Poglejte na it evil kf poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev"v Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 ^ ottw.d cUm Matter Seytirtfr Btti. HMO »t the Port Office m» New York, N. nnder Ad tl Cwpm of Marrh 3rd. 187». No. 85 — Stev. 85 NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 30, 1941— SREDA, 30. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NOVA VLADA NA GRŠKEM DRAGINJA Urad za delavsko statistiko naznanja, da je poskočila cena živilom, obleki in da je tudi najemnina dražja. Najbolj so se podražila živila, .predvsem meso. Življenski stroški so se podražili za 3 odstotke. Grški Quisling se je pojavil Zadnji Avstralci in Novoze-landci odhajajo iz (irške, angleški vojaki, mornarji in letalci, ki so že prej zapustili Urško, pa utrjujejo Kreto, da se še dalje bojujejo proti Nemce m. Na Kreti imajo svoje mornariške in letalske postojanke že o let. Sestrelil je bil 14 angleških letal, 7. septembra so pa Angleži sestrelili njegovo letalo. I-jeli so ga in poslali v Kanado v jetniško taborišče, odkoder -e mu je posrečilo poliegniti. V čolnu, ki ga je z rokama veslal, je dospel preko St. Lawrence River na ameriško ozemlje, kjer je bil aretiran. Ameriške oblasti so ga |>os1a-vile pod varščino 10 tisoč do-* i rje v. Zaprli ga niso. pač je ne>ramno pregrešil proti gostoljubju, ki ga je bil deležen. Da se ne bodo slični slučaji ponavljali, je izdal generalni pravdnik naslednje odredite: Vsakega pobeglega vojnega ujetnika je treba na meji Zdr. držav nasilno zavrniti. vsakega pobeglega vojnega ujetnika, ki se mu posreči , drugim že poginoma zmanj-lbil pa neneho.na pod strogim n.ki naseln.ske oblast, r^cr ti bodo takoj obnovili obratovanje. — Rooeeve.- nadzorsivoin. Te dni se mu je .takega ujetnika nadzorM\u tov predlog sprejet. * (posrečilo pobegniti iz Združe-'konzularnih uradnikov. Vinsonova predloga V Washington!! je demokrat- V hiši je bilo objavljeno, da so lastniki premogovnikov v južnih državah sklenili takoj obnoviti obratovanje. — Predsednikov tajnik Stephen Early je izjavil: — Predsednik je dobil o-polnoči brzojavko, tla so last- Rusija prepovedala prevoz vojnega materi jala Sovjetski komisar za vuanjo trgovino A. I. M i ko pan je s posebno odredbo prej»ovedal prevoz vojnega matcrjala s*ko-zi sovjetsko Unijo. v tem slučaju ne gre za samomor, pač pa je lloff najbrž nevede vzel preveč spalnega praška. Tekom prohibicije so imenovali Hoffa 4'kralja butlegar-jev". Nepotftavuo prodajo žganja si je pridobil premoženje 5 milijonov dolarjev. Zad Odredba navaja razno blago,' uja leta je popolnoma obubo- _______ tuI V«« ii if.frnvi liiv.4i t)l'i iflto- katerega ni več mogoče pre važati skozi Rusijo in sicer: municija, njeni sestavni deli, •troji in orodje za izdelovanje juuuieije, razstrHjiva in siru-peni plini. Prevo« drugega blaga bo dovoljen samo s |>oseb- Zal. Vsi njegovi bivši prijatelji so ga zapustili. Delavncfet nacijskih špijonov Demokrastki kongresnik že sklenili pogodbo začno obratovati po določbah pogodbe. Majnerji in lastniki premogovnikov, ki še niso sklenili pogodbe, naj obnove obratovanje, ovedala, da ne bo ZastoJ v i"'1 PO»>a»Jkanja pre-lavsko tajnico, naj poveri koč- P rodu kc, jo jekla mam- ljivo zadevo narodnemu posre- doc.m b, njegova dovalnemu uradu, kar je brez korPoracija mogla se nekaj tc-o J loga storila. vzdržati, ker s. j. Posredovalni V sebi zastopniKe ueiierai ji«- 'i----- ~ . ' . . - , " - j aoiavsiv« v -n tors ter Vnited Automobile!:kor|K,rae,ja, ki je drugo «i«J-| ^ .frajk in jim predla- več je ^klarsko I^ljctje na na bi! . . ravuaierj v imanwni, j« .i urad je |K>zval jf preeejspje zaloge. Nato je |H, |))h]o ki|,Iie> izjaviI, da se j. ,ike General Mo- Vttlal Grau razburjeni duhovi nekoliko ohladili. Nadalje predlaga Vinson, naj bi 'bile v pogodbah neveljavne vse določbe glede open in closed sliopa. Mrs. Norton je izjavila: — Ta predloga je delavstvu sovražna, in njen namen je uničiti usj>ehe, ki so jih po dolgoletnih bojih izvojevale delavske unije. Sprejem te predloge bi nikakor ne posj>esil oboroževanja in bi ne izboljšal stavkovnega položaja. ik GM je proti closed shopu C. W. Wilson, predsednik General Motors oration> i v čije 01 tovarnah s*o člani uni- Ije avtnili delaveev zadnjih par dni glasovali za stavko in proti stavki, je rekel v Dctroitu: — Unija nam pod »ofteniin i>o-gojeni ne bo vsilila closed sho-pa. Zahteve unije po višjih plačali so )w> mojem mnenju neupravičene. Walter 1'. Knit her, linijski ravnatelj v G M tovarnah, je j** MOBILIZACIJA BO DOLGOTRAJNA Nova taborišča so močno zgrajena in bodo za doščala, pa naj traja mobilizacijo trideset let. Armada dobila prvi 28-tonski tank. J z Washingtona poročajo, da je dobila ameriška armada kon-ri prejšnjega tedna svoj prvi 28 tonski tank. Istočasno je bilo tudi sporočeno, da bo letošnjega poletja lahko spravi-2a armada pod streho 1 milijon 418 tisoč mož, dočim jih lahko dva milijona oboroži. Že zdaj je v barakah in taboriščih prostora za 1 milijon 150 tisoč mož. Velike težke tanke bosta najprej dobili armadni upravi v Detroitu in Kdd- ston«\ Pa. Opremljeni so s- 73 milimetrskimi poljskimi topovi, 'M milimetrskimi protizračnimi topovi ter z baterijami strojnih pušk. Tozadevne podatke je podal kongresu polkovnik Stephen ,T. Ohamberlin, član jreneral-nega štaba. Dostavil je tudi, da so armadne barake zelo močno zgrajene, kajti zaenkrat -e n** da oreso'iti. č.» d«'-mobilizacija ameriške armade za vršil a v petih ali pa mogoče fcele v tridesetih letih. Armada je sestavila načrt. po katerem bo i*>trošila do datnih 1500 milijonov dolarjev v naslednje svrhe: Xabavila bo popolnoma vojno opremo za dva milijona mož in potrebščine za armado štirih milijonov. Razširila bo produkcijsko možnost ameriških tovarn, da bo čimprej zgrajenih za Anglijo zadostno število velikih bombnikov. Norris zahteva konfiskacijo premogovnikov Neodvisni senator Norri- iz Nebraske je predlagal, naj kongres pooblasti predsednik.-i prevzeti premogovnike in v.-«-I industrije, ki imajo težavo > stavkami. — Konfiskacija premog«»\ nikov bi imela zelo ugoden psihološki učinek, — j«' drj; i ter zaključil svoj govor z b» seda mi: — T*e ne bomo imeli dovolj puemoga, l>o zastala vsa naša obrambna masinerija. Butlegarskega kralja našli mrtvega V sobi nekega hotela v Phi-ladelphiji, Pa., so našli mrtvega 48 letnega Maxa 41 Boo Boo' Hoffa. Na nočni mizici je imel kozarec vode in nekaj spalnih_______ prečko*. Policija izjavlja, da ni&u tehtajo nad 100 fpntpv. (Nebotičniki in vsa poslopja 'tehtajo namreč toliko nlanj, krt pa zemlja, ki je bila izkopana in odpeljana. Avtoniobi5, ki bi prevozil vs* ulice mesta N«?w Yorka, bi prevozil i*to rafi&daljo- ako če bi vozi-l iz New Yorka v San Francisco in nazaj. Xohti prstov na roki boginje Svobode v new*oyrškem prista- Workers (CIO) in jim predi gal, naj s*e začno 1akoj poga-' jati, dočim naj delavci ostanejo na svojih mestih. S predlogom sta se obe stran ki zadovoljili, in unija je izjavila, da bo oje vsled stavke v industriji mehkega premoga bila zelo prizadeta produkcija nekaterih stvari, ki so neobhodno po- Stavka pri G L Martin V Baltimore, Md., so sklenili voditelji organiziranih delaveev pri Glen L. Martin Co. proglasiti generalni štrajk. vorških tovarn zapreti svoja dmj pfvj nekaj de|aV(.cV vrata ali pa oiiiejiti produkci ! ^^^^ kor vodgtvo to. varne ni hotelo v pošte vat i njihovi h zahtev glede plač. Frank Bender, marvlandski CIO ravnatelj delavcev zra-koplovnega oddelka, je rekel, da so bili delavci nasilno vr« trebne pri izdelovanju munici- ženi iz tovarne.-Nekaterim aH) kompanijski stražniki strgali | /.dajkoli izza ustanovitve WP V obleko, ko so se hoteli vrniti Murray pravi, da mora \YI\\ na delo. Dve in pol milijardi za WPA preskrl>eti delo najmanj trem milijonom osebam, dočim jih ji- po sedanjem proračunu mogoče zaposliti kvečjemu en mi-•lijon. Po mnenju nekaterih predsednik flO, Philip Mur-j>-tatistikov Murray iii^-no pr»-ray, je pr<»sil predsednika, naj . tirava, kajti že v enem letu j.-zahteva za prihodnje fiskalno .bilo ogromno število m-za leto, ki se .bo začelo 1. julija, | pocenili delo v vojnih indu-dva tisiH* petsto milijonov do-. ^trijah. larjev za WPA. Po Murray even i mnenju je v Maši n leti so se vrnili deželi še vedno približno 9 mi-1 lijonov delavcev brez »lela. V vojnih industrijah jih bo roiu za obrambne zadeve ameriški vojni tajnik Henry L. tttinison. Rekel j«', da mora I»■ t i ameriška vlada na vse pripravljena ter nadaljeval dobesedno: — Naši vojaki bodo mogoče nekega dne prisiljeni, boriti se v Severni, Centralni ali Južni Ameriki, mogoče pa tudi kje drugje. — Živimo v nenavadnih «'a>ili in srno v m varnem položaju. Kako dolgo Im> vm- to trajalo, se n«' ve. Ko so leta lll.ili nemške armade udarile, se je kmalu pokazalo, <1H so proti njim v*i dosedanji obrambni sistemi brez veljave. Vsled tega je treba ameriško armado izšolali in vzgojiti po načinu, ki se povsem razlikuje od načinov in metod prejšnje svetovne vojne. — Naša vojna industrija ji- v primeru s takratno silno napredovala. Ko smo leta 1!»17 stopili v vojno, bi potrebovali najmanj dve leti in pol, da bi mogli našo armado opremiti z našo lastno muiiieijo in orožjem. Takrat smo kupili skoro Vse od zaveznikov. Rrs j«-, da smo tedaj naročili v tej deželi 23 tisoi'j tankov. Kes je pa tudi, da ni bil niti eden teli tankov poslan v Kvropo. Pa ne samo to. Niti na domačih tleh nismo imeli niti enega tanka, skaterim bi se mogli naši vojaki vežbati. — V tem pogledu je danes k sreči vse drugače. Tekom tega poletja >Im» imela naša armada vso |h>trebuo opremo: tanke, protiiračne in protitančne topove, lahko in težko ar-tilerijo ter vse druge potrebščine. Se nikdar v zgodovini ni bila nobena tako velika armada tako naglo z vsem potrebnim preskrbljena. — JUGOSLOVANSKA VLADA VZHODU NA BLI2NJEM Dopišnitšvo ee n t raluega presbiroa je bilo obveseeuo iz uradnega vira, da s«- jugoslovanska vlada, ki je edina pravna za-topui.a SrU>v, Hrvatov in Slovencev, sedaj nahaja nekje na »i. njem izhodu. V vojnem kabinetu generala Dušana »Simovi-i * nahajajo vsi pravni zastopniki Slovencev. Ravuotako i.al' tja jo v kabinetu oni hrvaški ministri, kateri so mogli z; »n i Jugo>lavijo, Med njimi so najuglednejši vodje lir-vuške k iM-ke stranke (HSS) in to dr. Juraj Krnjevie, glavni Jajnik ass, dr. Juraj Sutej, minister za finance, ter ban banovine Hrvaške, dr. Ivan SubaŠič, kateri zastopa avtonomno oblast Hrvaške. I»r. Vladko Maček je bil zadržan na Hrvatskem. (i njegovi usodi ni do sedaj ničesar znanega. Iz tega je razvidno, da se nahajajo v vladi kralja Petra II. vsi pravni in edini zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pavelie si je prilastil oblast edino s pomočjo neke vojske. Bogdan Radiea, dopisnik Central, presbiroa. POMOČ NASI DOMOVINI (Hi raznih shrani prihajajo pozivi za shode, zborovanja in seje, čijili namen je nabrati sklad za pomoč našim v Jugoslaviji, ki so prizadeti vsled nemškega in laškega vpada v naše rodne kraje. Žalostna je usoda naših bratov in sester onstran "morja, kajti zavojevalca Jugoslavije sta dedna in največja sovražnika slovanskih narodov. Kri nam vre, duša se nam para, ko pomislimo na to tragedijo. Srce nam trepeče in popolnoma naravno je, da se je v nas obudilo usmiljenje in vroča želja, da pomagamo trpečim bratom. Pomoč je pot rab na, tčga nikdo ne more zanikati. Toda po ložaj .1 ngoslavije in naše ožje domovine je tak, da ne vemo kaj in kako bi napravili, da bi bilo najboljše. Srbi ja je v Hitlerjevih krempljih, nrvatska se je izdajalski razglasila >a neodvisno državo, Nemec je brez boja zasedel Slovenijo ter en njen del prepustil Lahom, namreč staro Kranjsko, Štajersko pa je pridržal za sebe. Lah sedaj gospodari po nabili krajih od Triglava pa doli do Gorjancev, pokrajina onstran Gorjancev, naša prelepa Bclokrajina, pa je bilje bila prideljena "neodvisni Hrvatski". Natančno meje Še ni>o določene, pa če so jih na Dunaju tudi določili, te mej je. če je še kaka pravica pod soncem, ne morejo ostati. Trdno verujemo, da napoči dan, ko se bo »Jugoslavija dvignila izpod lazvalin v večjem sijaju in slavi. Kot so stvari, ne vemo, kje stojimo, vsled tega tudi ne vemo. kako bi mogli na najboljši način pomagati. Toda pomagati jr treba in sicer takoj, ko 'bomo enkrat vedeli, da bo prišla pomoč ita pravo mesto, tja, kamor želimo, da pride. In da bo oh pravem času mogoče takoj priskočiti na pomoč, je neobhodno potrebno, da s'c za to pomoč pobrigamo že sedaj. \ tem oziru jr zelo hvalevredno, da s*o se naše podporne jcduote in zveze za to zavzele. Društva naših jednot in zvez so po celi Ameriki in po vseh krajih, kjer žive naši ljudje, in njili naloga je sedaj, da s«' za to zavzamejo in skušajo nabrati kar največ denarja za [hmiioč prizadetim našim bratom. Po našem mnenju je 1o edina pot, da društva, 'bodisi p««l-porna ali kulturna, zbirajo sklad in ga pošljejo tej ali oni jednot i ali zvezi. Tukaj bo denar na varnem in smo tudi lahko prepričani, da 1m» prišel, ko ga bodo poslali, na pravi kraj in v prave loke. Tudi nekateri posamezniki so na svojo roko vsLanovili odbor«* in skušajo |H»magati našemu zasužnjenemu narodu. Vse priznanje jim, toda ne kaže begati naših ljudi s privatnim nabiranjem sklada. Tuka j so jednote in zveze, ki so prevzele to ralogo in njim moramo iti na roko kot posamezniki in kot člani kultniliili društev in s skupnim, složnim delom storimo, kar je največ mogoče. Iz teh razlogov nam nikakor ni kazalo objaviti pozivov "posameznikov** za shode, ki naj bi zbirali sklad za pomoč. Naša društva v Greater New Yorku, društva, ki pripadajo podpornim zvezani in jednotain in pa samostojna ter kulturna društva, pa pozivamo, da se prijateljsko dogovore med m bo j, kaj bomo napravili in sicer skupno in brez vsakega cepljenja. Stopite skupaj, dogovorite se, potem pa jKJvabite nas vse za skupno delo. Pomoč je nujna, zato ne odlašajte in naglo na delo. To prijMirocamo tudi našim rojakom po Združenih državah in v Kanadi, toda, delajate pod okriljem naših podpornih .lednot iti Zvez. Alto Se nimate Blaznikove Pratike za leto 1941, jo lahko dobile pri zastopniku "Klasa Naroda** v Vaši naselbini, ali pa naravnost od Knjigarne Slovenir Publishing Co„ 216 W. 18th Street. New York. — Slane 23 cento r. Peter Zgaga AIMERISKA SLOVENIJA V Združenih državah je razmeroma malo .Jugoslovanov. £viti en milijon jih ni. Med njimi je nekaj nad dvestotisoc Slovencev. Drugi so Hrvatje. Izseljenih Srbov je tako malenkostno število, da >ploh ne pridejo v poste v. ( Slovenske podporne organizacije in slovenski listi ^ najmočnejša vez izseljene Slovenije. Podporne organizacije so materijalna. listi pa duhovna vez. Slovenski listi so buditelj in bodri tel ji narodnostne zavesti. Med vsemi smo Slovenci naj-jo ameriški Sloveniji bi danes bolj napredovali. Naše podpor ' ne organizacije >o milijonska podjetja, imamo pa tudi šestnajst ali sedemnajst slovenskih listov in med njimi pet dnevnikov. Niti naš narod v domo-/vini, ko je bil svoboden, jih ni imel toliko. m .ti. Ta mora še -.najbolj protestirati, da na eni strani nnc-<"o;:> takorekoč pro." ogromne količine hrane, na drugi strani pa tipe ljudje pom;:njkanje. POPRAVEK. ditve S. Ž. Z. sr- ji- \ rinila in ljuba ponwita nanir ••*• izpušče- KORUZA NAMESTO PREMOGA. Pred desetimi leti. v času gospodarske krize, niso imele nekatere piekonjfoiske agrarne d »tki ve tržišč za svoje izdelke in (pridelke. Zato so jih v o-gronjnih množinah uničevale. Takrat je nastala sarkastična bajka, ki zelo 1. po ponazorujc način ravnanja z darovi matere zenfljc: "Nalove rib in ko jih ne morejo prodati, pognoje z njimi polje, da bi zraslo na nj"iu žito. Ko zraste žito, ga pospravijo, potem pa zmečejo v mol je, da bi se ribe na/.rle." Zdaj .so nekatere države v podobni stiski, kakor pred 10 leti. Zaradi angleške blokade'no je bilo ime igralke Mrs. Miii-so jim zaprta evropska tržišča, kr Vaietič, katera nastopa v ki so sprej« ma'a 'pre;, ogronvne (igri **Dve nevesti*' v vlogi Po-k:»!ičine pridelkv vseli vrst- tovke Neže. — Mi-^. Valetičevo Mied prizadete države spada j pro-Iii., da mi ta pogreb "k o-reciiuo Brazilija, od koder jej prosti. šlo nfnogo koruze zlesti v Bel- ' Anthony Svet. iri.io, Skandinavijo in Nizozemsko. Letos je imela Argentina y.i-'a> ibogato letino koruze. Blizu 7.1)0.000 ton je bilo pripravljene za izvoz, toda le neznaten del je bo mogla Argentina prodati. Argentinska vlada spravlja ostalo koruzo v skladišča in plačuje farmarjem koma.' toliko, da krijejo stroške pridelovanja. Vlada prodaja hočem imuiiti moža. ki i;<> i»k- lal z mkmu 1'ltl vajhitrejftr prodaj i. i mi na.rvišjkm prodajal.\k m načini' oanašnjeca i)ne. najbrž ne bilo ne duha ne -lu ha. če bi rojaki ne imeli sred stva in za širjenje narodu koristnih kulturnih in gospodarskih idej. Naš narod v stari domovini je s prihodom Hitlerjevih in Mussolinijevih roparskih tolp doživel tak udarec, da na pr-vis4i0#fe<\ ne moremo niti približno prisoditi njega poo nam Cehi in Poljaki, zililiujoči Pri vč. rajšnem poročilu vj JM„i ,lomškim jarmom. ter Clasn \arotla" g!^le jirir«--1 Xorvezntii, Belgijci, Hoiai.dci DEBELI K UM' SVATA. UBIL V Dugi Resi s«' je prijietil krvav zIVmii, ki jja je jKNiredno zakrivil tako rekoč narodni o bičaj. Mlad kun-t iz okolice se je ženil in ko s«, svatovali naj prej na nevest i nen/ domu, seje gostije udeležd tudi ženinov prijatelj .losip Vrba nič; %i>u\ V BLAG SPOMIN PRVE OBUTNKV SMRTI UI K LJKNK IN NRPOZARNK MATKRE IN SKSTRK MARY GANSER ki Je preminula 5. maja, 194«. Ae vedno ohjokotana po «vojih sorodnikih. priliki It- «iMptnice Iki kv. niaš.i v Klovennkl cerkvi sv. Cirila na Osmi v N>w Torku v nefh-ljo, 4. utaja. n »v svak Josip Stausa je bil izbran za tako zv. 4tdel>elega kunvi," katerega naloga je, da pe goti v šaljivem ruvanju napadajo in mu skušajo kolač iztrgati ali vsaj odrohili ko.v-ok od njega. Med Vrl«ni čem in Stanšo so 1>il: neki ^ta-ri nefM»ravnaiii računi in na poti do žen i nove hiše je prišlo do pretepa, v katerem }<* iSlanŠa Vrb a niča trikrat z bajonetom sunil v gkavo, da je nesrečni fant kmaiu izkrvavel. Drajca mali iu m^kii-ji : v R..4tokl ta-lonli ne Te le vodno K|N»ojiiijamo in apaanin na Teho nam ne Ik» nik hoče« dobro sebi in svojfan dragim, zavaruj so pri najboljfri, po-&lenl in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI 4KI)NOTI. kjer w lahko zavaraJeA za mrtnine. nune poškodbe, operacije, proti bolezni in oneaaogtostL K. S. K. JEONOTA aprejema'mofike in ienske od 16. do M/ leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEIINOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 1256.00 da $5,000.90. ■ - - ' . K. S. K. JEDNOT A Je prava mati vdov in sirot. Če Se nisi t lan ali tlaidra te mogotne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila a zavarovalnini in za vse druge podrobnosti ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, alf pa na: GLAVNI 361-353 No. Ghicago Street, URAD Joliet, Illinois oil farmarjev odkupljeno koruzo skoraj za polovično ceno na-■prej. Koruze pa n»* uporabljajo za kriiH> živine ali za hrano tjinleni. uiti je ne preilelu-| jejo v posebno koristne snovi. Prodajajo j<> želeenicain in ilru-iriui pronietniin poaietjrtii, ki jo i*j>ora'bljajo za kr«vo. Tako prihrani Argentina devize za prenv ir. A" Braziliji so pr ti leti kurili s kavo. Za Argentino je to izhod za silo iz devi-znih in valutnih težav. Pri da'iih razmerjih je to pae edina rešitev in vendar nasprotuje podobno ravnanje s kmetijskimi pridelki vsem 2:os])ndanskim naeelom, še bolj pa zdravi človeški pa- L IM NAMESTNIKA DA ZASLUZI OD $30. DO $50. NA TEDEN mož. ki <;a išTkm, muka kiti odlcm'-kn. rolUETKN in viujan slediti navodii.o.m. prodajalna s1*osobnost sicer 1'omaca. toda ni neobhoi»no 1'otitkbna. kajti oni, ki bo sprejett. bo en teden v naši truovski šoli. ki je brezplačna. pod posebnim ameriškim učiteljem. po vežbanji J boste prejeli 1'otrebna navodila, da GREste na kraj, kjer je bilo do govorjeno. POŠLJITE PISMENO POM'DP.O. NAVEDITE STAROST, ALI STE J'O-RCM*ENI. ALI NE IN DOSEDANJE ISKI ŠNJE NA "ŽELIM NAMESTNIKA". r. of !ovpn--ki narod dobil »Italijaiia za gospodarja. Kako zna Italijan Sloveneem gospodariti. na» je dodobni preprieala usoda naših Kraševeev in Primorcev, katerim je kar nabitro pobral vse: šole. knjige, easopise in irosj»od;ir-ke ustanove. To, kar se je zirodilo na Kra-n in Pri-morju. s e nedvomno že dodaja po ontali Sloveniji. Po šolali nadomeščajo slovenske ueitelje laške učne mori. kapital sloven-kib denarnih zavodov bo -tekel v Italijo, slovenske kulturne ustanove bodo- zatrte, in ee bo v Sloveniji splob še izhajal kakšen slovenski list. ne bo -inel izra žati resnieneara razpoloženja slovenskega prebivalstva, pae bo pa moral pisati tako kot uiu bo Lah narekoval. Zgodilo se je. rt:-ar ni bilo mogoee tako zlahka domnevati, da bodo namrer slovenski iisti v Ameriki postali edini glasniki želja, namenov, trpljenja iu usode za-u ž ne ne ga slovenskega naroda v stari domovini. Upati je, da se bo slovensko rasopisje v Združenih državah požrtvovalno in z veseljem lo tilo te velike naloge. In poudariti je treba, da i-majo1 slovenski listi v Ameriki dosti ver je svoboščine kot jih jr imelo katerokoli »lovensko gla>ilo zarasa stare Avstrije in tudi zarasa Jugoslavije. Tudi v - svofotxlni jugoslovanski državi je bilo podrejeno got o vi i u oni e j i t va m. Svolnida govora in svol>oda tiska sta temeljni načeli ameriškega načina življenja. Svobodnemu listu je dovoljeno razkrinkati vse, kar se mu m zdi dostojno in pošteno. Svoboden časopis* sme javno bičati vsako krivieo. To veliko prednost imajo sloveusk'r listi v Ameviki pred kontroliranim časopisjem, ki bo mogoče smelo z milostnim Hitlerjevim in Mussolinijevini dovoljenjem izhajati v atari domovini. Slovenski listi v Ameriki l»o-do budni čuvaji našega naroda. Xobena krivica, storjena na aim ljudem v domovini, ue bo zamolčana. In kjer bo mogoče pomagati, IhmIo pomagali, zavedajoč se svojega vzvišenega poslanstva. t A 8 WI10DI" - Haw Toif [WodnTOday, April 30, 1941 VHT'AHDVEJBN L. oosevelt in King sta se sporazumela Konferenca v predsednikovem domu je trajala. ~ skoro osem ur. — Poleg ameriškega, predsed- ^ med »J^ * opravU poslani v domovir .. .. .. - • i ji -i |»ogrcbnc molitve. nezmožni za delo i nika m kanadskega ministrskega predsednika! Ko so spuščali kr.-ti * " " USODA POHABLJENIH VOJNIH UJETNIKOV Vojni ujetniki, ki so vsled pohabljenosti nezmožni za delo in vojaško službo, bodo poslani v Nemčijo. Kanada 1k> prva država naj Svetu ki bo uveljavila določbe j kakšno drugo delo, bodo posla-ženevske konference leta 1929.'ni nazaj v Nemčijo. To s«« bo Konvencija .se je pečala z iz-;zgodili., pa če nacij-ka vlada boljšanj nt položaja vojnih u-juvažuje dol>čbe zemvske kon-i jetnikov ter določila, naj bodo v uci j • aii iie." 10 vsi. ki SO je bil navzoč tudi Harry L. Hopkins. Da u 21» v grob, službo. • , • i 1 «>v:earski zastopniki me« in za vojaško , = . ' .. lna- lodmign Ridečeirn križa so že progedaii nemška vojaška ta- a|»rila b*j velikega miienu v '.godov:ni kanadsko meriških odnošajev. Okrog loldne se j«- pripeljal na Roo-»velt* vo '»osestvo v Hyde .vrku. X. V., kanadski mini-nski pied-cdnik W. L. Mac-lenzie K'lig. 'Predsednik Roo-ev It tra je »kal in ga odve k»l v s(>lw», v ateri je sv.ijlikga z To napovedali n -kaj ze'o varnih zadev, ki naj bi bile predmet konference. Finančna pomoč Kanadi. 'm»-disi po* 4'leml-lease** postavi ali pa potom kakšne dingv* pogodbe. da bo Združenim državam miogoče nakizat" Kanadi potreb n k?edit oziroma stabilizirati dolar. {je oddelek kanadskih vojakovi Tozadevno iziavo i«, nodal v , .. . , Joddal salvo. Vojni ujetniki *o New Yorku dr. John V. Donnet11wrr*i'il- m " y>ll< (l:i U> Uuli TOKOV vojnih UJETNIKOV I nato položili na grob svojih to-, vari še v velik venee iz smrečja. Po grebni obred je bil povsem Iz Penin>ule. Out., poročajo j p repi ost. navzlic temu pa zelo o pokopu dveh neit|škiii vojnih.pretresljiv. . ujetnikov, ki sla bila Ustreljc- Civilisti, ki ^ jil, j«. bila nana na bogu Lz jetnišk ga tabo- brala velika množica. dasi ni bila oznanjena ura pogreba, ni-Zruhije počivališče s«, jima [mi smeli v bfcižino. . določi i ob ogromni skali v Mi-J Pokojnika sta bila nemška /ini taborišča. Navzočih je bi-(pilota, ki sta bila prisiljena lo 2~t nemških vojnih ujetnikov spu-titi se na angleška tla. n a čel ti i k zd ra v n i š k ega .Vn^ija pripravi jena po-lati odmira L i . i • ' . . t,-. it • [pohabljene zavezniške ujetnike \\ e-t Side Hospita: Dispen- ••» , 1 v njihovo domovino sarv. BEG SE JIM NI OBNESEL O priliki Hitlerjevega rojstnega dne je pobegnilo iz kanadskega taborišča 28 ujetnikov, ki se pa niso dolgo veselili zlate svobode. Amrleški vojni izvedenci v Wnshingtonu že dali ča*sa priporočajo, naj bi bilo važno kanadsko p ri-tauišče Halifax od-prto ameriškim trgovskim la>l-jam. Da bi se to uresničilo, bi bi o treba spren^etniti |>o-stavo, ki prepoveduje ameriškim ladjam vstop * pristani-J >čn vojsku jočih se držav. . Določiti bo t»eba. kako naj se poslužuj«* Kanada oporišT, ki si jih je Amerika nedavno zajanrfčila na Oreenlandiji. Sliši se. da -bodo ta oporišča na razpolago v-ein državam na zapadni bemwferi. Tako mi ugibali politični iz vedenci, v resnici pa program konf r»'tice ni bil tako splošen. Kanadski ministrski pred m- laik in ameriški predsednik st.i prndvHem razpravljala o naja*f>e*iiejši in najhitrejši izrabi severoomerifikiii proo pogrešili v velikem kanadsk'*m tabon-š-<" 11 nemških ujetnikov. Xa b «r č-no zastražen od del»ele žičnate ograje. A se >e je ZsivnŠilo ;k» natančnem. n-ičrtu Ujetniki so pač hoteli praznovati Hitlerjev ro>tni dan (20. aprila) v zlati svobodi. Namen se j:m )»a je le deloma posrečil. . Zasletlovalci so tr: ustrelili, vse dnige so pa po preteku nekaj dni spravili zopet na varno. T»l»oriš6če je sko.ro v nedostopni divjini- |k>lni grap, hudournikov in sredi neprodirne g< ščavi. . Pobegni I i so ob 1. uri zjutraj, nekaj ur kasneje so jim bili stražniki že za petami. Zasledovanje so namreč o'aj^ali s]e-devi. ki so jih puščali begunci v snMcru. Prvega dobili v o ga aretirale, češ, ;'. »>onnet j«* l»i! lin novan I j-! *'Za X niči jo Iko velike v;:ž iu>sti.T* ji rekel it. iKmnet **«'i čjana , .. ,. , ; n«* more ijoraoiti za nobvno • I«*- nokroviteljst vom mednarodne-1. . ..{s , ... . i - . -- i. . lo p;,e ]ih :mom hraniti sn — "deee-ga kriza v Hernu. Svi-1, • , .-, , , .. .. .... . ini? dajati zdravniško o-krbo. Irre">snji ■ 7.a <-jana komisije, kj :>o na i- i ,-■ - , -, , - , . . . . • .-e I m > znebila lijetuikov, ki 'iii zorovaia to delo. vr-ci-i- << • m n ga Rdečega kri/a v Hernu. Švi- tedeti »i v dru- v, . ... . . .. Ilonnet. dr. in sdbi naitahni ^a elan:; kt nr>ii .;, , _ , ... f> ,, ... . ' ka r, ads k i podiNtlkovuik \\ . I. dr Heniyia K. Sige-i-ta z -brlin Tb»j>kiiis univer/c, o !potoval Kanado, kjer ><• i»* se- > . ...... , , . .. ... T1 ,n;etnis.kili keinuah t -r >pnn:n- stal s |M)nejšc stik«*, pa Mtaj se konča >e omilila denarne |»roi»leine, ki pojavili iz neugodnega trgovanja z Ameriko. Zadnje <"-as»- j«* znašal uvoz-. i priimmjkijaj Kanade vsako !<-to več kot milijonov do- la rji Primanjkljaj j.- -«■ vedno p nueiiibeti. četu li vpošteva-iiio izvoz zlata v znesku Jf>(| milijonov dolarjev. Kanada )»olrcbuje predvsem _Mr»'U milijonov dolarjev za pokritje obrambnih stroškov in stroškov z;i orožje, ki ga pošilja Angliji. Kot znano, ji- Kamni.t le redko naseljena. Njen letni narodni dohodek znaša komaj .V.M> milijonov dolarjev. Z ozirom na lo dejstvo ji je -eveda treba tuje pomoči. Pogodba, skle-njena v llvde Parku, l»«> najprej pomagala Kanadi odpraviti l i d \'e težkori. Washington namerava svoji severni s-0>edi nakazati oil lJ!tHI j do milijoonv dolarjev kredita. S teiu si Uo Kanada pn*cej ... , , . ili svoja de gnania m,c«lnarf»dne- \\ ameriem. članom kanadske- ,, , - , j, - • , !nm Itdeeen-u križu v Svn-i.. ga armadnega zdravnskeLra i i. . t • - , • ............... •. . . .i \ kenti»aii p- nciioiro u jet ni-1 zbora. Dr. l»oiii»o» je rekel , ' . , ... , , . i)..,,.,,.;., ;; . k« v k -o izgubili o'.e roki ah J'emuja ji m oo časnkait m: , ... ,,,.(M.4.j „,.flJ Kanadčani Amerikancem za t<» v>oto mnnicije, -irateških si- Poleg aluminija bo izral le nikelj 14'.Vsi tisti nemški vojni ujet niki v Kanadi, ki s<> tako po k s,, izirubili obe rol (de lliJiri. II llld' precej zdravi ji vo vidnih. . lb*. I )ouiief ie po •■< dll *b;, vrniti v gotovini, pač bodo pa {»oslali Svi K ■ 111-i i! roviii, aluminija in ladij važno v liP-bHeni ali neoz Iravl ki vo bi car. T kom -vetovne vo;ne ieivt-čje množ • i i , .-».i ...".. - .. li!! ■ . ni- da ne bodo nikdar več -po vo asKj obni za vojaško službo ali za -ki a:madi. zd ravnil.* v franco- oi?o, ker je dvomljivo, da bi mogla Kanada pošiljati ne drugih leovin oziroma blaira. Marku, bo zadoščeno le trenut- Petorčke so v skrbeh za zdravnika tz Callan lera. Out., poročajo: — Svetovno znane Dimnic petorčke so v oskrbi zdravnika dr. Aliana Rov Dafoe. ki je bil navzoč tudi njihovemu rojstvu in jim je rešil življenje. Deklice ga smatrali za svo- 96 novih ladij C. !>. Ilovve kana.lsk za muuicijo in )>»• ticba i|oe. ' "Ali je jokal?" je vprašala A m rišk a straža mora v-a-i zaskrbljeno Cecilija, "ali ga je koga begunca, ki ga zasači na meji, izročiti kanadskim obla- z lo bolelo?" Ko je slišala Milli--. da so ga stint. Ce zasačijo v notranjosti'onianiilu je rekla: "Jaz bi se imin-skrbo. je -poročni, da je kanadska vlada naročj a 1H> novih tovornih ladij, ki bodo im» e po |U tisoč ton. Veljale bodo 175 ml-« li.jonov dolarjev. Parnike b<> I v _ jdiroktna zračna zveza med I o lontom in New Vorkom zri S pogod'oo. sklenjeno \ Hvd tlim najnujnejšim pot rebam. Če se bo vojna >*' kaj prida zavlekln. i.olj širokop<'tezuih jKigodb. I'a tudi če l*i bila vojna kmalu končana, bi -e morali A meri ka in Kanada politično, finančno in indiisl rija'no bolj zbliža si. kot je niosrel kdo 11 ie. i nekaj leti domnevati. Nove zračne proge V k' ntkciu bo ustanov ta sla zgradili dve kanadski ladj« delni li ob pacifični oba i. 'C«» sc ne pojavijo !-.akšne |Ki serme zapreke, boil-i zgrajem !o 1 ta 1 revo/ potnikov itn d Buffalo in Toronto. Leta-! ' »hhi>i:m -e endn- dozdeva-!a b do pristajala tudi v Wind V kaznene-n. u-p.-io ,zko- sor, < bit., ter v Niagara Calls. P"1*" I" '1 dvor^.-em rov. y * j po katerem -o j »ob,-trud i. Pa i" In t e« I Air Lines Transport I knnadi s,, poeej ^plešno govo •Corp. je bilo dovoljeno ust alio- ^ !m n.p*t li: h i med cu- redno zračno zvezo med vaji z vezn ke. Angleži se-trelili letala in jih ujeli. . KANAD. ARMADA POTREBUJE RElKRUTOV NVdavno je govoril po radio k?nad -ki minister za narodno obranil »o J. L. Ralston, ter se pritoževal, da manjka kanadski arnwidi rekrut-jv. Vsak mesec bi jih potrebovala od p<'t lo šest tiso«*, priglasi se jih ]>a komaj polovico toliko. Nekatere kanadske vojaške diuice doma in v Angliji, <še zdaj -m-o po]»olne. vsled česar Ih> treba z novinci zaniašiti vrzeli. Armada bi poselmo potr««4»o-vala izvežbauih mehanikov, ki bi jih lahko porabili; pri arti-leriji in drugih tfiiničnili od-lelkih, tenia takih se prostovoljno le malo priglasi,, ker v kanadskih tovarnah dosti bolje zaslužijo. l^e se ne 1k> jirostovoljno priglasilo dovolj novincev in ee bo vojna še kaj časa trajala, »bo morala biti v Kanad: uvedena dbvezna voja-ška služba. Proti obvezni vojaški službi ie bi! fl^oČ* t.ka velik cwlpor, slednjič -e je pa prebivalstvo sprijaznilo z nrislijo. da je taka odredba potrf4w« do skušali izsledili nova ležišča raznih rud. potrebnih za kana Is ki vojni program. . Pri iskanju jim bodo dobro služila poročila prospektorjev. ■Skupini načelu je znani geo-loir A. Joliffe. ki je že več let odličen elan rudniškega de-partmenta. Poleti bo odpotovalo v kanadske divjine še 50 takih .skupiti. . Dr. Dafoe je v nek' bolnišni e? v Toronto. Njegovo zilmv štveno stanje i • zadovoljivo. milj od tukaj. Dva sta bila na| itn k (>ln -j loroi maj«» mbn' '-li b"l l.a -ton a od sta v-i ind- -v in i m f1 s j u usniu na poje leza-si -vth. ipieprom in r-eoovsodi je bi "o polno cvetlic, ltlizu okna ,ie -tal velik naslonjač, čegar hrbet je >e zakrival osebo, ki je seilda 7 lijem. 4'Pi ibližaj\a s: talil«, da ji' ne preplašiva/* je dejal t Milili. Sen ko je bi! či-to blizu, je stopil t rje, in ko je tako naznani: svojo navzočnost, je za k Lica k *4J:ilijeta — Julijeta!" Težka kretnja ji* stvsla naslonjač, na t!a je padla blazina, in liekiio ie odgovoril s čudnim, glae-om: 44Ah - da, da - ti : i . . (Vdali stav.k si- je • z uu bil v nerazumljivem blel tanju, in Simona, ki je bila -topila naprej se je brez luida'jiiega pred--tavijnnja znaš a p*vd irospo Osr.inovo. . 11»»ga žena ni bila nikdar na laskavim glasu, kar tiče iepote n razmiui. f 11 vendr se Simona ni nadejm:: pogleda, ki se ji je ponudil. \ » as onjaču i * |KH*ivala levua stvar, eden izmed tistih *..ilo>tnili i »rod kov, '»i -o pa Mi posl. ilujo vr.-to človeštva iu >i >koro ne Ati-jejo več tudimi. Ogromno, napihnjeno telo •e bilo le :e mehka vrla, brez-ilr.a in mrtva kepa. Vrat ni več drž d obilne gls ve, ki je visela na ramo. in sredi širokega obraza, napetega oit rumenkaste ntasti, je brezumen smeli ne-premiči o trdnimi bi« de ustnic* d> belega dlesna, brez poglc-•I -o si * obračale i si ki ni-<» opažale in razločevale niti Simoni . Osniinova ilo potrebno. In tako se je ima svojo samoupravo, ali v vsaki se nahaja upravitelj, pisar. bolničarka in čuvaj, ki so plačani od vlade. . Več kot 3.200 družin je lani našlo zavetišče za več ali dalje časa v teh potujočih taborih. Lete« pričakuje sletna REDKEV. črna okroglasta zimska 4;ICAfI, užiten v stroeju. nizek (iRAH. užiten v »trofju. vWk FIŽOL brez niti. nizek rumen FIŽOL brez uiti. vi*ok rumen FIŽOL brez niti, nizek zelen FIŽOL, brez uiti visok zeleu PESA ZA KRMO. rumena. Funt 30c PESA ZA KRMO, ruileft«. Funt SOe REPA, za kisanje belo. Funt 5"e PROSO, pristno rumeno. Funt -We SIR ARCIBALD P. WAWELL War Office je prinesel dne 28 julija 19.19 dekret, s katerim je bil imenovan Archibald Per-cival Wawell' za poveljnika angleške vojske* na Bližnjem vzhodu. ''Archie*' lo je njegovo kratko ime, je takoj odšel v MAJERON. sla'lki diSe« SPINAČA. iiHjlHjlja iz MariU»rm RADIČ. i»ravl ruileč Goriški CENA «JE: 3 PAKETI 33 CENTOV; 10 PAKETOV SI.— I^iliko kar izrežete ta oglas, podčrtajte wiuena, katera Selite ter ^a nam vrnete z Money Ordroui in naročilo bo toeno od|M>slano. STEVE M0H0RK0 CO. 711 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE. WIS. Tz Londona so začel'- prihajati govorice, da 1m» ]>ooznali, niso mo-zanj prava strast, začel vaditi verjeti, da bi ta mož obn-vojake, ustanavljal Ostal bo in se bo naprej angleške vojaške šole in pripravljal an-gl- ško ekspedicijsko armado, namenjeno za borln* ua afriški celini. Kaj je delal Wawell pred vo.'-no v Fluiptn* Nadziral je delo na eelinskih in obiooi'skih Parni Security Administracija utrdbah, skrbel je. da bodo pri- odloeila prinašati naselbino k ik-lavcem samim, . gospo! Vidiš lepo m»po. ki te prihaja p< ^let'ati Si:»|oue, nerazu ifjjivo je delala z roko nestrpna in nejasna *'|Pi«r'ej to lep obiskatf1f Toda ona ni hotele onima a, kakor pr*j in zn.iiitenja. od .intra takšni!"* ;e .tejala stata s4užkin.ia z mir-!iim ob azoin, zaupnica ali strežajka, ki je stopila izza okua. **Ni jih nloirvče v/adovoljit;!** iotovo ji nekat ni po volji." je rekel 0>niiii. *'A kaj?** P«»bral j -al. ki je pokrival l>oluiširie noge. premaknil ji podno/i.ik. j re|»rič,i se. ila je njena domača obleka, ki je b:al zelo četma, i.iaiodai c elegantna, pravilno zajieta in je ne tišči /.a vraten* pop.avi. ji i etike in sivkaste la>e. ki so ii silili na čelo, in vzkijkail nato- '•Njen« eepica! Da'i ste ii ziutsko čepico; baržumisti • rakovi -o ji prevroči!" Sel je i-kat v predalnik |*»Ictno čepico z navadnimi trakovi in ji n idmites:.1 sam. Jcar je bilo tneba. . I g.inil |i* bil pravo zaka' ^labot. u sijaj je razjesnil obraz diotinj1; n;eni prstjt- -o ?•«• nehali premikati in se prijazno opnjel: škrica OsitMiitve suknje, dočim *ta ]>o-m i rje no šepetala: "Ti! — Ti!--" ha, jaz — jaz sem pri tebi " je potrdil on. "Toda reda j moram iti. da ne zamudim uradne ure!" * Cele svoje živi j- oje kot odvetniška hči in žena odvetnika, jedila .olikokiat sl;«ala govoriti o uradnih urali, d?, je ohranila ta lie-4'da v njenih očeh -e ^edaj nekakšen ugled. Jz-pu-t>ivetiati. Kmalu pridem nazaj — in ti prinesem nekaj k^pega." « Potolaži a ^e je. Iu>disi vsled njegove ljubezni vo.-ti. bodisi zavoljo obljub. Ko pa je Osmin odhajal se je vendarle z neverjetnim naj>oro*n poizkušala dvigniti in obrniti glavo, da bi ga spremila z o*r.ni Ontviin je |»el)al Soiiono nazaj v svojo malo <»bednico in ln^lre obstal pred mlado ženo. ki ni prav vedela, kaj naj po-iM-lna zadrege ;n radov«J«iosti i n razumevajoča ga eim-dalje m hi j, kai mu je neki prišlo na mn, ni veolna in slaboumaia, pa je še v*aj hodila in govoirla. bila je v stanu gledati nekoliko za ir.jsjioliiijstvom. šivr.ti »n živeti življenje nvilodane vseh drn-sih ljudi. r /, le* • dni je imela prvo krizo, ki sc ji sledile diiuce, dokler .ii p» išla v jndožaj. y kakršnem se nahaja že nad dvajset let. Lahko si nmslite, če sem bil erečen." i Nadaljevanj« pHhodajAl Txda 19.19 je FSA postavila tabore na ko esn. kakor nagla-in slalioumna:n07.i Arizono, Palifornijo, Oregon, Tdafoo in Washington. T^e-tos z dvajsetino več tal»orov na razpolago bodo šli tudi na pa-volišča Texasa vzdolž atlantske obali otj North Caroline do Flra ni poglavitna tezkoča. Delavci sami pomagajo postavljat; in razpostavi jat i ta'bor. Največja tež— koča je najti pravo mesto za tabor, ki naj bo najbHžje tam. kjer so dela, in zato treba stalnega poizvedovanja in poznavanja lokacij. Povprečno se je lani visak tabor ustavil drugje jx> trikrat v sezoni. (FlSA uradniki poročajo, da so Tani delavci radi sodelovali celo e navdušenjem. Vsled teh udobnosti delavci in njebove družine se prav -hitro prilagodijo normalnemu življenju. V?a\t delavec v tabciii posveča po dve uri na teden, da tabor drži v redu. Naselbina pravi jene zn sodelovanje — ee bi nastopila potreb« — angleške, imperialne in tuli domače egiptovske enote pri obrambi Sneza. "tiljogi Archie" -o govorili l>o londonskih klubih. "Naš najbo j navdiršeni in najs)»o-sobnejši general je obsojen na neplodno čakanje in Imzdel-no^t." "Nreseca avgu;-ta leta 19?,9 je z htalom odpotoval v Kairo. *ROPA I* 1MI NAROČITE GA ftE DANES • h <1 h f, !! n f 4 # # 4 $ $ 0 # :: 44 H b 44 44 44 44 44 44 44 44 ^ 44 boril, so govorili. Archie je ino«. ki zasluži vse zaupanje. iGem-ral Keitel, gc neralissi--imis nen»iških oboroženih sil, dobro pozna vse lastnosti ge-nera'a AVawelia. I^lc je do"bro vedel, da bo pnislo do ang'eŠke proti ofenzive na afr;>keni boji 'ču. Ob neki priliki ie general Keitel dejal o Wawellu: '*To."ie iilini dolwr anHcški ge-ne-al." Letos je Wawellu o7 let.. .Ti-sreidnje postave, čokat, nekoliko upognjen, čeprav je odličen športnik. Manjka mu eno oko. Zirubil ga je v zadnji svetovni vojni, ko se je bil ob strani generala Al'Ienbyja, najboljšega angleškega vojskovrdje meil vojno 1314—1918. Da bi skril to napako, je vedno no-il iibo-nokelj. Kakor lahko presodimo po najnovejših fotografijah ga v Kgiptu ne no>i. Archie izhaja iz velike an-g! «5ke vojaške rodb ne: vsaka generacija AVawellov je daal Angliji po eneza generala. Na n^kem oficirskem zboiT>vanhi je "\VaWell zmerjal svoje prerl-postvaljene. nekoč, da mora biti dober pešec mešanica "izsle-dovalca vlomilca in bandita velikega kova." Totla AVawell je imel še dru-g^ revolucionarne nazore, ki so pred vojno na ra vnos' vznemirjali njf(gove višje ywvo'jiuke, ki pa so se malo kafsneje izkazale za točne, tpravilne, in naravnost nujne.. Ko se je mudil pred kratkim' Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — v*e skupaj $1. h>Ien v Kairu, mu je Wavv Ulje že (tuli sodeloval z mnr»a ob.-irno razlagal, kako si za-1 lom (inizianijem. Zelo dobro misija piotiofenzivo. Zalite- j je poznal tudi Itala lialba. \"i-val je boljše in te-nejše sode- j sok o je-ceni ) modernega duha lovanje iikmI ok.rO))nimi oddelki j in smelost st dan jih ila ijanskih mornarico in letalstvom. ' {vojaških M-fov. Zgubil j«- prvo Iruntio. dobi i pa je drugo. Vojtia Zadnja značilna poleza v značaju vrhovnega angleškega j»ovJjnika v Afriki je upoštevanje nasprotnika. Wawell je bil svoj čas dober prijatelj sedanjih italijanskih vojskovo-i*tva. katerega dij v Afriki. Osebno pozna in »z,go