£3> Si? StOVISiOA b3& (m mm t5J.~!5.9. PRVE SNEŽNE NADLOGE - Ponoči s sobote na nedeljo nas je presenetil sneg. Segel je tako nizko, da je zaprl najprej mejni prehod na Jezerskem vrhu, kasneje pa se Korensko sedlo in popoldne Ljubelj. Snežinke so se pomešale med dež tudi v Kranjski gori in v Bohinju, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 76 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 3. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJ8KO Združeno delo o socialni politiki r Iskra Elektromehanika: želje naj temelje na dohodku Že pred letošnjim poletjem je bila izdelana, zdaj pa je dana v razpravo obsežna analiza Socialna politika in socialno razlikovanje v občini Kranj. Raziskovalna skupina pri občinskem sindikalnem svetu Kranj Je ugotavljala, v koliki meri je bil realiziran program socialne politike v kranjski občini v preteklih desetih letih. Zdaj se z ugotovitvijo obsežne analize (Glas je objavil povzetke že v prvomajski številki) seznanjajo predvsem delegati v interesnih in ^rutbenopolitičnih skupnostih ter seveda združeno delo. Vse ugotovitve iz dosedanjih razprav pa se bodo združile v novembru na konferenci o socialni politiki, kjer naj bi se začrtale tudi usmeritve razvoja socialne politike1 za naslednje srednjeročno obdobje. Iskra Elektromehanika je prejšnji teden kot prva organizacija združenega dela v občini organizirala posvetovanje o socialni politiki na osnovi omenjene analize, vendar pa s posebnim ozirom na prizadevanja, ^Ukar ŠENČUR v inln Stanka Mlakarja v Šenčurju ^lZr^"fanZ fsfLku M.akarju. PredroJnin,a **ojevcema in »pomin odkril F Perdan ZriZa za slobodo. Ploščo na pročelju šole je r njun FrTnc Stefe-Miško. Več o tem na 6. stran,. - Foto: **B8KUS BOJA Z DESANTOM - Čeprav je nedeljsko slabo vremo *£*prečilo desant padalcev, hi tudi v vojnih razmerah ne bi bil izvedet je skoraj dvodnevna vojaška štabna vojna vaja »Bistrica 78« v trtiihi občini uspela. V vaji so bile preskušene skoraj vse faze priprav ^Popada teritorialne obrambe z desantnimi enotami v sodelovanju z 2*>borolenim prebivalstvom. Vaja ni združila le vojaškega dela vse-V"*** obrambe, temveč tudi vse organe za ljudsko obrambo krajev-T*** skupnosti s področja, kjer naj bi desant bil. Udeležba je bila zredna, prav tako pa je bila dosežena in sprotno analizirana ****mika vaje. Sprožena je bila tudi akcija posredovanja enot civilne ^*čite. (jk) - Foto: F. Perdan uspehe in neuspehe na tem področju prav v Iskri. Posvetovanje, ki ga je sklicala sindikalna konferenca Iskre Elektromehanike, je bilo pravzaprav le uvod v splošno razpravo o družbenem standardu, ki se ho v tem 7(300 članskem največjem kranjskem kolektivu nadaljevala po tozdih. To pa je še posebej pomembno, ker delovna organizacija na nov način pristopa k vključevanju socialne politike v planske dokumente nadaljnjega razvoja. Pot do tako kompleksnega planiranja pa vodi le preko samoupravnega dogovarjanja v samem združenem delu. to je po tozdih. Uspešnost dogovarjanja bo v veliki meri odvisna tudi od pripravljenosti samih tozdov za združevanje sredstev za družbeni standard, torej tudi za solidarnost, zapiranje v lastne tozdovske okvire pa bi utegnilo postati tudi palica z dvema koncema. Sicer pa je Iskra v lanskem letu namenila za družbeni standard 115 milijonov novih din ali za 17 odstotkov več kot leto prej. Ta vsota, kakor je že velika, pa kljub temu ni mogla pokriti vseh želja. V lanskem letu je bilo sicer največ sredstev družbenega standarda namenjeno za stanovanja, sledijo prehrana, regresi in izobraževanje, nato pa prevozi na delo in drugo. Na posvetovanju so načeli vrsto področij družbenega standarda, ki jim velja v prihodnje posvetiti več pozornosti: to pa pomeni z drugimi besedami planirati za ta področja dosti več denarja kot doslej. Vendar pa bodo tudi ti plani morali temeljiti na realnosti — na ustvarjenem dohodku. Med prvimi nalogami na področju stanovanjske politike bo vsekakor dogovor o enotnem točkovnem sistemu. Varstvo pri delu je prav tako področje dela, kjer bo treba bolje kot sedaj odpravljati delovna mesta, na katerih je tveganje za nezgode največje, ob tem pa seveda ne zanemarjati izobraževanja o varstvu pri delu. Rekreacija vse bolj sodi med nujno organizirano dejavnost za varovanje zdravja in delovne sposobnosti delavca v vsaki delovni organizaciji, zato tudi v Iskri ob sedanjih oblikah načrtujejo še nove. 2e dosedanji ukrepi za pomoč materam z majhnimi otroki so se pokazali kot nezadostni, zato bi kazalo organizirati nekakšen intervencijski vrtec za nujne primere, o čemer v Iskri že nekaj časa govore, realizirati pa še niso mogli. Ugotovili so tudi. da so subvencije za prevoz na delo med najnižjimi med OZD. zato bi seveda kazalo sedanje popraviti. Na posvetu so razpravljali še o bodočem organiziranju družbene prehrane, o preventivnem zdravstvenem varstvu, o alkoholizmu, zaposlovanju, štipendiranju in izobraževanju ob delu. skratka zaokrožili so celotno sliko družbenega standarda v delovni organizaciji ter nakazali nekaj razvojnih smeri. L, M. Nič mimo SZDL Člani medobčinskega sveta SZDL so se dogovorili o najpomembnejših nalogah naše frontne organizacije na Gorenjskem SZDL kot frontna organizacija mora biti prisotna pri razreševanju vseh problemov in nalog, ki se pojavljajo v naši družbi so poudarili na četrtkovem sestanku medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Prav zato mora SZDL skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom občinske skupščine izluščiti iz srednjeročnega programa tiste naloge, ki jih bo potrebno uresničiti tako v občinski skupščini, samoupravnih interesnih skupnostih, združenem delu in v krajevnih skupnostih. Za uspešno delo je izrednega pomena izobraževanje delegatov, ki so se pa lotili že v večini občin. Izobraževanje oziroma njegova organizacija naj bo zaupana posebnemu odboru, ki mora biti frontno sestavljen. V izobraževanje je potrebno pritegniti vse delegate. SZDL je tudi politično odgovorna, da se sprejmejo dopolnila v statutih K S in TOZD, ki se samoupravno povezujejo. Razvoj delegatskega sistema pa mora stalno spremljati tako, da bo prek svoje organiziranosti omogočala kot fronta vpliv na delegatske opredelitve vseh organiziranih dejavnikov in občanov. Oblikovanje krajevne samouprave je druga pomembna naloga SZDL do konca leta. Pri tem so še posebej izpostavili kadrovanje v organe krajevne skupnosti, sestavi skupščine KS, sestavi sveta KS in oblikovanje organov skupčine — sveta za SLO in DS, za ohranjanje tradicij NOB, poravnalnega sveta, sveta potrošnikov in drugih, ki jih zahteva zakonodaja. Važen je tudi statut KS, ki ga je potrebno po dogovorih SZDL dopolniti za vse tiste oblike dela, ki jih občani potrebujejo. Do novega leta bodo oblikovali tudi nove krajevne konference SZDL. Kot so poudarili člani medobčinskega sveta, je potrebno vse številne organizacije in društva v KS povezati v čvrsto, frontno organizirano SZDL. Maja prihodnje leto naj bi bile volilne seje občinskih konferenc, junija se oblikuje KS SZDL, jeseni pa RK SZDL. Že sedaj se je potrebno dogovoriti, kdo naj bo v prihodnjem mandatnem obdobju prevzel vodilne funkcije v občinskih konferencah in medobčinskem svetu. Poleg teh osrednjih pa so se na seji dogovorili še za vrsto drugih nalog. Med njimi je organizacija temeljnega sodišča v Kranju s štirimi poslovnimi enotami in javno pravobranilstvo s pravobranilcem in osmimi namestniki. Najkasneje do začetka novembra je potrebno evidentirati, uskladiti in kandidirati nič manj kot 450 sodnikov — porotnikov in evidentirati in kandidirati 33 rednih sodnikov temeljnega sodišča. Akcija uspešno teče. Druga naloga je organizacija oziroma ustanovitev gorenjskega zdravniškega društva, ki naj bi povezal vse gorenjske zdravnike. SZDL predlaga, da se o tem dogovori aktiv zdravnikov — komunistov, društvo pa naj bi bilo ustanovljeno do konca leta. SZDL se mora aktivno vključiti v razpravo za sprejem aneksov k samoupravnim sporazumom temeljnih planov družbenih dejavnosti, organizirala naj bi razprave o varstvu okolja in narave in, čaka jo razprava o dveh sistemskih zakonih in sicer zakonu o svobodni menjavi deia in zakonu o temeljih sistema državne uprave. Kot izredno pomembno vprašanje pa je vprašanje povezovanje gorenjskega kmetijstva, delovanja medzadružnega sveta, zadrug in kooperacij. L. Bogataj 5. STRAN: DOGOVORIMO SE V sredo,, 11. oktobra, se bodo sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka. Na 5. strani objavljamo povzetke gradiv za zasedanja. Posebej opozarjamo na gradivo o uresničevanju plana investicij v škofjeloški občini, o katerem naj bi delegati še posebno kritično razpravljali, da bi lahko to področje kar najbolje obdelali tudi v predlogu družbenega plana razvoja občine za prihodnje leto. NAROČNIK j UGODNI NAKUPI OPREME ZA VAŠ DOM bele tehnike kuhinje kopalnice ka mini savne likovna dela priznanih umetnikov KRANJ 13.~22.okt.'78 f- Tito v Crveni zastavi Predsednik SFRJ in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Br oz-Tito je včeraj obiskal Kragujevac, kjer se je udeležil proslave 125-letnice zavodov Crvena zastava, katere pokrovitelj je. Delovni ljudje in občani tega velikega kolektiva, meščani svobodoljubnega Kraljevca in širšega območja Sumadije so mu pripravili svečan sprejem. Delegacija se je vrnila iz A ten V soboto se je vrnila iz Aten delegacija ZKJ pod vodstvom Staneta Dolanca. Delegacija je bila na obisku v Grčiji na povabilo vsegr-škega socialističnega gibanja PASOK. Stane Volane je po prihodu v Beograd zelo ugodno ocenil pogovore s predstavniki PASOK in združene levice, kakor tudi pogovore, ki jih je imel s premierom Karamanlisom. LjubičičvZDA Zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičić je obiskal več enot in ustanov oboroženih sil ZDA in se sešel s svojim gostiteljem, sekretarjem za obrambo ZDA dr. Haroldom Broivnom. Sprejel je tudi več kongresnikov ter drugih visokih vojaških in vladnih funkcionarjev. Na vseh teh srečanjih je imel odkrite in pomembne pogovore za jugoslovansko-ameriške odnose ter pogovore o mednarodnih vprašanjih. Počasna gradnja Zagrebčani so si v svojem srednjeročnem načrtu zadali, da bodo zgradili 42.000 stanovanj. Vendar zamujajo že za dve leti. To ne bi bilo nenavadno, če bi manjkalo denarja. Toda za zamudo, ki je ne bo lahko nadoknaditi, je krivo neurejeno delovanje pristojnih interesnih skupnosti občinskih in mestnih služb, ki jim doslej ni uspelo urediti niti najosnovnejših problemov okrog urejanja zemljišč. Delo koristi in škoduje V Dubrovniku se je sklenil mednarodni kongres s področja medicine dela, panoge, ki so se ji zdravniki začeli posvečati v začetku tega stoletja. Na kongresu se je zbralo okoli 2000 strokovnjakov, ki sp podali nekaj sto referatov. Med njimi je bilo tudi precej takih, ki kažejo, da se ta veja zdravstva razvija v nekakšno ekološko smer. Ogroženi niso samo delavci, ki imajo opravka s strupenimi snovmi, telesno in duševno zdravje načenja tudi monotonija tekočih trakov. Malo letališče Na otvoritev takoimenova-nega terciarnega letališča, torej letališča za poslovna in športna letala, ki ne bodo imela več kot osem sedežev, je zaradi dežja prišlo le malo ljudi. Investitorja gradnje, TOZD Igralnica Portorož in člani kluba ljubljanskega obalnega centra pričakujeta od letališča veliko turistično in gospodarsko korist. Pričakujejo, da se bo na letališču lahko razvijalo jadralno le talstvo, modelarstvo, lahko pa bi imeli tudi šolo za pilote in padalce. Vojaki z Rudnega polja so s prostovoljnim delom lepo uredili grobišče partizanom III. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. Zdaj bodo postavili še skulpturo in grobišče bo poslej vsakogar spominjalo na 79 padlih partizanov . . . Foto: F. Perdan Obnovili grobišče na Pokljuki Vojaki iz vseh naših republik, ki so zdaj na Rudnem polju na Pokljuki, so s prostovoljnim delom obnovili zanemarjeno grobišče — Pokroviteljstvo prevzeli vojašnica in jeseniška Železarna Pokljuka — Spomenik padlim Prešernovcem na Goreljku na Pokljuki ie izdelal Tone Svetina in vsako leto je bila ob njem proslava, ki se jo je udeležilo tudi po več tisoč ljudi. Nad veličastnim spomenikom pa je bilo grobiSče padlih, skrito v gozdu, pozabljeno in zanemarjeno. Ostal je velik, časten dolg vseh nas do hrabrih partizanov, ki so počivali povsem sami, redkokdaj obiskani, dolg. ki je narekoval spodobno ureditev grobišča. Nekdanji partizanski komandant Milče je pred meseci na predavanju tudi vojakom spregovoril o žrtvah na Pokljuki, pripovedoval o agoniji v ognju, ki je ni preživelo 79 borcev III. bataljona Prešernove brigade. Bataljon si je izbral smrt v gorečem hotelu, govoril jim je o strahotnih zadnjih trenutkih odločitve, ko naj bi ali minirali hotel ali pa se borili do noči. Odločili so se za borbo in tako v gorečem hotelu vsi zgoreli. Posmrtni ostanki pogumnih borcev so v grobišču nad prostorom, kjer je zdaj spomenik, na tem grobišču pa je pokopanih tudi sedem borcev Gradnikove brigade. Vojaki vseh naših republik, ki služijo vojaški rok na Rudnem polju, so se odločili, da grobišče ustrezno obnovijo, ob tem pa so nudili vso oomoč Milče. občinska skupščina JESENICE Radovljice in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Radovljica. 40 vojakov je delalo ob prostem času, ob nedeljah in ob sobotah, odstranili so 220 smrek, postavili 250 metrov nove ograje okoli grobišča ter 30 novih klopi. Zdaj bodo postavili le še skulpturo, kajti grobišče je že povsem urejeno. Prostovoljno je delal z vojaki tudi Stanko Korošec, Galetov Stanko s Koprivnika, ki je vse proste nedelje žagal les in pomagal pri ureditvi grobišča. Pokroviteljstvo nad spominskim parkom III. bataljona Prešernove brigade pa sta prevzeli vojašnica na Rudnem polju in jeseniška železarna. Marljivim in zavednim vojakom, ki so pomagali, bodo podelili priznanja za njihovo delo. vsako leto pa bodo k spomeniku in grobišču organizirali pohode mladih. Ureditev grobišča na Pokljuki s prostovoljno delovno akcijo vojakov, gozdnega delavca Stanka Korošca in prizadevnega Milčeta je nedvomno zgled in vzor za to, kako se da z voljo in zavestjo poravnati dolg do junakov naše revolucije. Prav je. da te velike žrtve primerno ceni tudi radovljiška mladina — ki*v akciji ni sodelovala — ter se jim na dostojen in primeren način odslej tudi vedno oddložbi. I). Sedej V torek, 3. oktobra, bo v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo obravnavali delovni osnutek odloka o izvršnem svetu skupščine občine Jesenice, predlog odloka o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom v občini Jesenice, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Jesenice ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. RADOVLJICA V torek, 3. oktobra, bo ob 12. uri v prostorih Park hotela na Bledu redna saja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri bodo razpravljali o poslovnem rezultatu delovne organizacije Golfturist — temeljne organizacije združenega dela Hoteli Bled za prvo polletje 1978, o sanacijskem programu temeljne organizacije združenega dela Hoteli Bled, o programskih zasnovah razvoja Bohinja ter o premoženjsko pravnih zadevah. D. S. ŠKOFJA LOKA Danes ob 16. uri bo seja izvršnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti. Na dnevnem redu je obravnava pogodbe za inventarizacijo kmetijstva, poročilo o uresničevanju agromelioracij, obravnavanje prošenj za status kmeta in poročilo o regresiranju obresti od kreditov za nakup koruze. Ob 17. uri pa bo seja občinske konference ZSMS. Obravnavali bodo statut in resolucijo za X. kongres, obravnavali in potrdili kandidate za organe RK ZSMS, ter poročilo delegatov o pripravah referatov za kongres. , L. B. TRŽIČ Pretekli teden je bila v Bombažni predilnici in tkalnici volivna in programska konferenca osnovne organizacije ZSMS. Udeleženci so kritično ocenili dosedanje delo organizacije in obravnavali slabo organiziranost in pomanjkljivo vsebinsko delovanje. Pozitivnejša ocena pa je veljala vključevanju mladih v samoupravne organe in delovne akcije. Nameravajo ustanoviti klub štipendistov. BPT namreč štipendira okrog 50 mladih. Med uspehe štejejo tudi oblikovanje osnovne organizacije ZSMS v TOZD Predilnica, vendar je v delovanju mladinske organizacije prepičel vpliv mladih komunistov. Ne konferenci so sprejeli akcijski delovni program. Izvoljen je bil koordinacijski svet, ki ga bosta vodila predsednik Lidija Fornazarič in .sekretar Jožica Šolar J. Kepic Narod si bo pisal sodbo sam Na današnji dan pred 35 leti se je v osvobojenem Kočevju sklenil zbor odposlancev slovenskega naroda, danes pa bo v počastitev tega dogodka slavnostna seja občinske skupščine Kočevje, na katero so povabili vse nekdanje odposlance. Slavnostni govornik bo predsednik zbora republik in pokrajin Zoran Polič. Seja bo v zgodovinski dvorani Seškovega doma, v dvorani, kjer se je prvič v slovenski zgodovini sestala slovenska skupščina. Zdenka Renko oktobra 1943 v Kočevju Ta izjemen dogodek v okupirani Evropi je še bolj pomemben, ker so se sredi vojne vihre, v najstrožji ilegali, prvič v zgodovini majhnega slovenskega naroda zbrali demokratično izvoljeni zastopniki delovnega ljudstva na Zboru odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra v Kočevju. Volitve odposlancev so bile kmalu po kapitulaciji Italije, in sicer med 20. in 25. septembrom. Razpisal jih je izvršni odbor OF 11. septembra 1943. Volitve so bile javne, volilno pravico pa so imeli moški in ženske, ki so dopolnili 17 let. Na zboru so se poleg pravkar razpadle »ljubljanske pokrajine«, Gorenjske in Štajerske zbrali tudi odposlanci tistih Slovencev, ki še nikdar niso živeli v združeni Sloveniji, odposlanci Slovencev s Koroške in Primorske. Na zboru je prvi poročal odposlancem o delu izvršnega odbora OF predsednik Josip Vidmar, ki je poudaril, da je doslej Izvršni odbor OF dve leti in pol osvobodilnega boja sam, na svojo odgovornost opravljal vse delo in med drugim dejal: »Vendar ves čas, odkar smo se ustanovili, si želimo stopiti pred zbor, ki bi resnično predstavljal ves slovenski narod, da bi mu odkrito in brez pridržkov položili račune in sprejeli njegovo sodbo, potrditev ali obsodbo.« Zbora se je udeležilo 572 odposlancev in še delegacija AVNOJ, delegacija Vrhovnega štaba NOV in POJ, major Jones kot predstavnik britanske vojske, delegacija CK KPJ in delegacija ZAV-NOH. Ko je Boris Kidrič nekaj dni po zboru pisal o njem v Slovenskem poročevalcu, je med drugim poudaril, da je prek Zbora odposlancev spregovorilo samo slovensko ljudstvo, sam slovenski narod. Zbor se je odločil za nadaljnjo borbo ne glede na žrtve, ker le boj lahko reši slovenski narod pred uničenjem. Enodušno je tudi obsodil belo in plavo gardo. Izrekel se je za novo, demo- kratično, na narodni enakopravnosti temelječo Jugoslavijo, dal zaupnico 10 OF, izvolil Vrhovni plenum OF in SNOO. Pa prisluhnimo še dvema udeležencema zbora, kako se spominjata dogodkov. Zdenka Renko iz Šorlijeve ulice pripoveduje: »V dvorani nad odrom se je bočil napis »Narod si bo pisal sodbo sam«. 2e ta izrek je dal čutiti odločnost in veličastnost tega zbora in je še povečeval navdušenje. Ko so se vrstili pozdravi in poročila odposlancev, se mi je za vedno vtisnil v spomin govor kmečke žene. odposlanke iz Sodražice Marije Ivančič, ki je med drugim dejala: ,Moža sem izgubila v prvi svetovni vojni, štiri sinove mi je okupator pobil. Ni jih ustrelil, temveč so umrli v strahovitih mukah. Vendar vam povem, za svobodo ni nobena žrtev prevelika.' Mraz nas je spreletaval, ko smo jo poslušali, koliko je pretrpela, kaj so pretrpeli njeni otroci, vendar je bila vzravnana in dostojanstvena, pripravljena za borbo. Vsa dvorana je vstala in je viharno pozdravljala njen poziv. Mladinci pa smo se takrat že pripravljali na svoj kongres, ki je bil v K očevski reki 10. oktobra. Veliko borbenega vzdušja se je na mladinski kongres prineslo s kočevskega zbora.« Anton Pelko iz V al j a vee ve ulice v Kranju pa se spominja: »Bil sem komisar čete III. bataljona 8. Levstikove brigade in vsak bataljon je izvolil enega odposlanca. Takrat smo bili na položajih pred Ljubljano. Od Iw prek Škofljice, do Lavrice in Za-dvora se je širila naša vrsta. Imel sem konja in vsi odposlanci ix naše brigade, bili smo štirje, smo jahali do Ribnice. Tam so nas naložili na kamione ih odpeljali smo se v .neznano'. Pelko Anton Najbolj mi je iz tistih dni ostalo v spominu veliko navdušen* in veselje nad zmago. Po velikih zmagah nad Italijani in kapitulaciji Italije, ko je bila praktično osvobojena vsa »ljubljanska pokrajina«, po obračunu z belo in plavo gardo, smo uničili fce dv* pomembni postojanki na .nemški strani, in sicer Pežarje in Prežga-nje. Polet in navdušenje je bik' tolikšno, da smo se počutili ie povsem svobodne. Ko smo jahal, med Turjakom in Velikimi Laščami, so nas preleteli štirje avion: Kar prepričani smo bili, da so ž? zavezniška letala in smo jim mahali v pozdrav. V resnici so bili to nemški avioni.« L. Bogataj zavarovalna skupnost triglav HOnrNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj PE Jesenice razisuje javno licitacijo, ki bo v četrtek, 5. 10., ob 12. uri v poslovnih prostorih na Jesenicah, Titova 16/1. Prodajala se bodo karambolirana osebna vozila: Zastava 101, prevoženih 26.000 km, leto jjdelave 1977 Ogled vozila je možen na dan licitacije v garaži PIl Jesenice Izklicna cena je din 18.000,00. Zastava 750 orevoženih 00.192 km, leto izdelave februar 197? OgleTvo^je m" zen na dan Hcf« Višnar, Mojstrana, Alojza Rabiča 50. Izklicna cena je din 900U. Interesenti pred licitacijo položijo 10-odstotni polog od i,-klicne cene. 3. stran O LAS Otvoritev nove Pekove trgovine v trgovskem in poslovnem središču Deteljica v Bistrici pri Tržiču — Foto: F. Perdan KRANJ — Predlog za ureditev gorenjskega prireditvenega in razstavnega poslovnega centra Savski log, ki ga je pripravil kolektiv Gorenjskega sejma iz Kranja, je bil osrednja tema dve in pol ure trajajočega pogovora, ki Pekova prodajalna v trgovskem in poslovnem £^ a££rin£2Š£»& središču Deteljica v Bistrici pri Tržiču se ponaša z izredno opremljenostjo m ponudbo Izgradnja kranjskega sejmišča Nam res manjka hrabrosti? V prizadevanja za izgradnjo nove sejemske hiše EX?ffi^"»5iXi32 V Savskem logU je treba Vključiti VSe Zainteresi- rešitev je v okviru širitve sejma, rane uporabnike in kasnejše soupravljalce, saj ^^^^^0^10^ gre predvsem za objekt, ki bo kos rastoči sejemski #1» uporabnikov, temveč pred-dejavnosti, razen tega pa večnamemben in v prvi ,£^^.^.1. fazi uporaben za umetno drsališče — Gradnja v s*e potrebuje, verjetno bi biio 1 z y j yi j nesmiselno graditi posebne re- logu ne ogroža uresničevanja družbenega dogo- prezentativne objekte za sportni-vora o gradnji družbenih objektov v kranjski ke. in kulturnike posebej in za % „ . ' i.-i sejme tudi posebej. Vse interese Občini, temveč pOSpeŠUje IZVrŠlteV nekaterih kaže združiti v enotni gradnji, k nalog Peko prvi v Deteljici poslovnega centra Savski log obravnava prvo fazo izgradnje sejmišča, ki je strnjena v tako imenovani hali B. Da ne bi gra- pa bo upoštevala vse interese ii zahteve. Ne bi se 3mel ponoviti primer Novega mesta, kjer sc zgradili večnamensko dvorano, pa so sedaj ugotovili, da za marsikaj ni primerna, niti akustična mu nfcSair*« t' u* um T »" r* .J 111 primerna, niti akustični dih objekta, ki b, bil uporaben le in jo morajo na hitro popravlja nekaj mesecev etno, predvideva ti! Domači in tuji primeri tudi kažejo, da se v takih zgradbah Bistrica pri Tržiču — Tovarna obutve Peko Tržič je držala obljubo in v Bistrici pri Tržiču, v trgovskem in poslovnem središču Deteljica, uredila sodobno trgovino s široko ponudbo. Peko je v Deteljici prvi uredil svojo poslovalnico in želeti je, da bi mu kmalu sledili tudi drugi uporabniki tega objekta. Nova Pekova poslovalnica meri 1100 kvadratnih trov, od katerih jih je 450 namenjenih prodaji. Gradnja je veljala poldrugo milijardo starih dinarjev. Povedati velja, da prodajalna, ki bo za zdaj odprta med osmo in poldvanajsto uro dopoldne in poldrugo ter polsedmo uro zvečer, nima le ozkega prodajnega smisla, temveč bo Peko v Deteljici uvajal sodobnejše načine prodaje in sveto- vanja kupcem. Ob tej priložnosti velja pohvaliti projektante, izvajalce del in banko, ki je pomagala Peku pri gradnji. Peko je uvedel v novo prodajalno v Deteljici široko ponudbo, ki se ne zadovolji le z obutvijo za domači in tuji trg ter z obutvijo, ki je zaradi napak cenejša. Zastopani so vsi kooperantje, izdelovalci modnih dodatkov k obutvi in usnjene konfekcije, kjer velja omeniti TRIO iz Tržiča, proizvajalci usnjene galanterije in športne opreme, kjer so zastopani izdelki Topra iz Celja, Addi-dasa in Planike. V novi trgovini je na voljo tudi otroški obutveni program, na policah pa je najti tudi igrače. J.Košniek kretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič in direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar. Udeleženci pogovora, bilo jih je 21, niso imeli namena dokončno odločati, temveč jih je k razpravi vodila misel zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotarja, izrečena ob otvoritvi mednarodnega Gorenjskega sejma, da je treba z izgradnjo kranjskega sejmišča začeti, nadaljevati in ga tudi vsebinsko ter prostorsko opredeliti. Sejem prevzema odgovornost za razvoj našega gospodarstva in mora postajati tudi prostor za prikaz dosežkov gospodarstva. Predlog za ureditev gorenjskega prireditvenega in razstavnega Stanovanjski zastoj Jesenice — V občini ne bodo povsem realizirali programa usmerjene stanovanjske gradnje družbe-Mh stanovanj v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980. Zaradi znižane stopnje stanovanjskega prispevka bo stanovanj manj. "aj so za gradnjo 1124 stanovanj predvideli 8-odstotno stopnjo izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo. • Tedaj, ko so plan sprejemali, je ta stopnja veljala, medtem koje že od lani dalje le 6-odstotni prispevek za stanovanjsko gradnjo V srednjeročnem obdobju je za območje jeseniške občine načrtovana izgradnja 1428 stanovanj, od lega J078 stanovanj v družbenem sektorju in 350 stanovanj ali 24 odstotkov v zasebnem sektorju. Tako bodo zgradili po 10 stanovanj na 1000 prebivalcev letno, kar je v skladu z družbenopolitično akcijo graditve stanovanj v srednjeročnem obdobju. Vendar ob koncu obdobja stanovanjski primanjkljaj ne bo bistveno manjši, saj ima samo jeseni *ka železarna več kot 68" prošenj za stanovanja. Večino stanovanjskih problemov ima le začasno prijavljeno prebivalstvo, okoli 2000 delavcev. Za letos načrtujejo izgradnjo 210 stanovanj, od tega po 84 stanovanj v stolpnici na Plavžu in v Centru 2 ter 28 stanovanj v tročjku v Kranjski gori in 20 stanovanj v dveh dese-torčkih v Mojstrani." V petih stolpnicah novega Centra 2 pa bo skupaj ,J20 stanovanj do leta 1980. Ob družbeni stanovanjski gradnji se posebno na območju Jesenic srečujejo s precejšnjimi težavami zaradi neugodne nosilnosti tal, ki terja dodatna temeljenja in celo gradnjo na pilotih. Pomembni vzrok za zamude pri gradnji in za ceno gradnje pa so predhodna rušenja in zagotavljanje nadomestnih stanovanjskih enot. Gradnja še vedno ne poteka v urejenih in"kompleksnih stanovanjskih soseskah, manjka poslovnih prostorov, medtem ko so pri cenah stanovanjskih površin, kljub težavam, ostali v mejah repuhli 7 vloženih e ter li bomo številne splošna t«'i posebna poklicih, pri čemer kadrovske pode ekskurzije, tako da si materialni proizvodnji, srednje šole. vojaške šole n šolo za miličnike - kadete. Z vojaškimi poklici bod učence seznanjali vojaški starešinski kadri, podobno bo organizirano za druge poklice. Organiziran ho nagradni natečaj za likovna dela in pismene sestavke o poklicni tematiki, učenci bodo gU dali več filmov o poklicih, prebrali ali preštudirali bodo številne brošure, knjižice in knjige, prospekte in letake, preglednice » prostih učnih mestih in štipen dijah in še bi lahko naštevali Informativnega gradiva bo doVol j. Ugotavljanje sposobnosti in drugih značilnosti učencev Zgolj informiranje in |>i osvetljevan je pa verjetno ne zadošča Treba je spoznati učenčevo osebnost, širše in ožje okolje, v katerem živi. njegovo šolsko uspešnost, nagnjenja m težave, ki ga pestijo ob poklicni odločitvi. Poklicno in zaposlitveno svetovanje Zbrani podatki so osnova za poklicno in zaposlitveno svetovanje, s čimer se zaključi krog poklicnega usmerjanja na osnovnih šolah. V letošnjem šolskem letu pričakujemo še večje število učencev, ki si bodo želeli individualne obravnave. Evidenčno in analitično delo Med šolskim letom se bo torej nakopičila množica podatkov, iz katerih bomo lahko izvlekli določene študijske in raziskovalne zaključke in jih objavili Pri izvedbi programa poklicnega usmerjanja v osnovnih šolah ho poleg delavcev Skupnosti za zaposlovanje Kram sodeloval tudi Zavod z;i šolstvo -enota K ran | ter dnini sodelavci Osrednjo povezovalno vlogo pa bodo spel odigrali prizadevni poverjeniki poklicnega usmerjanja na šolah in upamo, da bo naše sodelovanje / njimi še bolj plodno kakor v preteklosti. Franc Helčič projekt gradnjo večnamenske dvorane, namenjene sejmu, športu, rekreaciji in drugim dejavnostim, vredno okrog 30 milijonov dinarjev. Pod isto streho bi se torej združevali interesi gospodarstva, telesne kulture in drugih družbenih dejavnosti. V sejemskem objektu bi najprej uredili umetno drsališče, kasneje pa usposobili prostor še za druge dejavnosti. Skupna gradnja bi zagotavljala skupno upravljanje objekta, na osnovi sporazumov in pogodb pa bi bilo urejeno tudi lastništvo. Takšna pota združevanja sredstev iz različnih virov so doma in na tujem že uveljavljena. V sejemski hiši v Subotici deluje drsališče že devet let. Enako velja za celovški, pariški in leipziški velesejem, pa tudi za Novi Sad, kjer eno drsališče že imajo, sedaj pa gradijo še dve. Razprava ni zavrnila predlagane rešitve. Lahko bi celo dejali, da je z njo soglašala, čeprav imajo prav tudi razpravljalci, ki menijo, da kaže takšnemu načrtu posvetiti vsestransko pozornost in upoštevati vse dejavnike. Ne gre le za drsališče, ki naj bi bilo na osnovi predloga programa zgrajeno v prvi fazi. Gre za celovito reševanje problema Gorenjskega sejma, ki ga utegnejo, če bo ostalo tako kot je sedaj, prehiteti številna sejemska mesta. Kranj naj dobi sejmišče, katerega kvadratni meter bo uporabljen čim več dni letno in prodan čim večkrat, potlej se tudi za vzdrževanje in obratovanje objekta ni bati. Ni vzpodbudno za sedanje razmere, da se v Savskem logu odvija dejavnost le 100 dni letno kljub nekaterim novostim. Mednje sodijo pouk telesne vzgoje za nekatere kranjske srednje šole, družabne prireditve in vadba košarke. Za druge športe pa sedanja hala ni primerna zaradi neustrezno razporejenih stebrov in pol metra prenizkega stropa! Predvsem je treba ob pomembni razpravi poudariti, da načrt izgradnje večnamenskega sejemskega prostora ne postavlja na stranski tir širitve športnega parka Stanka Mlakarja, za katerega zazidalni načrt še ni bil sprejet in je bila odobrena le lokacija za drsališče. Predolgo, menda najmanj devet let, bi moral Kranj čakati, da bi z združevanjem sredstev na osnovi druž- dejavnosti medsebojno ne ovirajo, čeprav ima sejem svoje zahteve, športniki pa terjajo tudi neprekinjeno vadbo in tekmovanja. Dogovori so močnejši od teh težav. Drsališče na sejmišču, ki naj bi bila prva od splošnona-menskih naprav, pa tudi ne izključuje gradnje enakega objekta v parku Stanka Mlakarja. Zato ta ideja ni nobena tekma z družbenim dogovorom, temveč del prizadevanj, da bo sejem res postal sejem in da bo Kranj končno dobil večnamenski objekt, tako pogrešan pri športu, rekreaciji in drugih aktivnostih delovnih ljudi in občanov, saj je Savski log, kot je dejal Slavko Zalokar, »zlata lokacija«, primerna za Kranj, za njegov desni in levi breg, in za okolico. Zbor je zadolžil sejem, da nadaljuje z akcijo in dograjuje predlog s tem, kaj bi še lahko združili v okviru sejma. Predvsem pa ne kaže predolgo čakati, sicer utegne obveljati ugotovitev Jožeta Kavčiča, da v Kranju radi zatrepetamo pred smelejšo zamislijo. Tega pa ni treba, saj je primerov, da za združen interes gospodarstva in družbenopolitične skupnosti ter njene organizirane akcije ni ovir, obilo! J.Košnjek Brez večjih investicij Tržič — Zaradi iztrošenosti so v tržiški občini izredno pomembna vlaganja v osnovna sredstva, vendar so možnosti za uresničitev potreb omejene. Marsikje pa tudi nimajo planov naložb. Zato so temu primerni tudi rezultati. Konec junija v tržiški občini ni bilo uresničenih 35 odstotkov prijavljenih investicij, v preteklih letih pa je bila izkoriščenost prijavljenih investicij na enaki ravni ali celo višja, kar opozarja na stagnacijo na tem področju. V letošnjem letu ni bilo prijavljenih pomembnejših investicij, čeprav združeno delo bolj skrbi za opremo kot pa za vlaganja v zidove. Kljub temu investicije ne sledijo iztrošenosti osnovnih sredstev. V letošnjem prvem polletju so investicije prijavili BPT, TRIO. Splošno gradbeno podjetje. Pekovi temeljni organizaciji Gumoplast in Mreža ter Pekova samoupravna skupnost skupnih služb. J. Kepic BEOGRAJSKA BANKA V KRANJV - V petek dopoldne so v prostorih doma obrtnikov v Tomšičevi ulici odprli agencif^ iemeljne Beograjske banke v Ljubljani. To je letos te tretja podružnica, hi jo ljubljanska enota odpira v Sloveniji, cilja, kijih pri tem z: '^e,pa sta predvsem dva: banko in njeno dejavnost približati ~\tš*nemu delu in občanom — iz Ljubljane je celotno območje težkv - ■■'.šivati — in spodbujanje blagovne menjave z združenim delom i ovitem jugoslovanskem tržišču. Prostori, kijih je Beograjska b DR v Kranju dobila, sicer niso veliki, kar pa ni ovira, da njihovo po» ..vnnje ne bi bilo solidno. Odprti bodo vsak dan, razen sobote, od 7. do IS. uret ob sredah pa od 7. do 15. ure. (H. J.) — Foto: F. Perdan RAČUNALNIŠKI SISTEM ISKRADATA C 18 V sedanjih gospodarskih in družbenih tokovih postaja uporaba sodobne opreme za obdelavo podatkov vedno pomembnejša.. Potreba po ustreznih informacijah* pa je v našem družbenem sistemu še posebno velika. Gospodarjenje z družbenimi sredstvi zahteva namreč informiranost posameznikov in organizacij združenega dela na vseh ravneh. Nove potrebe pogojujejo tudi novo tehnologijo pri avtomatski obdelavi podatkov. V svevotnem merilu opažamo vedno večjo uporabo decentralizirane organizacije avtomatske obdelave podatkov, ki temelji na manjših računalniških sistemih. Le-ti se po potrebi povezujejo v računalniške mreže. Osnovna zahteva je: obdelava na kraju samem! Tak pristop rešuje vrsto problemov, ki pri velikih računalniških sistemih niso bili rešljivi. Računalniški sistem ISKRADATA C 18, ki ga izdelujejo v Iskri po licenci ameriške firme CDC, omogoča prav tak način obdelave. To je idealen računalniški sistem za temeljne organizacije združenega dela. Lahko se priključi na večji računalniški sistem v okviru OZD, za informacije, ki so pomembne na tej ravni. Ravnanje s sistemom je preprosto. Vsak trenutek imamo vpogled v datoteke v sistemu. Zajemanje podatkov poteka direktno z dokumenta prek zaslona s tastaturo. Na koncu vnosa podatkov se natisne ustrezen dnevnik z opozorili o napakah. Skratka, sistem ISKRADATA C 18 je postal vsakdanje orodje za širok krog uporabnikov. Njegovi terminali sodijo na mizo finančnega direktorja, v računovodstvo, v komercialo, v gospodarsko planiranje proizvodnje, v skladišče in drugam. Računalniški sistem ISKRADATA C 18 temelji na mikroprogrami-ranem procesorju. Osnovna strojna oprema je izdelana v modularni tehniki in lahko rabi različnim namenom, hkrati pa omogoča visoko stopnjo standardizacije. Procesor ISKRADATA C 18 upravlja mikropolprevodniški pomnilnik. Mikroprogram čita makro-ukaze iz glavnega pomnilnika, jih tolmači in izvršuje v mikroprocesorju. Polprevodniški pomnilnik, ki je veliko hitrejši od glavnega pomnilnika, zagotavlja izvajanje več mikro-ukazov v času enega ciklusa glavnega pomnilnika. Potek programa, ki je v MOS (me-tal-oksidni polprevodnik) glavnem pomnilniku, kontrolira mikroprogram v mikropomnilniku. ROM (samo čitalni) mikropomnilnik omogoča potek vrste ukazov, vštevši ukaze za prenos polja in znakov, indeksiranje, klicanje mikropomnilnika, avtomatski prenos podatkov in vodenje pomnilniških enot. Mikroprogramiranje zagotavlja številne prednosti. Mikroprogrami-rani računalnik ima izredno hiter samo čitalni pomnilnik. Obseg manj primerne logike procesorja je zmanjšan in uporaba MSI ' LSI vezij večja (integrirana vutje slednjega in širšega spektra). Ta k muftop orrnijo/-. ■ proizvodni' «--nak«h pr<>;-ef.on- n rejenih za specifično upot«u m vključujoč zbrani set mikroukazov. Tehnologija mikroprogramiranja zagotavlja fleksibilnost v izbiri novega tipa splošno uporabnega računalnika. Najpomembnejša značilnost računalnika ISKRADATA C 18 je njegova možnost rasti. To rast omogoča širitev pomnilnika ali modularno dodajanje različnih perifernih enot. Računalniški sistem ISKRADATA C 18 je projektiran tako, da omogoča maksimalno izkoriščanje in gospodarnost prav v naših pogojih gospodarjenja. Lahko deluje kot samosto^n sistem v okviru dela organizacije združenega dela ali pa v pove: i vi z drugimi enakimi ali večjim' ačunalniškimi sistemi. Modi -ni pristop k organizaciji strojne H programske opreme ISKKA'^TA C 18 omogoča, da Iskre na mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« Iskra se je že pri svoji srednjeročni načrtni usmeritvi opredelila za tri prednostne panoge, in sicer: mikroelektroniko, poslovno in procesno računalništvo in elektrooptiko. Mimo tega pa tudi srednjeročni načrt razvoja industrije SR Slovenije opredeljuje Iskro kot nosilko tega temeljnega strateškega razvoja pri nas. Že po kratkem obdobju od sprejetega razvojnega prednostnega koncepta je Iskra dosegla velike razvojne uspehe, ki se že uveljavljajo v praksi, hkrati pa že sedaj nakazujejo, da bo Iskra izpolnila vsa pričakovanja in obveznosti glede sprejetih zadolžitev. Na letošnji jubilejni mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« je Iskra namenila poseben poudarek poslovnemu in procesnemu računalništvu, ki ima razvojno in proizvodno izhodišče v tozdu Računalništvu v Kranju na Laborah. To sodobno elektronsko panogo poudarja po eni strani zaradi njene velike pomembnosti pri racionalizaciji ekonomike po vsej državi in za njeno osamostojitev ter neodvisnost od zastopništev inozemskih družb ter po drugi strani, ker je Iskra velik proizvajalec računalniške opreme in je nasploh pri tej panogi v desetletnem razvojnem obdobju nesporno razvojno prodrla najdlje. V sorazmerno kratkem času je Iskra montirala in tudi vzdržuje v naši državi (nekaj celo v tujini) 248 procesorjev s 4960 K biti hitrega spomina, v proizvodnji pa je pravkar 84 procesorjev z 8880 K biti hitrega spomina, pri čemer pa ni upoštevana še druga računalniška oprema in računalniki prek Iskrinega konsignacijskega zastopništva. brez večjih stroškov sistem dograjujemo, oziroma povezujemo v sistem z več nivoji obdelave. Računalniški sistem ISKRADATA C 18 z ustreznimi perifernimi napravami uporablja vse poslednje dosežke v računalniški tehnologiji in elektroniki, predvsem LS integrirana vezja, potnnilniško tehniko MOS in MSI/TTL Togiko. Najnovejša tehnologija omogoča, da se sistem ISKRADATA C 18 lahko namesti v navaden pisarniški prostor brez posebnih klimatizacijskih naprav. APLIKACIJA SISTEMA ISKRADATA C 18 Računalnik ISKRADATA C 18 je vsestransko uporaben. V tem je pravi naslednik miniračunalnikov, čeprav v največji izvedbi po sposobnostih že stopa v razred srednjih računalnikov. Torej lahko nastopa kot miniračunalnik za krmiljenje procesov, hkrati pa lahko nastopa tudi kot poslovni sistem. Z večanjem spomina centralne enote in z dodajanjem perifernih enot k sistemu lahko nastopa ISKRADATA C 18 kot: — terminal za paketni prenos, — samostojen sistem za poslovne obdelavec, — sistem za interaktivno delo s terminali, — inteligenten terminal v prenosni mreži. Aplikacijska področja lahko razdelimo v grobem na pet skupin: — splošne poslovne aplikacije, — planiranje in obračun proizvodnje, — posebne aplikacije, — krmiljenje procesov, — znanstvene raziskave in laboratorijske meritve, — prenos podatkov. Planiranje in obračun proizvodnje — evidenca naročil, — planiranje materiala, — kontrola zalog, — planiranje proizvodnje po fazah, — obračun stroškov. Posebne aplikacije — kontrola denarnih tokov v banki, — obračuni stroškov v zdravstvu, vodenje administracije v šol- s. u, — študij z računalnikom, — obračun gradbenih del, — rezervacije vozovnic, — kontrola telefonskih razgovorov, — grafični sistemi itd. Krmiljenje procesov Računalniki so se v svetovnem merilu uveljavili tudi v krmiljenju procesov in marsikje pripomogli k skoraj popolni avtomatizaciji delovnega postopka. Nekatere aplikacije: — krmiljenje procesov v rafineriji nafte, — krmiljenje procesov v elektroenergetiki in obračun v elektrodi-stribuciji. — krmiljenje procesov v steklarski industriji, papirnicah, kovinski industriji, — geografske meritve, — kontrola kvalitete. — kontrola letalskih motorjev. — telemetrija. I I I I I I I I Iskra i Znanstvene raziskave in laboratorijske meritve Ni si mogoče zamišljati dosežkov sodobne znanosti brez računalnika. ISKRADATA C 18 je lahko orodje tudi na tem področju in je dobavljiv z ustrezno softvvare opremo. Prenos podatkov ISKRADATA C 18 lahko nastopa kot člen v prenosni mreži, kot kon-centrator ali kot inteligenčni terminal s tem, da je na centralni računalnik sistema 18-20 mogoče priključiti do 64 terminalskih enot. Tako se ISKRADATA C 18 vključuje v koncept regionalnih centrov in enote računalniške mreže republike oziroma države. Nekateri paketi aplikativnih programov: — obdelava naročil (fakturiranje) analiza prodaje, zaloge — datoteka naročil, — kupci, — kontrola zalog, — dobavitelji, — glavna knjiga, — obdelava kosovnic, — planiranje potreb po materia- lih. nabava, delovni nalogi. MIKRORAČUNALNIK ISKRADATA 1680 Mikroračunalnik ISKRADATA 1680 je univerzalno, modularno grajen računalnik z enotnim 8 bitnim podatkovnim in 16 bitnim naslovnim sistemskim vodilom. Poljubno ga lahko širimo v naslovnem polju 64K do tiste oblike, ki najbolj ustreza posameznim aplikacijam. Vsak modul je na plošči tiskanega vezja formata dvojne evrope in je električno zaključena celota. Moduli lahko zavzamejo poljubne naslove v celotnem naslovnem polju. Vhodno/izhodni moduli povezujejo računalnik s poljubnimi perifernimi napravami in dajejo široke možnosti komuniciranja. Kot periferijo uporabljamo teleprinter, zaslon s tastaturo, disketo, mali tiskalnik ali neko drugo opremo oziroma instrumente. Programska oprema vsebuje operacijske sisteme za delo v realnem času in za komuniciranje z masovnimi pomnilniki ter omogoča programiranje v zbirnem prevajalniku oziroma višjem programskem jeziku. Uporabnik lahko izbira tudi različne pripravljene programske pakete. Mikroračunalnik so razvili v razvojnem oddelku Iskrinega tozda Računalniki v sodelovanju s fakulteto za elektrotehniko, inštitutom Jožef Štefan in Visoko tehniško šolo v Mariboru. Računalnik mnogi uporabniki že uspešno uporabljajo — predvsem v laboratorijih in vgrajen v druge naprave. Šolski in poslovni računalnik sta na mednarodnem sejmu »Sodobna elektronika« prvič predstavljena a pripravljena za redno proizvodnjo ter bosta kupcem na voljo prihodnje leto. Značilnosti mikroračunal niskih sistemov so naslednje: Šolski računalnik Šolski računalnik je zelo okrnjen enomodulni mikroračunalnik, ki ga lahko dograjujejo. Kljub preprostosti in nizki ceni pa deluje po principih velikih računalnikov. Vsebuje mikroprocesor, vhodno/izhodno enoto, pomnilnike ter tastaturo, heksadecimalni displav in tiskalnik za komuniciranje. Z osnovnim naborom programskih ukazov predstavlja preprost razvojni sistem in omogoča sestavljanje, preverjanje in izvajanje manjših programov. Laboratorijski računalnik Delo v laboratorijih pogosto zahteva spremljanje meritev, odčitavanje njihovih vrednosti in izračun rezultatov. Mikroračunalnik je tu zelo uporaben. Poleg centralne procesorske enote, programiranih vhodov/izhodov in pomnilnikov, potrebujemo še komandno ploščo s stikali in indikatorji. Njene funkcije so različne: neposredni poseg v delovanje računalnika, pogojno ustavljanje in izvajanje ukaz za ukazom uporabniškega programa, prekinitve, prikaz in vpis vsebine v pomnilniške lokacije in vhodno/izhodne naprave, prikaz in vpis v registre mikroprocesorja ipd. Vse te lastnosti omogočajo uporabniku izdelavo take lastne programske opreme, ki bo najbolje opravljala delo in dajala hitre in natančne rezultate. Procesni računalnik Poljubno izbrana konfiguracija modulov mikroračunalnika in pen- Nova avtomatska vozliščna telefonska centrala ISKRA v vsebniku (kontejnerju) primerna za ki tro montažo v manjših krajih in vaseh. Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680, ki so ga razvili s pomočjo sodelavcev na Laborah. fernih enot, vgrajenih v samostojtf ohišje, stojalo ali drugo stroj*' opremo, lahko tudi spremlja in «f najrazličnejše procese. Mikroprocesor, vhodno/ izhcc: moduli z velikim številom prograr ranih vrat in druga strojna oprem* I dopolnjeni s potrebnimi vmesnik sprejemajo signale iz procesa in p hkrati nadzirajo in krmilijo glede* dani algoritem. Programska opremi izdelana v sodelovanju z uporabi* kom, določa vse potrebne parametf in najboljšo taktiko procesa. Računalniško vodenje procese* zelo avtomatizira delo, obenem pa nudi stalen in hiter nadzor nad pn> cesom, ugotavlja porabo material* in energije, odkriva napake in &■ stoje ter s tem veča ekonomično*: postopkov. Poslovni računalnik Pravilne, hitro dostopne in dohr: pripravljene informacije so pogoj J* uspešno delo in ugodne poslovne rezultate vsake delovne organizam Mikroračunalniški poslovni sistem lahko vsebuje centralno enota f tiskalnik, do štiri zaslone s tastat ro, disketne enote ter modem. Rs; vit je za racionalno zajemanje v*f vrst podatkov, zanesljivo kontro* njihove pravilnosti in pripravo * velike računalnike (npr. ISKRAD-A TA C 18). Operacijski sistem I (Iskra disk operacijski sistem) v goča zajemanje vseh vrst poda v realnem času. Različni foi kontrolne rutine, uporabniški programi in fleksibilni program za zar manje in urejanje podatkov ome** čajo optimalen potek poslovnih ajv kacij, kot so: zajemanje poda t n kupce, finančno knjigovodstvo, t* turiranje, dobavitelji, zaloge, riali, osebni dohodki, bančne api^ cije ipd. r--'- V hali B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani prikazuje Iskra seveda le majfcea del svoje proizvodnje, vendar pa približno 200 novih izdelkov. Poudarek sloni na računalniškem sistemu ISKRADATA C 18 in procesorju ISKRADATA 1680. Najmanj so zastopani izdelki splošne rabe ii Iskrine industrije široke potrošnje v Skofji Loki, kaje težišče razstave temelji a« profesionalni elektroniki. Manjkajo tudi nekateri mo* in izpopolnjeni izdelki, za katere je zmanjkalo razstavne** prostora, npr. avtomatska vozlišča telefonska centrala montirana v vsebniku (kontejnerju). Skupna značilnost Iskrine I ga letošnjega prikaza elektronike je prehod na novo revolucionarno mikroelektronsi tehnologijo. Od dosedanjef a eksperimentiranja in ppotc. f tipne proizvodnje prehaja m l kroelektronika na aplikacije * redni proizvodnji. Njen ^ mah se bo odločilno povečal ko bo Iskra čez dober me** dni odprla novozgrajeno te-varno mikroelektronskih ta» koplastnih vezij v Stegna* medtem ko tovarna debele plastnih hibridnih veaij * deluje v Šentjerneju. I ® ŠKOFJA LOKA Predsedniki zborov občinske skupščine Škofja Loka sklicujejo v sredo, 11. oktobra 1978 — 5. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine s pričetkom ob 16. uri — 3. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki bo po končanem skupnem zasedanju vseh zborov — 3. sejo zbora združenega dela, ki bo po končanem skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. DOGOVORIMO SE Dnevni red — 5. SKUPNO Z AS K I) A.N.J K VSEH TREH ZBOROV — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov — potrditev zapisnika 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela; zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora in poročilo o uresničevanju sklepov zadnje seje — informacija o uresničevanju investicij v občini za leti 1978 in 1979 — predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji — predlog odločbe o ustanovitvi novega pokopališča na Lipici in opustitvi starih pokopališč v Skofji Loki, Stari loki in Retečah — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja — 3. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN POROČILO 0 URESNIČEVANJU SKLEPOV — predlog odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za Žiri za območje centra — predlog odloka o zazidalnem načrtu Iskra Železniki . — 3. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA — razrešitev predsednika zbora združenega dela ~ izvolitev predsednika zbora združenega del« ~ •'■zreJitev člana in izvolitev novega v skupini delegatov s področja gospodarstva za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije Nov predsednik zbora združenega dela Ker je bil predsednik zbora združenega dela Lovro Gajger izvoljen za sekretarja občinske konference ZK, ne more več opravljati prve funkcije. Za no-vega predsednika je predlagan Srečko Beričič, dipl. ing. rudarstva iz Škofje Loke. Zaposlen je v Rudniku urana Žirovski vrh kot vodja oddelka za rudarstvo. Volitve in imenovanja Predlog za imenovanje — komisije za odločanje o pritožbah zoper odločbe o odmeri samoprispevka ' Ker je bilo vloženih nekaj priloži« na '»lloebe u odmeri samopiis/ievka. je potreb-n'> imenovati posebno komisijo, ki jih l>" sevala Komisija naj bi in.i-la štiri rliine in |fwlsednik-H Za predsednika je predlagan Janez Demjlar iz'Zelezniko\. — odbora za organizacijo in izvedbo Pr*znovanja občinskega praznika Odbor naj bi imenovali za Štiri leta. vodil "ai bi Ka Janez K os. podpredsednik obrin (kupačine. za tajnika pa je predlagan '■"i/h Rajgelj. Odbor naj bi imel H i'lano\ ~ odbora za organizacijo in izvedbo '*kniovanj »Po stezah partizanske Jelovice« Odbor1-! ta j bi bil devet ('lanski Za predsed mka )f predlagan Slan«' Krape?, podpreti **dnik naj bi bil predstavnik Gorenjske "meSI.O. tajnik Lojze R« igel j in blagajnik 'rane Konjar. ~ nekaterih članov Sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki *° člani po položaju V zvezi z. nekaterimi kadrovskimi spre roernbanii pri članih sveta /a ljudsko "hrambo in družbeno samozaščito, ki so na podlagi zakona člani sveta po položaju, komisija za volitve in imenovanja ter ka orovske zadeve predlaga delegatom, da im ■Hi razreM|o dolžnosti ('lana Marjanu ',;«n'ar|a Poldeta Lngondra in Milorad.i NovafcovK-ji in na njihovo mesto imennjej" '■ri Gajgerja, Janez« Thalerja in Ilira Uranka — predsednika, podpredsedniku in "'•katerih članov komisije za spramlja-fje uresničevanja zakona o združenem dt-lu. Razrešili nai l>i Janeza Malovrha kot ■ 'i'-i'dnika. Ivana Bizantu kol pislpie«! čelnika in člane Štefana Zargija. Viktorpi /■»kija in Marušo Ogrinc '/.» novega pnil -Mlriika naj bi izvolili Branka Her«'n'a. podpredsednika Antona M«li.....,i za člane '•''ižiia I'eternel ja. Ano K <>liii,'ni. Ivana i-'Zar|a m Magdo Klander — dveh delegatov — predstavnikov družbene skupnosti v s boru delovne ukupnosti Delavske univerze v Skofji Loki. Razrešili naj bi Krama I'ore nt o m Janeza Tuška. za novi rlelegafki pa inieno-vali Jožki, Bergant in Mi jo Gantar Vse investicije A Iplesa so izredno skrbno pripravljene. V premislek in razpravo Investicije Kot drugod tudi v škofjeloški občini pripravljajo resolucijo o uresničevanju plana občine za leto 1979 in zato predstavlja informacija o uresničevanju investicij v občini pomembno pomoč, čeprav je v bistvu le povzetek trenutnega stanja Velja pa ob pregledovanju podatkov opozoriti, da dokaj neenoten pristop spremljanja uresničevanja investicijskih planov, na različno zajemanje podatkov za potrebe banke, SDK in družbenopolitične skupnosti in na premajhno pozornost družbe do učinkov posameznih naložb. Se pravi, da vlaganja vse preveč ocenjujemo po vrednosti vloženega denarja, namesto da bi vrednotili predvsem novo vrednost, ki jo prinašajo. Prav tako je potrebno opozoriti na različen pristop pri opredeljevanju pojma investicija. Tako nekatere organizacije združenega dela opredelijo vsako obnovitev strojnega parka kot investicijo, druge pa stalno modernizirajo proizvodnjo in tega sploh ne prikazujejo za investiranje. Najbolj značilen primer za takšen način razvoja je Gorenjska predilnica, ki seje v zadnjih letih »brez investicij« popolnoma modernizirala. Zaradi zgoraj navedenih razlogov so se sestavljalci informacije naslonili predvsem na podatke Ljubljanske banke. Poudarjajo, da postaja za investiranje vse bolj pomembno združevanje sredstev, ki naj nadomesti primanjkljaj akumulacije in direktno kreditiranje in pa odtok investi- Večja Iskra V Železnikih ima svojo tovarno iudi Iskra. Pri izdelavi razvojnega programa je ugotovila, da mora uvesti novo tehnologijo in povečati zmogljivosti in zato pridobiti nova zemljišča. Rast tovarne je zasnovana predvsem na novi tehnologiji in povečanju produktivnosti. Saj predvidevajo povečanje zaposlenosti manj kot odstotek letno. Zazidalni načrt za Iskrino novo tovarno zajema površine v velikosti 3,28 ha in zajema področje med tovarno NIKO, cesto in Soro. V pristojnost davčne uprave Občinska skupščina j« Janj sprejela odlok o nadomestilu Za uporabo stavbnega zemljišča. V njem je določila, da je za odmero prispevka pooblaščen občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. Sprememba /..ikona pa je dopustila možnost, da občinska skupščina odmero zaupa drugem u organu. Ker odmera davka spada v davčno upravo, naj bi tudi odmero prispevka zaupali davčni upravi. cijskih sredstev iz občine, ki ga povzroča široko potrošna usmeritev industrije, delno pa tudi že pomanjkanje delavcev in prostora. Potrebno je upoštevati tudi izredno naraščanje stroškov infrastrukture, ki bodo z odpiranjem novih con še pomembnejši. Nadalje je v razpravi potrebno osvetliti priprave na investicije, od razvojnih programov in strokovne organiziranosti do administrativnih nelogičnosti. Priprave predstavljajo velik problem zlasti v manjših delovnih organizacijah. Ce že ugotavljamo, da poceni graditi ni več mogoče, potem je potrebno čimbolj poenostaviti postopek, predvideti čimveč ovir in pretehtati miselnost, da mora določena naložba odpraviti vse stare probleme in omogočiti razvoj vsaj za nadaljnjih 20 let. Prav tako velja v razpravi opozoriti na slabosti, katere se kažejo praktično v vseh investicijah, ki so bile zaključene v tem srednjeročnem obdobju. Prinesle so znatno večje zaposlovanje od predvidenega, bile so veliko dražje od predvidevanj, zaradi vlaganj se je zmanjšala akumulativna sposobnost gospodarstva in zato zmanjkuje denarja za obratna sredstva. Posledica teh slabosti pa je dodatno obremenjevanje dohodka in zadolževanje in zaostajanje v kakovosti gospodarjenja. Kljub vsem tem slabostim in zaostajanju investiranja v terciarnih dejavnostih in negospodarstvu pa lahko do konca leta 1980 pričakujemo popolno obnovitev škofjeloškega gospodarstva. Tak razvoj pa bo zahteval in omogočil obnovitev in razširitev tako gospodarske kot družbene infrastrukture potrebne za enakomernejši in bolj human razvoj pa tudi uveljavljanje naprednejše tehnologije. Vse bolj aktualna postaja tudi izgradnja rudnika urana. Ze prihodnje leto se bo potrebno spoprijeti z intenzivno stanovanjsko in komunalno gradnjo, ki jo bo zahtevala nova gospodarska ustanova v Gorenji vasi in Poljanski dolini. Zaradi razsežnosti te problematike naj bi ji delegati posvetili še posebno pozornost. (Je ob koncu pogledamo še uresničevanje plana investiranja, vidimo, da je bil po vloženih sredstvih za leto 1976 presežen za 8, letos naj bi bil za 7 odstotkov, lani je bil za toliko pod planom, v polovici srednjeročnega obdobja pa za odstotek nad predvidevanji. Letos naj bi bilo zaključenih za približno 407 milijonov dinarjev naložb, kar je veliko bolje kot lani. ko so investirali za 236 milijonov din. Vendar pa letos ne bodo zgrajeni novi družbeni objekti. Skupna vrednost letošnjih in investicij, ki naj bi bile realizirane prihodnje leto, pa znaša 1157 milijonov dinarjev. Delegati Ugotavljamo, da se delegati premalo ustvarjalno vključujete v skupščinsko razpravo, zato bomo skušali vključiti v vsako zasedanje skupščine po eno temo, ki bo pritegnila pozornost v vseh sredinah. To pot ponujamo v razpravo informacijo o uresničevanju dogovorjenih investicij. Zavedamo se, da informacija ni popolna in, da bomo o njej temeljiteje razpravljali ob sprejemanju resolucije za leto 1979. Pričakujemo vaše kritične pripombe na stanje, ki je iz dokumenta banke in predsedstva naše občine vidno: predvsem pričakujemo predloge, ki bi jih vtkali v resolucijo za leto 1979 in na podlagi katerih bi bili v naslednjih letih učinkovitejši na tem področju. Predsednik občinske skupščine Viktor Žakelj Novo pokopališče na Lipici Stara v Škofji Loki, Stari Loki in Retečah naj bi opustili Pokopališča, ki jih upravlja SGP Tehnik TOZD Komunalne dejavnosti v Skofji Loki, Stari Loki in Retečah, so v celoti zasedena, da na njih pokopavanje, razen v družinske grobove, ni več možno. Poleg tega so vsa pokopališča v naseljih in se ne morejo širiti. Zakon pa tudi zahteva, da morajo biti oddaljena 500 metrov od stanovanjskih in drugih objektov. Dotrajani so tudi pokopališki objekti in ne ustrezajo več sanitarnim predpisom. Ker je pokopavanje umrlih na teh pokopališčih iz sanitar-no-tehničnih in higienskih razlogov potrebno opustiti, je bilo zgrajeno na Lipici novo pokopališče. Odločba, ki je dana v potrditev delegatom občinske skupščine, predvideva opustitev omenjenih pokopališč. Po zakonu se opuščeno pokopališče pred potekom 20 let, če gre za suho zemljo oziroma pred potekom 30 let od zadnjega pokopa, če gre za mokro zemljo, sme preurediti le v park. Na zahtevo sanitarne inšpekcije, je za škofjeloška pokopališča določena 25 letna mirova Ina doba. V času mirovalne dobe bo upravljavec pokopališča parkovno uredil. Prekopi in prenosi posmrtnih ostankov na novo pokopališče na Lipici ne bodo dovoljeni. Do preureditve pokopališč v spominski park, bodo najemniki plačevali najemnino, če bodo imeli grob v najemu. Razmerja med najemniki grobov in upravljalcem so določena v odloku o pokopališkem redu. Več na kredit Srednjeročni plan investicijske intenzivnosti (delež investicij v družbenem proizvodu) je sestavljen na predpostavki, da se bodo sredstva za reprodukcijo v gospodarstvu oblikovala v višini 25 odstotkov družbenega proizvoda. S podatki zaključnih računov lahko to predpostavko preverimo. (mio din) 1976 I. polletje Element 1977 1978 Družbeni proizvod 1.603,2 2.038,6 1.181,0- Planirani letni obseg sredstev za reproduk. 400.8 509,6 295,3 Dosežena sredstva 312,5 360,2 237.0 Razlika (manjko) 88,3 149,4 58,3 % plana 78,0 70,7 80,3 Krediti za osn. sredstva 428.0 556,0 650,0 (ca.) (+128,0) (+94,0) Iz tabele je razvidno, da za planirani obseg investiranja vsako leto srednjeročnega plana zmanjka v gospodarstvu 20 do 30 odstotkov denarja. Zato se stalno povečuje delež tujih (bančnih) sredstev. Spremembanačrta za center Žirov Območje centra v Žireh je bilo zasnovano že z urbanističnim planom Žirov, sprejetim leta 1969 in z zazidalnim načrtom Žirov, sprejetim leta 1971. Oba dokumenta sta opredelila center Žirov okrog zadružnega doma in-določila, da morajo načrte za center naselja in drugih javnih objektov izdelati po posebnih projektih tako, da bo prikazana navezava na širše območje s programskega, prometnega in estetskega vidika. Vse večje pomanjkanje prodajnega prostora v Zireh in nujnost izgradnje pošte narekujeta tudi nujnost izgradnje omenjenega centra. Na podlagi programov, zainteresiranih investitorjev in medsebojnega usklajevanja je krajevna skupnost naročila izdelavo spremembe zazidalnega rfačrta za območje centra. V centru naj bi zgradili pošto / avtomatsko telefonsko centralo, manjšo blagovnico in poslovalnico banke. -Poleg tega programa so rezervirane površine ža razne specializirane t rgovine. V zazidalni načrt pa so vključeni še naslednji objekti: hotel s 50 ležišči, specializirana trgovina oziroma salon Alpina. specializirana trgovina z železnico, zdravstveni dom z lekarno, manjša tržnica, postaja milice in slaščičarna. Pretežni del objektov naj bi stal ob glavni vpadnici v neposredni bližini zadružnega doma. ki že sedaj predstavlja centralni prostor Zirov. Na severni strani se začenja z nizom manjših lokalov in se navezuje prek banke, blagovnice in pošte za zadružni dom. Hrbtenica temu centru je pasaža za pešce, ki poteka vzporedno z glavno vpadnico in je od nje ločena s pasom zelenja in parkirišč. Na nasprotni strani vpadnice, ki pa z izgradnjo obvoznice izgubi svoj pomen, je centralna ploščad s hotelom in specializirano trgovino Alpine. V mirnem delu centra, ki se nadaljuje na vzhodno stran zadružnega doma proti novi blokovni stanovanjski soseski, je predvidena gradnja zdravstvenega doma z lekarno. Obravnavani center se nadaljuje prek ploščadi in parkirišč ter prek potoka Rakulk v manjšo tržnico. V površine, ki jih obravnava zazidalni načrt, so vključene tudi površine na obeh straneh glavne vpadnice do predvidene ceste v industrijsko cono. r lJo gradivu za zasedanja priprav L. Moga taj 3 OLrAS«. stran Odkrita plošča na preimenovani šoli Osnovna šola v Šenčurju, na kateri so v petek popoldne odkrili spominsko ploščo predvojnima skojevcema in partizanoma Janku in Stanku Mlakarju, bo odslej nosila ime obeh bratov Šenčur — Osnovna šola Stanka Mlakarja v Šenčurju ni nova. Kar nekaj generacij otrok je že drsalo njene klopi. Pa vednar je bila petkova svečanost v Šenčurju povezana s šolo. Ob dnevu pionirjev so na njenem pročelju odkrili spominsko ploščo predvojnima skojevcema in partizanoma Stanku in Janku Mlakarju ter šolo obenem poimenovali po obeh bratih. Slovesnosti se je poleg šolske mladine, krajanov, predstavnikov kra- jevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij udeležilo tudi precej Jankovih in Stankovih tovarišev so-borcev. njuna brata France in Lojze ter teta Angela Sepin, predvojna članica Zveze komunistov. Slavnostni govornik je bil predvojni skojevec in domač.n Franc Štefe-Miško, ki je orisal pomembno delo Mlakarjevih bratov Janka in Stanka. »Janko kot najstarejši sin, rojen 1923. leta, Stanko pa drugi, le leto dni mlajši, sta bila Svečanosti v Šenčurju so se poleg predstavnikov^krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, krajanov, nekdanjih borcev in šolske mladine udeležili tudi brata Janka in Stanka France in Lojze in njuna teta Angela Sepin. — Foto: F. Perdan /Z\ Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovine ŽIVILA Kranj, n. sol. o. TOZD Veleprodaja, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA več delavcev 2. SALDAKONTISTA 3. PRODAJNEGA REFERENTA II. Pogoji: 1. osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusni rok 30 dni — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni — delo se združuje za določen čas za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu 3. ekonomska ali komercialna srednja šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni — delo se združuje za določen čas za nadomeščanje delavke zaradi daljše odsotnosti zaradi bolezni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba VT ŽIVILA Kranj, Cesta JLA 6/IV — 15 dni po objavi. sinova poznane delavske družine iz Šenčurja,« je dejal Miško Štefe. »Zlasti Janko, bister in nadarjen, se je že kot otrok posvečal branju napredne delavske in ilegalne komunistične literature. Poleff izobraževanja je videl slogo in moč samo v organizaciji in povezanosti svojih somišljenikov. Tako smo v Šenčurju že jeseni 1936. leta na njegovo pobudo ustanovili mladinsko društvo Vstaja slovenske mladine. V začetku leta 1939, ko je dopolnil komaj 16 let, je Janko prvi v Šenčurju postal član SKOJ, konec istega leta pa še Stanko. Aktiv SKOJ je vodil tudi med vajenci v Kranju, kjer se je učil za ključavničarja. Iz vrst mladincev sta brata pridobivala nove somišljenike in sodelavce SKOJ in nove mladinske organizacije OF, ki je v Šenčurju nastala že mesec dni po ustanovitvi v Ljubljani. V partizane sta odšla novembra 1941. leta, in sicer čez Savo na Mohor v Cankarjev bataljon. V znani poljanski vstaji je tretji dan bojev Janko padel na vrhu Polhovca, ko mu ni bilo še niti 19 let in kot prva žrtev NOB v Šenčurju. Po bratovi smrti je Stanko sodeloval v legendarni dražgoški bitki, po njej pa prišel na to stran Save v pravkar ustanovljeno Kokrško četo. Bil je eden od junaške trinajsterice v okrogel-ski jami, odpeljan v Begunje, mučen in nato izpuščen. Padel je septembra 1942 v Udin borštu v dvodnevni bitki, ko je bil uničen skoraj celoten bataljon. Zato je prav, da šola ne nosi samo ime Stanka Mlakarja, junaškega prvoborca-mladinca, temveč tudi njegovega najstarejšega brata Janka, organizatorja in idejno političnega voditelja napredne mladine in najzaslužnejšega mladinca Šenčurja in okolice,« je dejal na koncu Franc Štefe-Miško, ki je nato odkril spominsko ploščo obema junakoma. H. J. FILM Globina Peter Henchlev. scenarist Žrela, nam je zdaj. postregel z novo zgodbica o morskih globinah. Globina je film. ki bi ga lahko uvrstili med tipične ameriške kriminalke in grozljivke tipa Zrelo. Dramaturško je odlično grajen, saj je gledalec skozi ves film v pričakovanju kasnejših dogodkov in šele na koncu ga happv end pomiri, Takšna dramaturška gradnja pa je podkrepljena še z montažo kratkih kadrov, ki na gledalci vizualno delujejo kot šok. Kilniu torej lahko očitamo le Zgodbico, ki je tipično ameriška. H.Cilj RISBE :Z DUNAJSKE GRAFIČNE ZBIRKE ALBERTINA - V petek zvečer je bila v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju odprta razstava risb iz dunajske grafične zbirke Albertina, ki jo je Gorenjskemu muzeju posredoval avstrijski kulturni institut v Zagrebu in se je v Sloveniji, prvič zaustavila prav v Kranju. Celotna zbirka obsega zdaj že več kot milijon listov. Med njimi so tudi dela najbolj slavnih in priznanih evropskih umetnikov. (H. J.) - Foto: F. Perdan KUD IZ RIBNEGA SE PRIPRAVLJA Kulturno umetniško društvo iz Ribnega tudi v letošnji sezoni načrtuje pestro dejavnost. Vanjo se vključujejo vse sekcije, ki obstajajo pri društvu. Dramska sekcija se je odločila postaviti na oder Linhartovo komedijo Zupanova Micka. Vaje so stekle že v začetku septembra, tako da računajo na premiero v drugi polovici novembra. Pionirska dramska sekcija bo pripravila pravljično igrico Snegulj-čica, s katero se bodo vključili v praznovanje novega leta. Likovna sekcija ima v načrtu pripravo treh likovnih razstav; skupine LIKOR iz Radovljice, domačih slikarjev amaterjev in razstavo otroških risb. Na otvoritvah razstav bodo sodelovali tudi recitatorji, ki bodo poleg tega pripravili še proslavo za praznik republike. R. Mužan Lutkovna premiera Po večletnem premoru je Center za estetsko vzgojo spet gostitelj lutkovne predstave, Severjeve priredi.r Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila. Cveto Sever, poznan s predstav P(J, j(. bkrati tudi režiser ter animator in narator lutk, sodelavci predstave pa so še pok. Štefan Simonič-Pišta, Vinko Šorb, Jože Voznv, And res Valdea in kipar Peter Jovanovič (izdelava lutk) Premiera bo v četrtek. 5. 10.. ob TH. uri v Koncertni dvorani delavskega doma, vbod <>. J. P. Prizor iz komedije Samomorilec - Foro: F. Perdan V Kranju prvi »Samomorilec Logar zaupal Radovljičanu Mit* Kendi, ki se je že v drami odprtem morju uspešno vkliu:' kranjsko igralsko skupino. >s »ženo« igra Biba Uršič. *taščoi spet Radovljičanka Alenka B \ rabčeva. Vsi drugi so K ran v -Jože Vunšek. Tilka Intihar T Oman, Martina Šern. Jelka Janez Dolinar, da vseh niti ne varno. Scena je v rokah S Kumpa. kostume je izdelala Air Bartl, glasbeno je predstavo oprs Aleš Kersnik, lektor pa je per Miklavc. Premiera Samomorilca bo toi* petek, nato pa bodo igralci do' hodnjega četrtka komedijo mJ ljali za vse abonmajske rede P*l stave bodo vsakokrat ob 19 Kranj - Odrske deske v Prešernovem gledališču so po poletnem mrtvilu spet oživele. Igralci se vneto pripravljajo na prvo predstavo v novi sezoni, komedijo sovjetskega dramatika Nikolaja Erdmana Sa-Uprizoritveni krst bo petek zvečer in bo obe-prva abonmajska pred- momorilec. doživela v nem tudi stava. Samomorilec je izrazita družbeno-kritična komedija, ki ji je blizu tako molierski kot gogoljanski smeh. Vendar pa Erdmana slogovni in dramaturški prijemi ločujejo od obeh velikih komediografov. saj v njegovem delu že začutimo živec absurda in groteske, ki sta bila značilna za dramsko ustvarjanje na prelomu v drugo polovico našega stoletja. Njegovi liki so naravni. Opisuje ljudi, ki ljubijo življenje, ki vsako novo situacijo skušajo obrniti sebi v prid in korist. In znotraj teh »koristi« se znajde človek, ki išče sebe. svoje sonce in svojo senco, svoj lastno izrisani profil. Igralska zasedba je številna; kar dvajset že izkušenih igralcev se zvrsti na odru. Vlogo nesojenega »samomorilca« je režiser Matija Obenem še velja zapisal * Prešernovo gledališče uspelo * staviti kar pet mladinskih a-K majev, ki so od šestih predsta1 odrasle skrčeni na Štiri. To ji minule sezone, ko sta ugcxi-nudbo izkoristili le dve kn«*1^ osnovni šoli. velik napredek Razstava na prostem Kranj - Na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja 80 delavci Gorenjskega muzeja in oblikovalci Prešernovega gledališča v petek proti večeru pripravili razstavo kmečkega orodja na nekdaj z avtomobili zasičenem prostoru pri Prešernovem spomeniku Razstavljeno orodje je bilo le del bogate zbirke, ki jo brani muzej v Kranju A bolj kot tO je pomembna pobuda. Parkirišče v starem mestnem jedru, obdano s kulturnimi ustano-vami. je kot nalašč /a razne ku turne prireditve: recitacijske večere, promenadne koncerte, gledališke ali muzejske predstavitve in podobno. Seveda je zdaj, ko prihaja zima, za vse to nekoliko pozno, velja pi*^ razmisliti o koristni izkoriščen" prostora — če bo seveda K r zaprt za promet - v prihodnj: * mladanski in poletni sezoni. Razstava kmečkega orodja je1 prvi tovrstni poskus. Žal ne p* obiskan, saj seje ob njem usta1, malo mimoidočih občanov; al: bila reklama prešibka? Vendai kljub temu lahko rečemo, d* poskus uspel. Posebno ozračji razstavi pomagali ustvariti posnetki fantov iz Podkc navdušili pa so tudi stihi ml pesnika Damjana Jensterla sipa pri Bledu, ki je izvrstno ljudske reke v svobodne Verze Če si priden in potrpežljiv, se da živeti 7. stran O Lenart na Rebri — Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bodo hribovske kmetije postale donosne pridelovalke za trg, še bolj napačna pa je misel, da lahko opustimo hribovske kmetije brez daljnosežnih posledic. Kako pomembne so bile hribovske kmetije za oskrbo partizanske vojske med narodnoosvobodilnim bojem, ni treba posebej poudarjati, saj so bila pogosto edina »skladišča« za prehrano partizanskih enot in civilnega prebivalstva. Zal pa vemo tudi to, da smo za obstoj in razvoj hribovskih kmetij storili Se premalo. Toda ta naloga še zdaleč ni lahka, ni pa tudi nerešljiva. njic. Živila hodimo nakupovat v Cerklje, za kar porabim dve uri hoje v eno smer. No, z avtomobilom pa je dosti hitreje. Upam in resnično si želim, da se bo življenje za kmeta v bodoče toliko iz- boljšalo, da bo lahko tudi manjši kmet ali hribovec opravljal samo poklic kmeta in mu ne bo treba iskati dodatnega zaslužka v tovarnah. J. Kuhar Franci Špruk iz Lenarta na Rebri, ki seje odločil, da bo ostal doma na kmetiji. V Lenartu na Rebri, ki je na nadmorski višini dobrih 800 metrov in spada v krajevno skupnost Šentur-»ka gora ter leži na meji med kranjsko in kamniško občino, stoji Šest trdnih kmetij. Le malo je sveta tu ravnega. Vasica se deli na dva dela, in sicer zahodno- od cerkve so Ja-gosci, vzhodno pa Senožeti. Semkaj so pred leti bolj poredkoma prihajali motorizirani turisti, kajti pot do Lenarta je bila ozka in slabo vzdrževana. Pred dobrim letom dni pa so jo razširili s pomočjo mehanizacije Gozdnega gospodarstva iz Kranja in krajanov in jo dobro nasuli z gramozom, tako da se da do vsake kmetije sedaj hitro priti tudi z avtomobilom. Te dni pa jo bodo še nasuli in uredili. Ker postaja razseljevanje slovenskih hribovskih kmetij vse bolj zaskrbljujoče, nas je zanimalo, kako k°do to rešili pri Kocjanovih, kakor 96 Pravi po domače na Lenartu št. 4. 0 tem je Franci Spruk pripovedoval: »Odločil sem se, da bom ostal na kmetiji, kjer sta še poleg starega očeta moja mama in ata. Kar precej sveta imamo, toda Remija ni kaj dosti rodovitna, saj je bolj plitva in kamenita. Težko je živeti, toda živeti se da, če si Priden in potrpežljiv. Tu zgoraj ne zraste kaj prida in izplača se le živinoreja. Trenutno imamo v hlevu 15 glav živine, ki na jih Poleti damo na pašo na Veliko planino. Za delo na kmetiji imamo vse pomembnejše kmetijske ■troje, vendar nam jih je tudi nekaj 1970. leta pogorelo, ko je »trela udarila v gospodarsko poslopje. Pitne vode iz studencev nam v poletnih mesecih manjka, kajti studenci povečini usahnejo. Zato pride do veljave kapnica. Zelo slaba pa je tudi električna napetost, ki je napeljana iz Tu- Zgledno delo sveta staršev Cerklje — Na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah, kjer se šola več kot 700 otrok, zelo uspešno dela od jeseni 1975. leta svet staršev. Pri Šolah se ustanavljajo zato, da razpravljajo o vseh vprašanjih življenja jn dela šole, organizaciji in vzgojno izobraževalnem delu, predlagajo pa tudi ukrepe samoupravnim in strokovnim organom šole ter v skladu ■s statutom delegirajo predstavnike staršev. Do sedaj so reševali med drugim prevoz šoloobveznih otrok iz Senturske gore, Zaloga, Ambroža in Štefan je gore, stanovanjsko problematiko, predvsem za mlajši pedagoški kader, pripravili pa so tudi smučarski in plavalni tečaj in biološki krožek na Krvavcu, podelili pa so tudi majice šole ter nadaljevali z akcijami, ki bi spodbujale učence k še boljšim učnim in drugim rezultatom. Se bolj pa nameravajo poglobiti odnose med člani sveta staršev in učitelji na vzgojno izobraževalnem področju. Na osnovni šoli Davorin Jenko že 21. leto izdajajo Šolsko glasilo Odmevi izpod Krvavca in je pri šolski mladini vsaka številka glasila zelo toplo sprejeta. Mentor je od vsega začetka prizadevni Jože Vari. Odmevi so 1976. leta prejeli tudi najvišje priznanje kot najboljše jugoslovansko ftolgko glasilo. Izdali so že 100 številk. J. Kuhar POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, * LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ Krlvtblrg Ar tAtnjtč-rg V letu 1971/72 je bil zgrajen vodovod z zajetjem na Jagošcih za naselja Senturska gora in Apno z zaselkom Ravne, sam Lenart na Rebri in Sidraž pa še sedaj nimata vodovoda in še uporabljata kapnico. Na sliki prevoz pitne vode iz Jagošc na Lenart na Rebri. — Foto: J. Kuhar Krumperk, kakršnega je videl Valvasor Krajevna skupnost Cerklje ima svoje prostore v zadružnem domu, kjer imajo sedež tudi vse druge družbene in družbenopolitične organizacije in društva, krajevni urad in Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje. Te dni pa bodo pričeli z adaptacijo zadružnega doma, kjer naj bi poleg napeljave centralne kurjave adaptirali in uredili tudi prostore, vključno s kinodvorano. Vrednost del naj bi znašala nekaj več kot 40 starih milijonov, od tega naj bi občani zbrali 70 tisoč dinarjev samoprispevka, sredstva pa bosta prispevali tudi skupščina občine Kranj zbrana po samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru za gradnjo družbenih objektov in Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje. V ogrevanih prostorih se bodo tako v zimskem času lahko spet obnovile družbene in kulturne prireditve, ki so sedaj v Cerkljah v domu bile prava redkost. — Foto: J. Kuhar (46. zapis) Že v 15. zapisu teh »popotnih pogovorov« sem omenil, da so se graščaki s Koprivnika (Rabensberg) že nekako ob koncu 13. stoletja naveličali puščobne samote na gorskem grebenu med Vinjami in Sv. Trojico ter se preselili v bolj prijazno dolino in si v teku let sezidali lep grad — Krumperk (Krautberg). VALVAZORJEVO SPOROČILO Ker pa se je novi grad prvotno imenoval Turn pod Krumper-kom, sklepajo zgodovinarji, da so si gospodje s Koprivnika najprej sezidali utrjen stolp in šele potem mogočen grad, kakršnega je že videl domoljubni Valvasor in njegovo podobo objavil v svoji Slavi vojvodine kranjske, izšle 1. 1698. Hkrati, s pripovedjo o novem gradu Krumperku pa Valvasor omenja tudi stari Koprivnik, ki da je po njegovi sodbi že kakih 200 — 300 let le še razvalina. In tudi to pravi, da je vsa posest koprivniških graščakov prešla v last Krumperških gospodov. (Razvaline koprivniškega gradu se danes imenujejo Tovorov grad. — O izvoru tega nenavadnega imena sem že pisal v 15. zapisu.) In zdaj: komu dati vero? Sodobnim zgodovinarjem ali staremu Valvasorju. Tvegam zamero — vendar se nagibljem — resda dostikrat vraževernemu in kdajpakdaj tudi nezanesljivemu — k Valvasorju, človeku, ki je živel in obubožal za slavo svoje domače dežele. — Nedavno v teh pogovorih omenjeni dr. Jakob Zupan je leta 1830 v prvih bukvicah kranjske Čbelice priobčil epigram na Valvasorja: Za Krajno premožen, za Krajno učen, za Krajno ubožen. za Krajno rojen. &kr*~f* iT'ft'MHbrT plrssssss^s Letos so ob 25-letnici uspešnega dela izročili v uporabo nov dom Avtomoto društva Cerklje, ki je bil zgrajen ob vsestranski pomoči članov in krajanov, katerega delo združuje sedem kra-ft?n m 8kuPnogti cerkljanskega območja. Pri gradnji doma je bilo vloženih 25 tisoč prostovoljniKUelovnih ur. Letno organizirajo štiri tečaje za voznike A in B kategorije. — Foto: J. Kuhar DVOM V VIRE Zapisovalec pripovedi o starih gradovih bi večkrat prišel v zadrego, če ne bi prisluhnil tudi drugim virom, ne le Valvasorju. No, prav v zvezi s Koprivnikom, ki ga sicer tudi Valvasor imenuje Rabensberg, je nekaj narobe. Sodobni slovenski zgodovinarji — tudi Milko Kos — menijo, da je bil Rabensberg pravzaprav Vranja peč nad Kamnikom. Po imenu sodeč bi to bil res prevod nemškega imena ali pa obratno, kar je-sicer manj verjetno: Vranja peč = Rabensberg. Toda pot na Vranjo peč in pogovor z Vranjčani pokaže vso stvar v novi lučiv to pot v prid staremu Valvasorju. Vranja peč leži na Nm višini 662 m in je kakih 8 km oddaljena od Kamnika (natanko v vzhodni smeri). Po vozni poti je Vranja peč najlažje dosegljiva iz Loke v Tuhinjski dolini. Prebivalcev ima hribovska vasica le malo, komaj 45. .Ima pa svojo župno cerkev sv. Urha (in do nedavna tudi štirirazredno osnovno šolo). No, o teh lepih krajih kamniške občine bom še kdaj utegnil pisati — za danes pa moram omeniti le skalo, trunc — zelo podobno znanemu Turncu v pobočju šmarnogorske Grmade. Vranjskemu turncu pravijo sicer Štuc — sodim pa. da je prav ta skalnati steber dal vasi ime — Vranja peč! Se danes jate vran rade posedajo po vrhu te peči! Le zakaj bi morala skala nositi nemško ime? Ne iz pisanih virov, ne po vaški tradiciji, tudi po konfiguraciji tal ne — ni mogoče sklepati, da bi stal tu kdaj kak grad Rabensberg. Le tisti skalnat turne Štuc, ki se tako očitno dviga iznad vaškega »Matijevega studenca« — je prava vranja peč. Po njej tudi vasici ime! VRNITEV NA KRUMPERK Skrajni čas! Vselej se tako raz-govorim, ker bi rad toliko stvari hkrati povedal. Saj se snov, take ali drugačne narave, kar ponuja! Sicer pa imam na mizi prav za Krumperk tudi kar izvrstne vire: Staneta Stražarja Kroniko Doba (v čigar področje sodi graščina) iz leta 1970, brošurico Arhiv občine Domžale na Krumperku iz leta 1976 in Branka Reispa vodnik Grad Krumperk in Tabor nad Ihanom iz leta 1978. Seveda se bom o graščini in njenih imenitnih posestnikih Ravbarjih in Raspih, ki so segli celo v slovensko zgodovino in v našo ljudsko pesem. Za danes naj velja le osebni vtis, ki ga napravi Krumperk na naključnega popotnika. Bilo je na letošnjo pomlad, ko me je pot vodila od Doba, mimo Gorjuš proti Zaborštu. Ker sem se zarekel, da si bom staroslavno graščino kdaj drugič temeljiteje ogledal, sem to pot stopil do nje le za nekaj hipov — radoveden kak vtis bom dobil. In bil sem — poražen . . . Taka nepotrebna zanemarjenost. Očiten razpad. Ne da bi jokal zaradi propada lastnine nekdanjih fevdalcev, hudo je bolj zaradi naše brezbrižnosti. Če že želimo ohraniti neko stavbo za naše družbene potrebe, jo je treba vendar vsaj za silo vzdrževati. Mar ni med nami nič več dobrih gospodarjev? Ali pa smo dobri gospodarji le za svoje vile in vikende? Kar je skupnega, družbenega pa nas nič ali vsaj premalo briga. — Vse: dvorišče, vhodno stopnišče, arkade, vnanja kapela — en sam poraz, podoba, ki odbija. — Le nanovo prekrita streha in čudovit konzolni venec — služeč lepoti in obrambi — kažeta na nekdanji sijaj gradu. Morda bo prav namestitev arhiva občine Domžale v grad Krumperk pa morda še katere druge institucije vzrok temeljitemu popravilu in rednemu vzdrževanju. Pred leti sem se — v zvezi z raziskovanimi o rodu Julije Primče-ve — pogovarjal z Arturjem Reh-bachom, potomcem ene od Julijinih hčera. Bil je eden od poslednjih lastnikov Krumperka. Pravil mi je, kako hudo mu je, ker graščina tako propada. Nisem mu prav verjel, saj sem si mislil: to je le fevdalčevo črnogledo domotožje po nekdanji posesti. Takrat — ker nisem videl — nisem verjel; zdaj — ko sem videl — vem, da je imel mož prav! SAVSKI JUBILANTI - V petek popoldne so se v kranjskem delavskem domu kot že vrsto let doslej zbrali delavci, ki deset, dvajset ali trideset let združujejo delo v tovarni Sava. Za njihov trud in zvestobo se jim je zahvalil predsednik osnovne organizacije sindikata Jože Antolin, predsednica centralnega delavskega sveta Marica Hace pa jim je zatem podelila jubilejne nagrade. Jubilante, bilo jih je le nekaj manj kot dvesto, so razveselili tudi folkloristi Save, ki so se jim predstavili z gorenjskimi plesi. (H. J.) - Foto: F. Perdan Hokej Velika borba na Jesenicah Rokometaiice Preddvora po tem kolu še vedno vodijo v zahodni skupini ženske rokometne lige, čeprav so morale v nedeljo doma priznati premoč rokometašicam iz Kočevja. — Foto: J. Kuhar JESENICE - I. zvezna hokejska liga: Jesenice : Celje 7:6. V I. kolu državnega hokejskega prvenstva bi lanski državni prvaki Jeseničani kmalu doživeli spodrsljaj. Novinec Celje bi skoraj odščipnil točko favoriziranim domačinom. Srečanje se je začelo s premočjo domačinov, ki so kmalu povedli s 3:0. Vendar je bila igra gostov vedno bolj izrazita. V drugi tretjini je bila igra izenačena, drama pa se je začela v tretji tretjini. Gostje so imeli celo priložnost za izenačenje, dosegli pa so kar tri zadetke. Nedeljska igra na Jesenicah je imela svoje junake. To je bil domači igralec Klemene, ki je zabil pet golov, pri Celjanih pa se vedno vrhunski Albin Felc, ki je bil pobudnik in organizator vseh akcij, ter izredni vratar Marjan 2bontar, ki se je se posebno izkazal v zadnji tretjini. Za Jeseničane so zadetke dosegli Klemene 5, po enega pa Jože Razinger in Pa-jič, za Celje pa sta po dva gola dosegla Felc in Ograjensek, po enega pa Lesjak in Vrlinšek. - Kranjska gora je igrala pri ljubljanski Olimpiji. Le v prvih minutah se je uspešno upirala domačinom, nato pa jim ni bila več kos in je izgubila s 14:0. Kljub temu so Kranjskogorci pokazali izredno borbenost in zapravili priložnosti za zadetke, ko so bili sami pred vratarjem. V soboto so jeseniški hokejisti v okviru tekmovanja za Pokal Karavank doma igrali s Kacom iz Celovca. Začetek srečanja je bil nesrečen za Jeseničane, saj so gostje povedli s 3:0. Gol Šuvaka je povečal upe na uspeh. Sledila sta se gola Pavlica in Hafnerja. Ce bi bili zbranejši, bi lahko zmagali, sicer pa je bila igra borbena in na tehnično visoki ravni. V nedeljo je bil na jeseniškem drsališču tudi mladinski in pionirski spored med moštvi Jesenic in Kaca. Obakrat so slavili gostje. Celovftki pionirji so zmagali s 5:2 (gola za Jeseničane je dosegel Kelih), mladinci Jesenic pa so zgubili tesno s 4:3. Strelca sta bila Razpet in Magazin. -bel Rokomet Zmagi za Jelovico in Tržičanke KRANJ — Čeprav je na skoraj vseh srečanjih druge zvezne in slovenske moške in ženske rokometne lige lilo kot iz škafa, so bili na vseh srečanjih rokometaSi in roko-metašice borbeni. Gorenjski predstavniki so sc tudi v tem kolu obnesli dobro, saj so v petih nastopih osvojili kar sest točk, čeprav so razen Jelovice in Preddvorčank ostali trije gostovali. Doma so srečanja z dobro igro dobili rokometasi Jelovice, medtem ko so morale Preddvorčanke prvič priznati zmago gostjam iz Kočevja. Dekleta Alplesa so osvojile točko s Slavonijo, Tržičanke pa so dobile v Zasavju. Izidi - Jelovica : Rudar 19:12(9:5). Slavonija : AIples 14:14, Črnomelj : Tržič 19:1» (7:10). Zasavje : Tržič (ženske) 10:11 (5:5). Preddvor : Kočevje 8:11 (5:6). h V PREDDVORU ETA, V ŠK. LOKI IN LES KRANJ — V prostorih Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare osmine finala tekmovanja za Pokal mladosti na področju Slovenije. Lahko rečemo, da bodo vse tekme zelo zanimive, se posebno pa bosta zanimivi tekmi, med moškimi ekipami v Šk. Loki, v četrtek ob 16. uri, med veterani Jelovice in članom druge zvezne rokometne lige, rokometasi Inlesa. Srečanje bosta sodila Dom in Šetinc ter v Pred-vodru med ženskima vrstama Preddvora in ETO iz Cerkna. Sodila bosta Kome! in Hauptman, tekma pa se bo pričela v četrtek ob 16. uri. V tem kolu so poleg roko-metašic Olimpije proste tudi igralke Alplesa. J. Kuhar Nogomet Dobre igre v gosteh Vse selekcije Kranja so gostovale in z igrami zadovoljile. Le ekipa Britofa (kadeti) ni nastopila, ker ni bilo pogojev za igro (sodnik, igrišče). Zaostalo tekmo z Domžalami bodo odigrali v prihodnosti. Največjo smolo so imeli člani. Proti dobremu Primorju so prikazali odlično igro in kljub tesnemu porazu dokazali, da se njihova forma dviga. Ce neka ekipa dvakrat zadane okvir vrat in ne spravi žoge v mrežo niti z nekaj metrov, potem lahko govorimo o smoli! Toda borbenost, ki je bila znova na visokem nivoju, in vedno zrelejša igra dajeta upanje, da je to generacija, ki kljub porazom že kaže obrise solidne ligaške ekipe. O tekmi v Ajdovščini pa naj te povemo, da je bila organizacija slaba in da stranskih sodnikov ni bilo. Poraz z 1:2 pa ne gre jemati tragično! Kadeti Save in mladinci Kranja so tokrat z gostovanj prinesli štiri točke. Favorizirani Kamnik je klonil pred boljšimi gosti iz Kranja, ki jih lahko pohvalimo za dobro igro. Dobro je igrala vsa ekipa, saj obramba ni prejela zadetka, napad pa je z goloma Batističa in IvanuSe zagotovil točki. Tudi mladinci so v razburljivi tekmi spravili na kolena solidno ekipo Goriške. Tekma je bila ostra in dokaj kvalitetna. Kranjčani se tudi po vodstvu domačinov niso zmedli in zaigrali napadalno. To se jim je tudi obrestovalo. O ekipi, katere najboljši igralci so že prešli k članom in se je okrepila s perspektivnimi kadeti, pa lahko rečemo, da je pravi prikaz selekcioniranja. Varovanci trenerja AndrejaSiča so perspektivna ekipa, zaželena pa bi bila se večja udeležba igralcev ostalih klubov, ki včasih prehitro obupajo pred napornimi treningi in napornim tekmovanjem. M. Šuhir Presenečenja se vrste V ONL Kranj smo iz kola v kolo priča zanimivim in izenačenim bojem, ki dokazujejo, da je liga izenačena in kvaliteta ekip iti zavidljivi ravni. Poraz solidnega Korotana na domačem igrišču z zadnje-uvršt enimi Trbojami znova dokazuje, da ni n . magiji vi h. Tudi Naklo je se tretjič rem- »io in vzelo točko Primskovemu A. Vod Sava je po precejšnjih težavah prer iia Šenčur, Kokrica pa je z zmago nao ofom prišla na drugo mesto. Rezul-tarj <: otan : Trboje 1:2, Primskovo A : Ni I, Sava : Šenčur 5:3, Kokrica : Brit T B ligi ni bilo bistvenih sprememb, pol - 10 zmago so zabeležili igralci Pod-hf SO premagali v gosteh Primsko- vo H ob Preddvoru ostajajo najresnejši k,: M viaji razred. Pri mladincih se j,- z zmago nad Naklom izenačil h pri • im po točkah, ker sobili Prim-sk prosti. To sta tudi edini ekipi, ki st doživeli poraza. Velja omeniti, da se p- v mladinskem tekmovanju vse pre-VOCkral dogajajo stvari, ki mladim nogo m.H niso v čast. Več pozornosti temu prot ■ u bodo morali posvetiti v vseh klubih, saj je »tanje na splošno zadovoljivo, le nekateri posamezniki dajejo dela sodnikom. M.Subic Savčani za Rogovci in Poljaki V nedeljo se je s Šesto etapo končala tradicionalna mednarodna kolesarska dirka Po Vojvodini. Sodelovalo je devet ekip iz Poljske, CSSR, Madžarske in Jugoslavije, med njimi tudi kranjska Sava, ki so jo tokrat zastopali Frelih, Ropret, Udovič, Pečnik, Kozjek in Rozman. Bojan Ropret je spet imel smolo; potem ko je bil v prvi etapi četrti z istim časom kot zmagovalec, je v drugi nesrečno padel in se znaSel v bolnici. Zanj je bila ta dirka takb končana. Vsem kranjskim kolesarjem, posebno pa reprezentantom, se pozna, da gre tekmovalna sezona h kraju, saj zaradi preutrujenosti skorajda niso sposobni več posegati po vidnejših uspehih. Kljub temu velja omeniti Erelihovo 5. mesto v drugi etapi, 10. v tretji, 7. v četrti in 6. v Sesti. On je bil tudi najboljši Savčan v skupni uvrstitvi in je za vso pot vodečim Poljakom Nowicki-jem zaostal za 3 minute in 55 sekund. Vrstni red po Šestih etapah: 1. Novvicki (Poljska) 12;39:27, 2. Steiskal (CSSR) 12;40:34, 3. Halasz (Madžarska) 12; 10:16. 4. Grajzer (Rog) 12;41:09. 12. Frelih 12;43:22, 13. Udovič 12;44:32, 15. Pečnik 12;44:57, 30. Kozjek 13;11:15, 34. Rozman 'v«i Sava) 13;27:26: ekipni vrstni red: L Rog 38:04:00, 2. Lodz (Poljska) 38:04:58. 3. Sava 38:11:36? Šahovski turnir TRŽ1C - Šahovsko drufitvo »Peko« Tržič bo pripravilo za vse Šahiste, ki so Se brez kategorije ter tiste s tretjo in četrto kategorijo, turnir za pridobitev druge kategorije. Le-to bodo prejeli trije prvouvrSčeni. ki bodo imeli tudi pravico nastopa na finalnem turnirju za prvenstvo občine Tržič za tekoče leto. Vse zainteresirane Šahiste obveščajo, da se lahko prijavijo za ta pol-finalni turnir v torek, 3. 10., od 17. ure dalje v prostorih restavracije »Pošta«, kjer se bo v petek, 6. 10., tudi pričel turnir. Igralni čas bo 2 uri za 50 potez. -I. Kikel VETERANI V TRSTU V nedeljo je bila tudi zanimiva kolesarska dirka veteranov v Lonjeru pri Trstu. Organiziral jo je domači slovenski klub Adria na 60 kilometrov dolgi progi. Dirko za 6. pokal Adrie je zmagal Adriano Mani-Sič, ki je tudi najboljAi po skupnem seštevku treh dirk tega pokala, od Slovencev pa sta bila najboljša Kokričana Jože Hafner na 13. mestu in Brane Dežman na 18., ki sta pripeljala skozi cilj v istem času kot najboljši. CUDERM AN SPET NAJBOLJŠI V počastitev 35. obletnice priključitve Istre in otokov k matični domovini je bila v nedeljo na reki mladinska gorska dirka od Matuljev do Učke. Med starejšimi mladinci je v naletu dežja spet slavil Marko Cuderman. ki z letošnjimi izvrstnimi uspehi posega v sam vrh jugoslovanskega mladinskega kolesarstva. Rezultati — starejši mladinci: 1. Cuderman 37,15 (poprečna hitrost) 22,536 km/h). 2. Kurent (oba Sava) 38:05, 3. Pirš (Hrastnik); mlajši mladinci: 1. Pavlic (Kog), 2. Marn (Sava) oba 38,05. H ! Športniki za kriški praznik TRŽIČ - TVD Partizan Križe bo v počastitev krajevnega praznika KS Križe, Pristava. Sebenje in Senično priredil več Športnih tekmovanj in prireditev. Tako bo v torek, 3. 10., ob 16. uri odprto prvenstvo tržiške občine v krosu, v sredo bo ob 17. uri rokometni turnir, za četrtek pripravljajo organizatorji TRIM akcijo Vsi na kolo za zdravo telo, pričetek ob ob 16. uri pred šolo v Križah, istega dne pa bo ob 17. uri v šoli Se turnir v namiznem tenisu. V petek, 6. 10., bo hitropotezni šahovski turnir, v nedeljo, 8. 10., pa pohod od spomenika do spomenika. 21. 10. pa bodo pripravili še veliko mednarodno tekmo v smučarskih skokih na plastiki v Sebenjah. J. Kikel Košarkarske novice POGOJI ZA NASTOP V SKL V SEZONI 1978/7» Komisija pri KZ Slovenije je pregledala in ugotovila, da Se vedno nekateri košarkarski klubi, ki so se uspeli na kvalifikacijah uvrstiti v predtekmovanje, niso do roka izpolnili vseh zahtevanih obveznosti, med katerimi sta tudi košarkarski klub Triglav iz Kranja ter košarkarski klub Jesenice. Za naatop v slovenski košarkarski ligi v sezoni 1978/79 je bilo potrebno predložiti potrdilo o ustrezni kvalifikaciji trenerja, potrdilo o možnosti uporabe ustrezne dvorane, potrdilo o izpolnitvi programa vrhunske košarke od I. do V. selekcije, letni moštveni načrt treniranja ekipe ter spisek nastopajočih igralcev. ZA.POKAL SLOVENIJE Košarkarska zveza Slovenije je pripravila razpored pokalnega prvenstva za članske skipe. Gorenjsko bo v nadaljevanju pokalnega tekmovanja za člane zastopala reprezentanca Kranja, ki je v Kranju osvojila prvo mesto brez borbe proti ekipi Jesenic, ki iz neznanih vzrokov ni prišla na igriSče kljub dogovorjenemu roku. V konkurenci članov zastopa regijo le naj-boljSa ekipa, oziroma trsta, ki je osvojila prvo mesto, d očim je bilo za članice razpisano pokalno tekmovanje in se je tako lahko prijavilo več ekip iz enega področja. Iz Gorenjske sta se za pokalno prvenstvo prijavili ekipi Kladivarja iz Žirov ter kranjske Save. Pokalno prvenstvo se bo pričelo v-začetku oktobra. JESENICE VODIJO V nadaljevanju regijskega prvenstva v košarki za mladinke so po predzadnjem turnirju še vedno v vodstvu mladinke iz Jesenic, ki so v tekmovanju izgubile le eno srečanje proti Kladivarju iz Žiro v. Kljub temu, da v regijskem prvenstvu nastopajo Vabilo kegljačem TRZlC - Kegljaška sekcija pri TVD Partizan Tržič se je odločila, da bo v drugi polovici oktobra in v novembru izvedla občinsko TRIM ligo v kegljanju s ciljem, da bi v to priljubljeno športno zvrst pritegnili Se več delovnih ljudi, članov druStev ter občanov krajevnih skupnosti. Pravico do tekmovanja imajo vae ekipe OOS, vsa druStva in KS i/, tržiike občine razen kegljaAke sekcije in združenja »5. avgust«. Tekmovanje bo potekalo na kegljišču pod avtobusno postajo, tekmovale pa bodo moške in ženske ekipe. Moška ekipa mora šteti Sest članov, ženska pa Štiri tekmo- Zmagnvalni ekipi v vsaki konkurenci bosta prejeli prehodni pokal, vse sodelujoče ekipe pa bodo morale plačati po 500 dinarjev startnine. Prijave je treba poslati do 5. 10.1»78 na naslov: TVD Partizan - Kegljaška sekcija - Danilo Roblek. .1 Kikel tri občinske reprezentance, je to edino organizirana liga v Sloveniji za mladinke in po dogovoru se v nadaljnje tekmovanje uvrsti najbolje plasirana ekipa. To odločitev je Medobčinska košarkarska zveza spremenila, ker tekmovalni sistemi v Sloveniji niso enotni in je za nastop na slovenskem prvenstvu prijavila ekipi Jesenic in Kladivarja, pri KZS pa se bo potrebno Se dogovoriti, da lahko nastopajo le posamezni klubi oziroma občinske reprezentance in ne regijske, tako kot se to zahteva za državna prvenstva. Lestvica pred zadnjim turnirjem: Jesenice 10 9 1 490:364 18 Kladivar 10 6 4 495:385 12 Sava 10 0 10 266:492 0 t-2) PRESENEČENJE KRANJSKA SAVA Lahko že zapišemo, da je dve koli pred koncem gorenjskega prvenstva v košarki za kadetinje prvo mesto že osvojila ekipa kranjske Save, katere trener je Andrej Urlep, ki je svoje znanje in delo že pokazal v zimskem tekmovanju pionirk, s katerimi je osvojil naslov Gorenjskega prvaka. Dve koli pred koncem tekmovanja ekipa Save Se ni izgubila srečanja in je s Štirinajstimi osvojenimi točkami na prvem mestu. Drugo mesto z desetimi točkami pripada košarkaricam z Jesenic, tretje so igralke Lokainvesta iz Škofje Loke, četrto mesto pa je zasedla ekipa Radovljice, ki Se ni uspela osvojiti nobene točke. PRI KADETIH EKIPA LOKAINVESTA Kadetska ekipa košarkarjev škofjeloškega Lokainvesta je v letošnjem tekmovanju za gorenjskega prvaka pokazala največ znanja in ne bo nobeno presenečenje, če bo na koncu slavila s prvim mestom. Pod vodstvom Janeza Nastrana je ekipa dve koli pred koncem izgubila le eno srečanje s tesnim rezultatom, d oči m je vsa ostala srečanja zmagala kot za Salo, saj je bilo pri nekaterih srečanjih tudi po 80 košev razlike. Na drugem mestu je ekipa Triglava A, tretje mesto je /a sedlu ekipa (i oren je vasi, četrte so Jesenice, Radovljica je peta. Šesto mesto pripada ekipi Tržiča, Krvavec iz Cerkelj je na sedmem mestu, dočim osmo zadnje mesto pripada ekipi Triglava B. PRESTAVITVE MOTIJO Vpisi na šole. izpiti in izleti po Jugoslaviji so vzroki, zaradi katerih je v jesen skem delu gorenjskega prvenstva za mla dinee bilo preloženih kar deset prvenstvenih srečanj. Tako je majhna zmeda nastala tudi pri delegiranih Hodnikih zaradi tega, ker klubi niso pravočasno odpovedali srečanje. Tako so hv zgodili primeri, da so sodniki prišli nn igrišče takrat, ko qi bilo tekme, primer pa je tudi bil, da pa enkrat ni bilo sodnikov, ko bi morala biti prvenstvena tekma. Kljub vsem tem težavam pa je tekmovanje zanimivo, ker se ne ve in Se ni odločeno, kdo bo letošnji regijski prvak. Za naslov se Se vedno potegujejo kranjski Triglav, ekipa Lokainvesta iz Škofje Loke, Jesenice in Radovljica, korenja vas in Šenčur nimata nobene možnosti več poseči k vrhu na lestvici, ekipa Tržiča pa je edina, ki ji ni uspelo osvojiti v prvenstvu Se nobene točke. M lian Čiide/ Šahovske novice Bumbar na svetovnem prvenstvu V prostorih šahovske sekcije Zveze slepih v Kranju so se pričele priprave pionirskega državnega prvaka Rada Bumbarja. ki bo zastopal našo državo na svetovnem kadetskem prvenstvu od 27. decembra 1978 do 6. januarja 1979 v Holandiji Program predvideva teoretske priprave, katere bo imel s klubskim trenerjem MatjaSičem in pod strokovnim nadzorom velemojstra Alhina Planinca ter praktične priprave, ki obsegajo igranje na odprtem prvenstvu Beograda in dvoboj z enim močnejšim slovenskim igralcem ter več kon-sultativnih partij s svojim trenerjm m drugimi igralci. Program priprav je izdelala posebna komisija Šahovske zveze in šahovskih delavcev iz Kranja ter jo J«; nančno ovrednoteno posredovala rKS Kranj, kot del programa kranjskih šahi-stov za napredek mladinskega Saha v Kranju. ZMAGA ŠD MURKE V okviru proslave 35-letnice pripojitve Istre in Dalmacije je bil v Pazinu moStveni hitropotezni šahovski turnir, katerega .se je udeležilo 24 moštev iz Istre, Hrvatske in Slovenije. Zmagalo je moStvo ŠD MURKA iz Lesc (Osterman, Cuderman, Mencinger in Roblek) s 77 točkami pred moStvoma ULJANIK Pula - 72 točk in ŠD Pula - 67 točk. Od slovenskih moštev so se uvrstili: 6. Koper. 6. Radovljica, 11. Škofja Loka, 18. ISKRA Ljubljana in 19. Iskra Kranj. GORENJCI V SLOVENSKI LIGI V slovenski šahovski ligi bodo v tej sezoni igrala naslednja moštva: ŠD MURKA iz Lesc, ŠD Kranj in ŠD Jesenice. Vsa tri moStva v prvem kolu, ki je bilo v nedeljo, 1. oktobra, so gostovala in sicer ŠD MURKA v Ponikvah na Dolenjskem, ŠD Jesenice v Mariboru, ŠD Kranj pa v Ljubljani. Vsi gorenjski šahisti nestrpno pričakujejo igro svojih predstavnikov v slovenski ligi. V. Perovič Jahalna šola v Komendi Trener državne reprezentance Djokič bo vodil dvomesečno jahalno Sofo v Komendi. Prijave sprejem? K K Komenda. Konjeniški šport ima v Komendi izredno tradicijo. Prvi zapiski o konjenikih v Komendi so iz časa Petra Pavki Glavarja iz druge polovice 18. stoletja. Letos praznuje klub 30-letnico organiziranega delovanja predvsem v kasaških disciplinah. V zadnjem času pa se je peščica najbolj vnetih zanesenjakov - ki jih vodi prizadevni Miha Taber-nik, odločila, da bodo na svoj ravčuc prišli tudi ljubitelji jahalnega sporta. V letošnjem letu so si uredili lepe prostore za jahanje (meneže), ki ustrezaj« vsem mednarodnim predpisom. S prostovoljnim delom so si izgradili tacfi prepreke za preskakovanje ovir. Vsa u dejavnost jih je privedla do tega, da povabijo trenerja državne reprezentance, da bo 2 meseca učil vse ljubitelje jahalnega športa. Trener državne reprezentance Djokič bo pripeljal iz Novega Sada 5 jahalnih konj z vso potrebo« opremo. Nadaljnjih 5 konj pat bodo posodili člani konjeniškega kluba. Tako bo na voljo 10 konj z vso potrebne opremo. Trener Djokič je že pripravil podroben načrt treninga, ki bo vseboval tečaj o bolezni konj - čiseenj*. prehrano, osnove jahanja in sanaostot-no jahanje s preskakovanjem ovir. Šola bo v dopoldanskem in popoldanskem času in bo trajala od 1. oktobra do 30. novembra 1978 na hipodromu v Komendi. Vsi, ki se želijo naučiti samostojnega jahanja, imajo tokrat na razpolago ix-rednega strokovnjaka v jahalnem športu, kajti prireditelj — KK Komenda. *< sprejema prijave. J K i ni ove.- Jesenski kros V torek. 26. 9. 1978, so na eašc v Krsaj> organizirali v okviru športnega dne £ ki ae ga je udeležilo okrog 700 dijakov* dijakinj. Dijakinje PAŠ, UAŠ in EŠ so se poz med seboj na progi, ki je bila dolg« \f medtem ko je bila proga za dijak« 2000 m. Po zaslugi prof. Petra Kaka prof. Justine Grašič ter ob pomoči našega centra je bila proga dobro i Ijena in označena, tako da je teki nemoteno potekalo. Najprej so tekmovale dijakinje 4. kov, potem 3. letnikov, 2. letnik« nazadnje dijakinje 1. letnikov. R« bili naslednji: 4. letniki: JESENOVEC Leonida. čas 3:57, 3. letniki: SMRTNIK Metod čas 2:25. 2. letniki: KALAN Tatjan« čas 2:38, 1. letniki: REBERNTR PAŠ, čas 2:41; Dijaki so tekmovali tako, da so o«. m pomerili vsi 4. in 3. letniki, za njiaajT vsi 2. in 1. letniki. Rezultati so bili nmdlt nji: . 4. in 3. letniki: KRIŽAJ Toma*, B§ t* 4:43. 2. in 1. letniki: MARKIČ Jose eš* č* 5:59; Tako profesorji kot dijaki so bili a Saort-nim dnevom zadovoljni, saj so ob ajhaaj" na svežem zraku združili prijetno s kan« niri)! M. Blazna V CERKLJAH VADIJO SMUČARSKI TEK - Tekaška sekcija Srn*; carskega kluba Triglav skrbi za naraščaj. Po večjih osnovnih šok* kranjske občine je osnovala tekaške skupine, ki vadijo pod vodstvo* klubskih trenerjev in vaditeljev. V Cerkljah skrbi za naraščaj «f*| najboljša tekačica na smučeh Milena Kordež,drugje pa Jote Šolar r-Gašper Kordež s sodelavci. Na sliki člani tekaške skupine iz CerkA. med vadbo teka na rolkah. Oh) - Foto: F. Perdan Iz lige Triglav in Solaris i vse priložnosti, tako da je zmag« vendar* | ostala ob Jadranu. Jadran pa se je t©*-* predstavil v slabi luči. Bolje je zaigral v zadnji četrtini in tako visoko prem«** Kranjčane. KRANJ - V nedeljo zvečer je na jugoslovanskih bazenih, ki imajo vaterpolske prvoligaše, padla zavesa. Z« naslov se jih je to leto potegovalo kar dvanajst, največ pa je dobil ponovno beograjski Partizan. Partizanovei so si s tem prvenstvom zagotovili že trinajsti najvišji državni naslov. Slovo ligi pa dajeta Solaris iz Šibenika in Triglav iz Kranja. Tako so Kranjčani v prvi ligi »plesaji« le eno poletje LAHKO HI CELO ZMAGALI DUBROVNIK - I. ZVL Jadran (HN) : Triglav 12:6 (2:1. 3:2, 1:1. 6:2). bazen IM Gružu. gledalcev 50, sodnika Klurič (Split). I.jubibratič (Dubrovnik). Jadran: Spaič, Ivanovski I, 1'avlovie 2. Hrajovič I, Cukovič. Skrdanovič 2. Mrače vič 1. Andrič, Pečurica I, Zlokovič «. Pejevič. Triglav: Novakovi«'-, Strgar, V ukana« i. Calič, Svare 2, Starina. Velikanje. Švegelj, Balderman 2, Krašovee. Izključitve: Jadran (Zlokovič. Skrdanovič. Andrič. Mračcvič. Zlokovič. Mraje vič); Triglav (Švarc. švegelj s pravico zamenjave. Stariha. Švarc. Calič); Kazenski streli: Jadran 3 (2), Triglav 0. Kranjčani so se I porazom v bazenu Juga v Dubrovniku v igri proti Jadranu i/ Mer eeg Novega poslovili od prvoligaške druščine. V svojem zadnjem nastopu bi lahko celo zmagali, vendar so zapravili skoraj IGRALI SAMO ENO ČETRTINO BUDVA - I.ZVL Kotor : Tričav it (3 2. 3:1, 4:1. 2:1). bazen hotela In tem«, nal. gledalcev 100. aodnika Ljubibratkv P nini (oba Dubrovnik). Kotor: Krivokapič. Kostič. Bosto*"' Porabit. Vičevič 1. Gobčevič 7. D. fV vič I. Uljarevif 1, Markovič 3. Sama«*«* A. Popovič. Triglav: Novakovič, Strgar, Vuka** Calič 2, Švarc, Stariha. Velikanje. šveff Balderman 3. K™*°voc- . Izključitve - Kotor (Markovič. Saa**' djija. Gobčevič, D. Popovič, Vieevic. OP revič s pravico zamenjave); Triglav (Vukanae, Balderman. Stan* Vukanac. Krašovee. Stariha. Krasove-,,.■„,!(■ ■. zamenjave); ' Kazenski streli - Kotor 0. Trigi.* |£ Gostje iz Kranja se še niso prov n hiie Včeraj še pošteno namočene, vendar posebnih ovir na gorenjskih cestah, kot so povedali na stalni službi (f.JV Kranj, ni hilo Tudi mejni prehodi so brez snega, saj se je nedeljsko sneženje spremenilo v tU-?, tako da niti na avstrijski strani niso ur potrebne snežne verige. Zaprta je le cesta preko Vršiča, kjer je okoti .'to rm snega, sneženje pa vsaj 0-l«-tniči zavodov Crvena zastava so pokrovitelju predsedniku Titu iztočili delovno listino ob 100-letnit'j Rdečega prapora — prve stavke delavskega razreda. 2. oktober so tudi raz glasili za dan zavcxlov Crvena zastava v spomin na ohisk predsednika republike. I,. Mencinger KNJIŽNICA ODPRTA - Včeraj popoldne je predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Lojze Tomažin slovesno odprl nove prostore škofjeloške knjižnice, oddelka za odrasle bralce, ki bo odslej poslovala v nekdanji stavbi Ljubljanske banke. V njej bodo bralci lahko v prostem pristopu izbirali med 50.000 knjigami, pomembna novost pa je tudi čitalnica in večnamenski prostor, primeren za ure pravljic, predavanja, sestanke in podobno. Knjižnica bo odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 19. ure. Trenutno je v knjižnici na ogled razstava novejših del škofjeloških slikarjev, ki so v njej nekoč že razstavljali, jutri ob 18. uri je predvideno predavanje z diapozitivi, v četrtek ob 17. uri Ura pravljic, v petek ob 18. uri pa srečanje s škofjeloškimi študenti. (H. J.) - Foto: F. Perdan Do Potoč po novi cesti Razen sobotne otvoritve nove ceste do Potoč je izredno uspelo kljub slabemu vremenu tudi mnc žično strelsko tekmovanje v Kulturnem domu ii v Dragi Predsednik vaškega odbora Potoče Franc Tičar je odprl novo cesto od Potoč do Preddvora — Foto: F. Perdan občinska skupščina. 35.000 dinarjev Preddvor — Sobotna otvoritev poldrug kilometer dolge ceste od Hriba pri Preddvoru do Potoč je bil brez dvoma najpomembnejši trenutek letošnjega praznovanja praznika krajevne skupnosti Preddvor, ki se danes zaključuje. Skoraj 2,5 milijona dinarjev je terjalo urejevanje ceste, ki je zbližala Potoče s Preddvorom. Med tistimi, ki so največ prispevali k uresničitvi dolgoletne želje, kaže še posebej omeniti vse. ki so brezplačno odstopili zemljišče za novo cesto, med katerimi so tudi K metijskoživilski kombinat Kranj. Gozdno gospodarstvo in Dom oskrbovancev. Denar so za novo cesto dali 180.000 dinarjev Dom oskrbovancev. 320.000 dinarjev kranjska preddvorska krajevna skupnost in 80.(KK) dinarjev prebivalci Potoč, ki so opravili razen tega še 8000 prostovoljnih delovnih ur. do zime pa so se obvezali še dokončno urediti banki-ne. Sobota je bila za Potoče praznični dan, zaključen z »likofom« v eni od vaških hiš. Druga velika sobotna in nedeljska praznična prireditev pa je hilo množično strelsko tekmovanje z zračno, malokalibrsko in vojaško puško za vse kategorije, ki ga je v počastitev krajevnega praznika iti 20. obletnice strelske zveze občine Kranj pripravila preddvorska strelska družina Tugo. Kljub slabemu vremenu je sodelovalo nad 200 strelcev iz kranjske občine, vabilu pa so se odzvali tudi strelci iz Kamnika. Kočevja in Črnuč. Preddvorsko strelsko tekmovanje je bilo med na jmnožičnejšimi letošnjimi strelskimi prireditvami v kranjski občini. Vendar ga ne bi bilo mogoče izvesti, če Preddvorčani ne bi imeli v Kulturnem domu avtomatskega strelišča za zračno puško in sodobno strelišče za vojaško in malokalibrsko puško v Dragi nad Novo vasjo. Veliko truda so Preddvorčani vložili v novo strelišče, ki pa ga čakajo še nove in nove dopolnitve, saj ima Draga izredne pogoje za nastanek strelskega centra, kjer bo vključeno tudi streljanje z lokom. J. Košn jek Spominska smrečica zasajena - Predsednik delavskega sveta tovarne I BI, pokroviteljice pionir skega odreda v novi osnovni šoli Simona Jenka na Primskovem. Anton Bitenc je v petek pred osnovno solo na Primskovem zasadil smrečica, ki bo učence še potem, ko bodo že odrasli, spominjala na prve ure pouka v novi šoli. Na s/avnost, ki so jo pripravili ob svojem prazniku, dnevu pionirjev, so šolarji povabi/i tudi predstavnike krajevne skup nosti in družbenopolitičnih organi zacij Primskovega ter cicibane iz svojega in sosednjih dveh vrtcev. Na koncu so še obljubili, da bodo smre čico vestno negovali, da bo zrasla < drevo, lepo in veliko kot je njihova šola. (H. J.) - Foto: F. Perdan Odkritje spominske plošče Poljaku Tomu V petek, (>. oktobra, bodo pred osnovno šolo na Bukovici odkrili spominsko ploščo poljskemu partizanu Tadeuszu Sadovvskemu-Tomti, borcu Prešernove brigade Svečanosti se bodo udelezTIi predstavniki škofjeloške občine in so-borci in drugi občani, kulturni program pa bodo pripravili pihalni orkester Škofja Loka. učenci podružnične šole Bukovica, KUD Bukovica. Vokalni nonet Mladi zadružniki iz Škofje Loke in dekliški sekstet KUD Bukovica. h. H Pred 8. kongresom ZZB NOV 1 Večja skrb borcem Delegati slovenske skupščine so se zavzeli ne za širjenje, pač pa za izboljšanje že danih pravic borcem NOV in drugim borcem — Materialna vprašanja so dokaj urejena, poglabljati pa je treba medsebojne odnose in neposredno skrb za borce LJUBLJANA - Slovenska skupščina je konec prejšnjega tedna razpravljala o izvajanju in nadaljnem urejanju socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških vojnih invalidov ter o izboljšanju socialne varnosti kmetov borcev NOV. Republiški izvršni svet je pripravil že pred časom obiel.uo gradivo o tej problematiki, ki pa je bila zdaj pred 8. kongresom borcev v Budvi Se raziirjena in dopolnjena z analizo stanj« za pretekla Štiri leta. Razvejanost skrbi naSe samoupravne družbe za borce. vojaSke vojne invalide in druge je na Široko razvejana ter zagotovljena v ustreznih dokumentih, odgovornost za materialno obveznost, ki iz tega izhaja, pa ima združeno delo, ki bo samo v letoSnjem letu v naSi republiki združilo za te namene več kot 800 milijonov din. Vendar pa se ugotavlja, da ob tej zadovoljvi materialni skrbi za borce nekoliko zaostaja uresničevanje neposredne skrbi za borce v njihovem okolju, kjer se pogosto znajdejo stari, bolni in osamljeni bolj potrebni toplih medčloveških odnosov kot pa materialnih dobrin. Ekonomsko vprašanje pa se postavlja za ostarele kmete borce. Delegati v skupSčini so menili, da je v bodoče treba nameniti posebno skrb spremembam pokojninskega sistema zlasti za borce po 9. 9. 1943, zboljšanja socialnega varstva kmetov borcev, ureditvi statusnega vprašanja »ukradenih otrok«, boljSemu zdravstvenemu varstvu borcev ter omilitvi kriterijev za podeljevanje občinskih priznavalnin. Prevladalo pa je mnenje, naj temeljnih pravic borčevske zakonodaje ne bi spreminjali, pač pa bi se dosedanje pravice izboljševale, ustrezno valorizirale, pri reSevanju problemov borcev pa bi bilo treba upoštevati socialni in materialni položaj vsakega posameznika. BREZ VEČJIH MATERIALNIH PROBLEMOV V Sloveniji je v organizacijo ZB vključenih 124.200 članov, zaposlenih pa je Se 24.200 članov. Po podatkih iz popisa borcev pred leti, je imelo več kot 86.000 borcev priznano posebno doba, od tega več kot 74.000 v dvojnem trajanju. Dosedanji razve sistem skrbi za borce je potrebno zavzeteje reSevati, to pa' meni, da že dosedanjih pravic ne gre Siriti, pač pa jih je treba _ boljSevati, neustrezne reSitve pa odpravljati. Vse več problemov v zvezi s tem nastaja, ker se ta kategorija prebivalstva, kakor je sicer varovana s sprejetimi dokumenti, stara, s tem pa vznikajo novi problemi, predvsem zdravstveni, stanovanjski in pokojninski. S sedanjo zakonodajo se osnova za borčevski dodatek xa zaposlene borce vsako leto povečuje za 6 odstotkov, prav srn enak odstotek pa tudi vsakoletna osnova za odmero zagotovljene pokojnine borcev pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. V letoSnjem letu se je zviSala osebna in družinska invalidnina, podaljšan pa je bil tudi rok za priznanje posebne dobe s pričami. Sprejeta pa je bila Se vrsta drugih ugodnosti, nadaljnje dopolnjevanje socialne varnosti borcev in vojaSkih vojnih invalidov pa je začrtano tudi v vrsti dokumentov tako republiške skupSčine, SZDL in ZK ter ZZB NOV. ZDRAVJE BORCEV V Sloveniji imamo 36 dispanzerjev in 40 ambulant za borce. Po sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva pa borci uživajo od 1. maja letos popolno zdravstveno varstvo. Po dogovoru o koristnem zdravljenju borcev v zdraviliščih je bilo poslano na zdravljenje v letoSnjem letu 1544 borcev. Vseh participacij za zdravstveno varstvo so oproščeni borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943; borci od 1. l. 1945, ki imajo priznano dvojno dobo, pa so oproščeni participacije pri zdravilih, kurativnih zdravniških pregledih in pri *dra-viliSkem zdravljenju. STANOVANJSKI PROBLEMI Stanovanjska vprašanja borcev se reSujejo predvsem t okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Od leta 1975 do marca letos je bilo reSenih 3788 stanovanjskih problemov borcev, več kot 2000 pa jih Se čaka na zadovoljivo rešitev stane- j vanjskega problema, za kar pa bi bilo treba zagotoviti okoli 15* ' milijonov din. Lani je bil tudi sklenjen dogovor občin o skupnih osnovah za priznavalnine borcem NOV in drugim borcem, ki pa naj bi st poenotil v roku treh let. Republiško priznavalnino pa prejemi 667 oseb. Stalno priznavalnino prejema skoraj 9000 borcev, u kar bo v prihodnjem letu treba odSteti okoli 250 milijonov din-Invalidski dodatek, ki je letos 2377 din v republiki prejema več kot 22.000 upravičencev, skupna vsota za ta dodatek pa zna** 200 milijonov din. Za kritje zajamčenih pokojnin borcev, ki jik v republiki prejema 27.000 upravičencev, je v letošnjem republiškem proračunu namenjenih 476 milijona din, kar je za 42 odstotkov več kot lani. Za temeljno varstvo borcev in vojaških invalidov pa je iz letoSnjega zveznega proračuna namenjeno 11,9 milijard novih din. 2IVILA Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja