrajffj dne. Stara Italijanka je udar| palico ob tla in se nasmejal —Tebi so res mudi! — fr je ona. — Ti si vražja dek^f' koraka preko mrličev! Sfjf1 starega se torej hočeš že "F rešiti? F —Da, še nocoj. I (Dalje prihodnjič)|Vi m HRB UR i SI Šfr