> ■ H ■ ! Posamezna številka: « ; 1 krono. 5 ■ ■ * .TABOK* tbjU dan, rarran J j iadatie m praz ikov, ob 18. uri z ■ • la umom na«Udn)oga dne tai stane B > e#lol«ti»o 180 k, polletno 00 K, • { etr;letno 45 c.. mesečno 15 K* « * tr.waTtti po oofrOToro, Pri Tečkratn • S objavi popust, '• .>«ro- s« m oprati ,TAB0RA%, J= X MARIBOR, Jorčloota ulica itav. 4. ■ BBS POSTNEGA. PAV S ATJEATST A Q B Q TABOR • Posamezna številka: 3 i 1 krono. s * S * UKEDSISTvO se mbijt T Vir* ! • bora, Jariičan ni. it. 4, L nad- « S s.ropi«. Taleion tntnrnrb. at. 276. S ■ OPRAVA .a v Jurčičev: * Z olioi it. 4, prilližje. demo. Tele. S ■ im U. 24. SHi poilnočetorni ra- ■ • cnn itn?. 11.782. * K» nuooiU bral dmaija n n* ► m o lira. — Bokopiai s« a* mč»Jo. » Leto: L Maribor, nedelja 31. oktobra 1920 Številka: 56. Francoski pokret za revizijo mirovne pogodbe. Pesimizem g jadranskih pogajanjih v Italiji. Boljševiška agitacija na Hrvatskem. Demokratska stranka priredi v nedeljo dne 7. novembra V Narodnem domu v Mariborji. / Začetek ob 10. uri dopoldne. Govorniki: dr. Kukovec, minister: Iv. Rebek, ključ, mojster; dr. Gustav Gregorin, Član Jugoslov. odbora. Konsiituanta. Maribor, 30. oktobra. Pred sedmimi dnevi je govoril na demokratskem volilnem shodu v kinematografu .Helios® v Zagrebu eden najuglednejših srbskih demokratskih politikov, notranji minister Miloiad Draškovie Kje.gov govor je tako zanimiv in splošno važen, da ga prinašamo v ekscerptu tudi naši javnosti. Draškovič je med drugim izvajal: »Dasiravno spadamo mi Jugosloveni po naSi politični bodofnosli in po naši zavesti k prvim narodom Evrope, prihajamo vendar'e pozno s konstituanto. Toda to je Že prej in pečati se moramo z bodočnostjo. Prvi pogoj zn konstituanto je da se ji očuva popolna svoboda. Vsak državljan mora biti pri izvrševanju volilne pravice v konstiluanto popolnoma prost. Drugo vprašanje pa je suvereniteta konstituante. More li konstituanto dolo čili kar hoče? Tozademo moramo pov-darjaM, da ne bo predstavljala le nnše Pjjpaon. Scba Štev. 17. (Drama nakljuSja.) Temna noč. Iz Črnkasto-sivib, čudno oblikovanih, oblakov stiska neka nevidna tndč dež, ki pada liki dolgih svetlih curkov na mokre strehe, blatna tla Srednjevelik mož, obleten v črn.’nov plašč, zvoni že dobri dve minuti na vratih hotela X. Slednjič se res odpro in med šprenjo §e prikaže zaspani fccbraz vratarja. Potnik: „Dober večer, kako soba na razpolago?* Vratar: .Bog daj, žal nobene.* Potnik: .Imam nakaznico stano- vanjske komisije.* Vratar: .A tako, bom pogledal.* Molk. Dejanje se vrši tri minute pozneje.; Vratar, zehaje: »Soba štev. 17 je še prosta. Izvolite?* Potnik, vesel: .Tu nekaj za trud. Zbudite me ob 8. uri.* Vratar, vesel: 'Lahko noč.* ‘Otnik, zehaje; .Hvala*. „oiniJr0rnna soba- ®ve postelji, umi-iJbw5»n^fr!* °^ledal°. miza, dva stola, ejektnčna luč. Tajinstveni potnik zaklene vrata, vtakne ključ pod blazino, •se sleče l^.vkže sjpat Cez par trenot-. generacije, nego tudi vse one prejšnje, ki so se borila za to državo, toda niso imele srečo videti izpolnjenih svojih sanj. Zraven so sence vseh predboriteljev naše svobode ter imajo tudi pravico do fcon-siituante. Konsiituanta je torej suverena. Storiti mote kar hoče, le v eno ne sme poseči, v majestetično zgradbo narodnega združenjn, katere ne sme. spraviti v nevarnost. Ta država ni na razpolago niti Pavelidu^nitf Pribičevidu, niti Laginji ali Pašidu ali kateremukoli drugemu pol-tiku. Vsi ti so poklicani samo za to, da služi o tej državi, no pa, da ž njo prosto razpolagajo. Konriilunntn mora torej čuvati narodno edinstvo tudi za poznejše rodove* Katera pa je glavna naloga konsln tuante ? Glavna naloga je ureditev javne uprave. 5 trm vstaja tudi vpregamo: centializncija ali decentralizacijo? Kot č*an vlade eem imel, priliko videli, da se to vpraŠTuie rr."d tovariši sploh ni npo-števa’0, ker smo vsi enega mnenja, da eme imeti naša Jugoslavija le ono snve-reniieto, ki se ne da dro iti. Obenem smo pa tudi za princip široke avtonomije. Nikakor ne mor mo vsa naga javna dela omejiti samo na Zagreb. Nnsa edna rešilev je dekoncentracija administrativnih del in funkcij. Mi vsi cemmo visoko angleški parlamentarizem. Zakaj pa zasluži to ceno? Ker je vsak parlamentarec, predno poslane zastopnik in vod-fdj naroda, bil že funkcijonar raznih r.iaifsih upravnih enot. Ravnotako rabimo tudi ml avtonomijo ter kolikor mogoče širok delovni krog pokrajinske samouprave, da damo rašim politikom gotovi sistem političnega šolanja. V sedanjem narodnem predstavništvu smo videli, da je imela od 3<0 poslancev komaj ena fretjina vsaj neko- kov vlada tišina, sliši se samo težko dihunje potnika in slabo tiktakanje njegove žepne ure. Trgajo se bliski, dež lije s pomnoženo močjo. Noč je postala še temnejšo. Nekje laja zamolklo pes. Elegantno oblečena dama, trepetaje od mraza, zvoni že deset minut ra vratih istega hotela. Tišina. Slednjič pridrsajo neki koraki, vajena roka vtakne ključ v vrata, ga dvakrat zaobrne in luč leščerbe pade na zunaj stoječo premraženo postavo. Vratar, ozlovoljen: »Kdo ste in kai belite?* Potnica, mehko: »Imate kako sobo na razpolago?* Vratar s sonorim glasom: »Zal, vse oddano.* Potnica, še mehkeje: »Imam nakaznico.* oddano**1” P°vc*ar*f0m : »Ponavljam. Vse Potnica, preplašeno: »ZadoVol/im se z vsakim kotičkom.* Vratar, zehaje: »Pogledam.* Pavza. Tri munute vlada smrtna tišina. v Vratar, zehaje: »Postelja v sobi štev. 17 je se prazna.? Potnica, razveseljena: »Tii nekaj zA t0j>3K. jf liko parlamentarnega in političnega smisla in razumevanja. Totom udejstvovanja v maf|ših zborih pa bo vsak dobil po-Irebno znanje in s tasom se bo gotovo stavila tudi zahtev?, da mora vsak, kdor hoče priti v centralni parlament, dobiti poprej potrebno v pokrajinskih zborih Ako bo konsiituanta to rešila, potem bo izpolnila svojo nalogo, ako pa bo lo izvedla skibo, slediti ji bo morala druga. Na drugi strani pa se moramo ozreti tudi na rebo naše zunanje politiko ter konstaibati, da je zelo oblačno. Mi imamo tam velike sovražnike. Na vprašanje, da li nam Inhkfl postanejo nevarni moram odgovoriti,, da ne. ker so — premaganci Za raše sovražnike so jih napravic le nečimernori in poknnane sanje. Zato so tudi nezadovoljni. Skušati pa jih moramo s to našo novo drgavo. v katero še vedno ne morejo verje'i, snri:azniti. Drugi pa co nam. odkrito povedano, zelo nevarni Tem pa ne smemo daja'i niknkih kon-cesifrin ti so notranji sovražniki. Ti so različni* Jaz poznam podrobno le one v meji ožji domovini, v Srb’ji, zato bom tudi le o njih govoril. Nekateri nočejo ničesar čuti v latinici ter vidijo v njej njej probsrbsko bidro. To so pa ravno oni. ki so za časa avstrijske oknoacije pridno zalagali »Beosradske Novine* z gradivom. Drugi se čutijo prizadeti radi nove državne zastave In novega grba; jočejo se za razcefranimi zastavami ter so iim š« danes zvesti. Ko pa je bilo v letih vojne treba te zastave braniti, so osfah doma v Beogradu. Takim sovražni kom ne bomo delali nikake milosti. Mi ročeVno nikake Velike Srbije, ker Velka Srbija, ki jo ti gospodje pravza prav hočejo je v resnici mala Srbija. Večje Srbije kot je v JugosTaviji sploh ni. Jaz eeni pr-pi srb.oj;i politik, ki govori v Zagrebu javno, zatorej povdarjam, d* so ta nesporazumljenja le posledice nekdanjega nezaupanja. Prepričan sem, da' so šipi 1 i najboljši lirvatski patrijoti v ljubezni do 6Voje Hrvatske pravljico o srbski želji po hegenomiji. Jaz pa zatrjujem, da v srbskem narodu ni mesta za imperialistične misli. Srb tega sploh ne pozna.1 Zelje po veličini pa obstojajo povsod istotako v Srbiji kakor Hrvatski. Dolžnost preudarnik ljudi pa je, take sanjače jz-trezniii. Slabi so le oni Srbi, ki hočejo nad svojimi brati izvajati hegemonijo, slabi pa so tudi oni Hrvati, ki jim to dovole. Kdor ne prizna brata za br&A, tal hoče tujca za gospodarja. To je ideja, Ul mora vse jugoslovensko demokracijo o-?ieliti. Mi moremo, v primeri z drugimi državami, še vedno govoriti o velkl sreči. Veliki socijaloi preobrati so nam ostali) tuji. Sli imamo kruh in ne trpimo pomanjkanje. Imamo pa le eno nevarnosti in to moramo odstraniti ter se z vso silo dati na delo, da izgradimo nago državo ter živeti v tradicijah onih, ki so ji dali moralno podlago. Dokler bomo hodili po tej poti, bomo hodili naprej in zmagovali, naj se nam postavijo v bran i« take ovire. Koroški plebiscit (Reminiscence.) (Konec.) 1. Ker je dovolila, da se odstrani demarkacijska črta med cono A in B* kar je protivno pogodbi, oziroma ni V pogodbi nikjer predvidjeno. Govoril sem o tem z našim delegatom na mirovni konferenci, dr. Zolgerjem, ki je sigurno njen najboljši tolmač, ker je sam na njej delal in on mi je potrdil, Vratar, vesel: »Hvala, lahko noč. Potnica, zehaio: »Lahko noč." Hišnica, mlado, brhko dekle, odnira z nadomestnim ključem vrata sobe štev. 17. Hišnica: »Madam ? Lahko noč, Potnica: »Lahko noči* in ji §tisne nekai v roko. Hišnica: »Hvala lena.* Vrata se zapro neslišno. Nežni prsti tipajo po električnem kontaktu, hipoma je vsa soba prepravljena z mehko, mlečno električno svetlobo. Dama stoni k ogledalu, sname s temnih kostanjevih las klobuh ter ogleduje svoio vihro, elegantno postavo. Lahek, zadovoljen nasmeh ji kroži na ustnih. Okrene se, da bi odložila gornjo obleko. Ko pa pogleda na mirno smrčečo moško postavo, od katerega je bilo videti le razkuštrane lase izpod odeje, krikne groze, stemni se ji pred očmi, predmeti v sobi se prično sukati v kolobarju in z zamolklim vzdihom telebne kot vreča moke na tla. Zunaj divja nevihta z vso vehemenco. Plameneči bliski sekajo nočno tmino, težke kaplje vdarjajo ria Šipe. Nekje v stolpu zabrni dvanajst dolgih, zateglih udarcev. V Sobi ni slišati drugega, ko dihapje dMSh oseb ^. in _ie omenjeno slabotno tiktakanje žepne ure. Možka oseba, I sključena v postelji liki klopčiču, diha J mirno, počasi; elegantpi dami, r4k-tegnjeni v ^vsej1 dolžini po tleh, se dvigajo prsa hitro, sunkoma. Njene lepe oči so polzaprte, obsenčene so od dolgih, temnih trepalnic ... Mir vlada po hotelu, vsi spe spanje pravičnega. Na hodniku se sliši odpiranje in zapiranje vrat. Najbrže je dospel zakasnel gost, ki se je udeležil kake krokade. Dama v zeleni baržunasti obleki se zopet zave. Ko pa pogleda po sobi in se domisji tajinstvenega moža z raz-kuštranimi lasmi, se komaj premaga, da ne pade v drugo omedlevico. Sele sedaj se domilli, v kaki veliki nevarnosti je ,bila. Plane kvišku, pograbi klobuk in dežnik ter odhiti na hodnik. Mraz jo pretrese, ko se domisli v kakem kritičnem položaju se nahaja. Zunaj divja nevihta, tu v sobi pa ta tajinstven mož, mogoče celo kak ropar ali bandit. Kaj naj počne: Ali naj tava v tem vremenu po mestu, ali naj se vleže na preostalo posteljo v topli, zakurjeni sobi? Kaj ji pravzdprzv more? Nič. V najhujšem,slučaju se bo pa znala tudi braniti, <*pnec Bistrica: Ir. Pirnat, sod. sr., Sloveti. Bistrica; Maribor I: Levec, viš. sod. sv., Maribor*, Maribor II: Ravnik, viš. sod. Stran % .____________________ mtmmmmrmmrnmmmmmmdMafmMmmmBm —P "H"«!—»B^aEBa«maa fd* W se po pogodbi ne bila smela odstraniti demarkacijska črta. 2. Ker je dovolila odstranitev vse naše vojske iz cone A. Tudi o tej zadevi mi je rekel g. dr. Zolger, da je proti pogodbi ter mi to takole raztolmačil: »Mi »mo imeli pravico v področju, katerega smo opravljali, držati toliko vojaštva, kolikor ga je bilo treba za obuvanje upravne avtoritete. Ti Vojaki bi morali služiti v slučaju potrebe kot asistenca našimp orožnikom.* ,To so besede g. dr. Žolgerja. Toda Vaša vlada ne samo, da je odstranila našo vojsko, nego je zadovoljila tudi zahtevi, da se zadnji čas tudi naše •rožnike zamenja z mladiči iz Koroške, ki še puške nikoli videli niso, tem rrianje,‘da bi bili sposobni opravljati to službo. ■ 1 8: Naša vlada bi ne bila smela dovoliti; da se plebiscitna komisija meša v posle naše uprave, da ji jemlje potrebno avtoriteto, da odstranjuje z vele-|KJŠestev agrarne poverjenike itd. S tem ise je v interesu Nemcev in Avstrije jsilriO zmajala v ljudstvu avtoriteta naše države. . ; 2 . • < 4. Bi morala vlada g. Vesniča odpoklicati- naše delegat,’, kakor bitro je do-žriala za pristranosti antantnih, a osobito .italijanskih članov, plebiscitne .komisije, Iti ži^takorekoč naravnost agitirali za Avstrijo. ■ 1" '*■> 5, Vlada, odrtosno delegacija, katera $e Vlado zastopala, ne bi smela dovoliti, pa se uporabi tak sistem glasovanja, ki je omogoči! izigravanje tajnosti glasovanja ter. kupovanje, glasov. Ko.pa se je vlada že prepičala o Škandaloznem falsificiranju plebiscita, bi morala nastopiti z vso avtoriteto in atiergijo in np samo ne priznati glasovanja, nego zahtevati tudi revizijo celega plebiscitnega vprašanja ter ne pre-uščati Koroške, dokler bi jo v svrho epristranske preiskave navedenih sleparij ne bi popolnoma zasedla vojska Amerike, Anglije in Francije toda pod r{ikaki.rn pogojim* ne Italije, ki bi se morala izključiti iz vsakega arbitražnega sodelovanja pri naših zadevah, ker je «aša sovražnica. Gospod Vesnič, odgovarjajoč na njoje vprašanje, pravi, k 4. točki svojega odgovora, da je naš delegat vložil pro lest proti zlorabam zagrešenim v coni lAl s katerimi se objasnjuje tak izjd {plebiscita, toda v. točki 6 svojega odgovora pravi, da je bilo priznanje ple-jhisdta, izvrSenega na podlagi člena 50 senžermenske mirovpe pogodbe, naša {dolžnost, ker to zahteva čast podpisa, JA je bil stavljen na to pogodbo. Kaj aaf to pomeni?. Za tjas bi veljal podpis, ako bi bil plebiscit izveden častno, terorja, brez sleparije in falaifi-ciranja, toda drugače ne. A ker je dokazano;, da se je plebiscit izvedel z zlorabami, kar tudi sam g. Vesnič trdi, tedaj je nalagala dolžnost vladi g. Ves-niča, da tak plebiscit ne prizna ter da •»hteva revizijo. ‘ \ Je II. morda samo jugoslovanski na-fod dolžan, da se slepo pokorava ne pogodbam, ampak, tudi vsaki krivični zahtevi antantnih gromoAiikov ? Torej «e ba mpral naš narod tako obnašati •vedno ter poslušati vsako željico teh I^omovnikov? Mislim, da se bo to tudi res tako dolgo godilo, dokler se naš narod ne fcvleče ik apatije in mrtvila, v katero je »padel vsled posledic svetovne vojne jtar notranjih strankarskih bojev. Torej okovov, v katere so. jih ukovali kapitalistični, materijalistični in reakcijonarni elementi, in dokler s pomočijo zdrave in poštene demokracije ne prevzamejo krmilo naše države nesebični, pošteni in močni demokratski državniki. Da ta dan prej dočakamo, moramo delati, neumorno delati. Posebno pa moramo posvečati veliko pažnjo od-goji mlade generacije, katero moramo očuvati strupa danes vladajočega ma-terijalizma in neznačajnosti. Odgajsmo nove kosovske osvobodilo*, osvetnike Kptdške z Gosppsvetskimlpoljem, osvetnike nam ugrabljenih delov jadranske obšle, Istri*, Reke in goriških brd. Kot okromen sodelavec na Koroškem in nepristranski opazovalec atentata, izvršenega na tem lepem delu naše Jugoslavije pod Zfliščito diplomatskega plašča, posvečujem te vrste, zavržene na dan obletnice našega osvobojeni« — naši mladini, bašim. osvetnikom. Gjuro Dfamonja, Zunanja in notranja politika. * Volila fo volilni pr dsedniki. Maribor; Prefiks : Vodnik, prof.,- Ptuj; Sv. Anton.: $ile, Maribor: Slivnica: dr. Jančič, drž. prav., Maribor: Sv. Martin: Schvvarz, davč. upr.,' Slovel*. Bistrica; Svefina: Fanninger, odv. kand., Maribor; Velka: dr. Gorišek, odv., Sentlenart; Pobrežje: dr. Irgolič, odv., Maribor; Tezno: dr. Hpjnik, odv., Maribor; Sv. Lovreu: Sevnik, not. kand., Maribor ; Sv. Trojici; dr. VeiseJ, zdrav., Sv. Trojiea; Slov. Bietripa: dr. Pučnik, odv., Slov. Bistriea; Sp. Poljakava: Kukovec, gr*db. kom., Maribor; Sv, Rupert; Vddljak, davč. padupr., Sentlenart; Sv. Jakob: dr. Mulej, sod. sv., Maribor; Sv. Lenart: dr. Kronvogel,sod. sv., Sentlenart; Studenei: dr. Rapoe, odv., Maribor; Sv. Juri; dr. Dolničar, avsk., Maribor; S .! Marjeta: dir. Stor, odv., Maribor; Sv.* sv., Maribor; Maribor III. doktor Toplak, viš.sod.sv.,Maribor; MariborIV.Sterger, viš. sod. sv., Moribor; Maribor V. dr. Peiller, sod. sv., Maribor. Ptuj: Sv. Urban: dr. Jenko, zdrav., Ptuj; Sv. Marko: dr. Brumen, odv., Ptuj; Savci: Vimaher, sod. of., Ormož; Svetinje: Zemljič, okr. sod., Ormož; Breg: dr. Horvat, odv., Ptuj; Plat: dr. Kolierer, zdrav.. Rogatec; Ragoznica: dr. Schr.efder, sod., Ptuj: Maretinci: dr. {Visenjak. odv,, Ptuj; Cirkovce: dr. Salainuu. odv.. Ptuj: Vel. nedelja: Potočnik, sod , Orinož: Sfoprce : Vidavič, •sodi ofic. Ptuj.Žetale: Maček, sod.kane., Rogatec.; Nova Cerkev: Toplak, davč. uprav., Ptuj; Rogatec: Potočnik, sod-svet., Rogatec ;Polenšak: Alt, sod. kane!.. Ptuj; Gradišče: Nikoletič, sod. ofic., Ptuj; Jiršovci: dr. Traven, sod., Ptuj; Ormož: dr. Franc, not., Ormož; Hrastovec: dr. Senčar, odv., Ptuj; Sveta Barbara: dr. Feripeve, odv., Ptuj; Sv. Miklavž: dr. Ban, odv., Ormož; Markla vas: dr. Košan, sod., Ptuj; Kostrivnica: dr. Rupnik, odv. kand., Rogatec; Krčevina: Vajda, girrn. r!\v-i Ptuj; Sv. Tomaž: dr. Lasič, odv., Ormož; Ptujska gora: Skrabar, not. kand., Ptuj; Dornava: Sovre, gimn, prof., Ptuj; Središče: Kojc, davčni nadu., Ormož; Sv. Vid: Košar, davč. ofic., Ptuj; Sv. Lenart; Mesarič, dav. asist., Ormož;Ptuj: dr. Štuhec,okr. sod., Ptuj: Rogaška Slatina : dr. Legčnik, odv., Rogatec; Sv. Andraž: Jerše, davč. upr.. Ptuj; Šentjanž: dr. Hrovat, odv. kand., Ptuj; Sv, Andraž: Košir, dav. ofic., Ptuj; Sv. Lovrenc na Polju: Golež, sod. ofic., Ptuj; Slovenjgradec: Brezno: dr. Pavlič fin. kom., Maribor; Crna: Kolenc, živinozdrav., Dravograd: Dravograd: Posega, sod. svet., Maricor; Smarlno : dr. Pirnat; odv. kand., Slovenjvradec; Gortina: Kavšek, nadgeom., Slovenjgradec; Guštanj: dr. Brence, fin. svet., Maribor; Ribnica: Lcnanrčjč, inž., Ribn.; Kapla: Knop, davč. upr., Maribor; Slovenjgradec: dr. Doljan, sod* sv., Slovenjgiadec; Marbek; dr. Kuder, sod., Maribor; Sv. Uj: dr.Kunc,not., Slovenjgradec; Mežica: dr. Pfeifer, a gr. in?., Maribor; Muta: Sattler, finančni tajnik., Slovenjgradec; Šentjanž: Cepin, davčni upravnik, Slovenjgradec; Podgorje: Zorjan, sod. kanci,, Slovenjgradec; Prevalje: Fabjan, davč. neduč., Mariber; Remšnik: Dev, eod. svet., Maribor; Sv. Andraž: Drevenšek, sod. kane., Šoštanj; Sv. Danijel: Najžer, davč. upr., Maribor; Sv. II): Knez, davč, nadupr., Celje; Vuzenica: Volčič, fin. komis., Maribor; Skale: dr. Hrašovee, odv. kand., Celje ; Šmartno: Cuš. davč. ofic., Celje; Topolčica: dr. B. Erat, zdrav., Šoštanj; Tolsti vrh: Kocuvan, davč. nadupr., Maribor: St. Janž: Šinkovec, inž., Skale; Velenje: Marinček not. Šoštanj. * Prestolno nasledstvo y Grčiji. „D»iIy Mail* poroča: Princ Pavel je odšel v petek iz Lucerna in dospel v petek v Atene. Težkoče radi dosedanjega zadržanja kralja Konstantina radi prestolo-nasledstva princa Pavla so baje že odstranjen^, tako da bo prejel krono naj-brže princ Pavel. * Tudi na Poljskem je razpisano prisilno posojilo. Na poljskem državnem zboru se je v sredini seji določilo, da se izda zakon o prisilnem posojilu. potrjena od ukrajinske vrhovnfe komande. V zvezi z nadaljnim umikom bolše-. vikov so zasedle ukrajinske čete do 26. t. m. Bugovo strugo pri Haysyni. Dosegle so kraj Lipovec in stoje na severu pri Brdičevi. * Švicarski budget. Proračun švicarske zaprisežene zveze predvideva prejemkov 348,900.000 frankov, izdatkov 527.390.000, toraj primankljaja 178,490.000 frankov. * Tatvina orožja Iz vojašnice v 5teyeru. Dunajski listi poročajo o tatvinah orožja v Steyeru, ki so bile izvršene v tamkajšnji topničarski vojašnici. Govori se, da so neznani tatovi odnesli večje število pušk in karabink (okoli 300) in sedem strojnic z vsemi pritiklinami in municijo. Gre baje za oborožitev komunistov. * Gibanic proti sovjetski vladi v Rusiji. »Berlingske Tidende* porpčajo, da je objavil tajnik srednjega odbora ruske komunistične stranke Preobra-šenski v „Pravdi“ članek, v katerem toži, da se mora Prisilnim potom doseči disciplino o stranki in da tudi stari komunisti ne kažejo več zanimanja za duli proletarijata. Dalje pravi, da vodje bolševikov sami priznavajo, da je to gibanje proti sovjetski vladi zelo resno. * Pogreb Mac Swyneja. »Telegraaf* poroča iz Londona: Zunanji minister je dovolil na prošnjo svojcev, da se truplo coorkskega župana prepelje v Coork. Včeraj zvečer se je postavijo mrliča v soutwarksko katedralo, pred katera se je nabrala velika množica ljudi. Ko so nesli rakev v cerkev, so poljubljale žene rakvin prt. Katafalk, ob katerega se je postavila straža, obstoji iz mladih Ircev. * Obvezna doba vojaškega službo-* vanja v Franclji. Marceli Hutin je* objavil v „Echo de Pariš*, da so Člani kabineta po vesteh vladnih krogov soglasno sklenili, naj se določi doba obvezne vojaške službe na 18 mesecev. Kot pogoj se je zahtevalo, naj ima Francija toliko vojaštva pod zastavami, da lahko jamči za izvršitevVersaillskega pakta in da se lahko obdrži zasedbo-renskega ozemlja, ozir., da se po potrebi zasede tudi rursko kotlino. * Poročilo o bitki pri Skageraktt Sfc ne objavi. Admiralitela objavlja, da se poročilo o bitki pri Skageraku ne sme objaviti. > ■. * Nameravan puč na Saksonskem. »Freiheit javlja, da nameravajo desničaiji na Saksonskem prirediti puč. »Kemnitzer; Zeitung* poroča tudi v istem smislu. Giba« nje naj bi se pričelo pri Orgeši. Ista ima živahne zveze z vladnimi uradi, x državno brambo, policijo in vsemi naci-jonalnimi strankami in korporacijami. Vodstvo naj prevzame meščanski svet, kateremu se pridruži več društvenih zvez. m Dne 5. novem|>t»a konset*tipa V RlaPibona slavni češki vijoti-j nist Mjoeian.. eeineeeeeeeaieee Slovan, narodno gledališče, Repertolre bodočih dni: V soboto 30.s »Ples v operi". Prva opirela v sezoni. Izv. abon. V nedeljo 31.: Popoldan ob 15.: »Španska muha". Zvečer ob pol 20.: »Brat Martin". Izv, abonera. ,-c. SnftfeBajfe a tiilm.Mtkar". Mpflsj, dokler sc ne združijo č .jfeL zdravi Ukrajinski dementl. Ukrajinski Kri«: Dolence, gradb. komM Maribor:|dopisni urad poroča \% Taruove: Tmje: Gal, dvč. npr., Sloren. Kdricr. rtičshrjg Vorš •» * r-mbr.?.- u.: Vest Maribor,”8!. oWo6rs'l95& ,T A B O R V Stran & Dnevna kronika, — Prihodnja štavilka našega lista izide radi praznikov v torek zvečer. — Se en greh na narodnem prazniku je povzročil poverjenik za uk in boproč-islje dr. Verstovš k. Večina šolsjcih vodstev lako v mestih kakor na deželi še v p t- k zjutraj ni bilo obveščenih glede praznika in maše. Mladina je prišla večinoma s knjigami v šolo. Ker je ge le med šolo doglo iz za pane Ljubljane tozadevno obveslilo, so mladino izpustili iz šol. O šolski maši seveda ni bilo govora — saj v Mariboru je mladina tavala po ulicah in delala Nemcem v veselje dovtipe na narodno zavednost v šje Šolske oblasti in poverjeništva r.a uk .in bogočastje. Ker se v Mariboru klerikalci ni>o nikjer ofieijejno udeležili slavja na predvečer, se domneva, da, so to namenoma storili. — Nemško obmejno tolovajstvo. V noči od četrtka na petek, je pri gradu v^Zgomj m Cmiirekii stražil naš vojak 15 kor j. ki so jih naša? straže odvzele tihotapcem in katere so hoteli drugi dan prodati na javni dražbi. Nemški obmejni tolovaji pod vodstvom zloglasnega Finka ■so se po noči vtihotapili preko Mure, ustrelili voj sko stražo kaplarja ter od-Vl'db kotne. j Ker‘so- se naši ljudje že ^selili ra prodajo konj, je to tolova|sivo razburilo naše obrnemo prebivalstvo, ki jc pripravljeno, do skrajnega, ako vlada ne ukrene takojšnjih represalij proti flern. avstr, tolovi jdvu. — Kam gre toliko mesa? Prebivalci v bližin-mestna klavnice opazujejo v zadnjem času, da se izredno mnogo živine pokolje in odvaža ver> iz klavnice. Zatrjuje se, da se toliko živine nili med vojno nt pobilo ozir poklalo v mestni klavnici. Mod Nemci se §*ri vest, da z ozirom na naš .protest., da vlada prekine vsak i voz živil, v Nem. Avstrijo, razni prekupčevalci 'hitijo spraviti čim največ mesa v Nem Avstrijo. No prem tem vestem je ugotbvlieno sledi če: Cena živini se v zadnjem času inpidno dviga, pokolje se res nenavadno mnogo živine — te dni .je en sam mesar v klavnici zaslužil GOO K na dan od sam* ga klanj i iri v Mariboru se zadnje dni nahaja vse polno nemških, madžarskih in hrvatskih čifutov/ Izvozničarji mesa zaslužijo po 30 000 K pri enem vagonu.' G. vladni komisar, zahtevamo pojasnila! — Nem. avstrijski agitatorji iz Koroške se vračajo k nam, da v Mariboru nodajujejo svoje delo. Eden teh poštenjakov je neki Majdič, ki je bil v Žel. Kapli eden najhujših agitatorjev za Nem. Avstrijo, ki je pomagal preganjati naše ljudi in ki je nalepljal lepake »Ven s Kranjci"! In zdaj si upa ta mladi renegat v naš Maribor in to celo na našo gimnazijo. Na Dunaju izganjajo naše viso-košolce, če se izpostavljajo bot Jugoslo-veni. Moramo biti samo mi take mevže, da si pustimo vse dopasti\od Nemcev? — O. prof. Fava’u v album: Izmolite »Mordsprilglerei* natančnje pre-čitati in če tudi 'še potem najdete, da smo te besede Vam podtaknili, se rade-/voje sami obsodimo brez § 19. Do te4aj; pa le ugotavljamo, da se je o i.Mordsprflglerei* govorilo pred .Ljudskim domom« v trenotku, ko ste šli Vi z g. Gmejnerjem mimo. .—*■ Trpinčenje ljudi. 7 stopinj pod ničlo mraza imamo, a vkljub temu javni lokali najbolj obiskovani in proglašeni kot slovenski -— še danes ne zakurjene. Od samega dima se ne vidi niti obrazov gofctov pri sosednji mizi. iTobačni dim v mrzlem, le vsled izdiha-vanja in telesne toplote vlažno ogretem ozračju' najnevarnejši povzročitelj ne samo katarov1 V grlu, ytatu, Ampak tudi pljučnih in očesnih. Svaka sila do vremena! Naši Slovenski, obrtniki naj ne. tožijo, če so gostje primorani se zatekati v nemške lokale. Za Maribor treba še vst^noviti policijsko sanitetno kontrolo. — Se denuncirajo. Sodrugi okoli (»^olksstimme* mislijo, da se z ‘denun-cijanstvi y listu in osebno še niso dovolj (Prikupilii državni policiji, drž. pravdništvu in preiskovalnemu sodniku. Denuncirajo 'ie dalje s polnimi imeni. Da bo bolj držala os*!** jih ponatiskujejo tudi v iVolksstimme*. O Marsu pripoveduje, če se ne motimo pokojni dr. Krek, da je v Španiji pripomogel 17 delavcem na vislice in da je on izročil svojega so druga Bakunina. očeta ruskih boljševikov, Nikolajevim kozakom. A da bodo i naši socijalisti kdaj sledili isto pot, bi ne verjeli, če bi ne čitali v »Volksstimme* in če bi nam ne bilo znano, kdo lin koga so denuncirali pri * biričih". ' — Stanovanjska beda. V Mariboru je s stanovanji vedno večji križ, posebno pa v zadnjih dneh, ko pridejo že tudi koroški begunci. Marsikaj bi se v tem oziru lahko spremenilo na boljše, ako bi stanovanjski urad bil na 'na svojem mestu. Žalibog se pa tam vrši le pristranost in korupcija. Mi pa mirno gledamo tako početje, mesto da bi že enkrat začeli pošteno pometati v tem u-radu'. In to se mora zgoditi takoj, kajti zima je pred durmi, sicer bode naše bedno ljudstvo brez strehe. Ta stanovanjski urad se mora takoj razpustiti, ter sestaviji nov, najmanj 20 Članski odbor in le iz mož, ki so stari Mariborčani, ter poznajo popolnoma ddbro domače razmere. Ta odbor bi se motal razdeliti na še manjših odsekov ter takoj pričeti z revizijo v vseh hišah. Sestaviti se mora seznam od vsakega posameznega stanujočega, kaj kje dela, kam je pristojen itd. Na ta način bi bilo mogoče izvesti' natančno remeduro. Obzira bi pa bilo treba pri strankah, ki že dolgo bivajo v mestu, ter so penzijonisti ali se preživijo'z dijaštvom. Pri taki nepristranski in odločni preiskavi bi se moglo marsikoga naseliti, trinoge pa snet, ki uživajo protekcijo in so proti-državni hujskači,- postopači, verižniki itd. izselili. Da se to kmalu izvrši, treba bode stopiti pred vlado z odločno zahtevo, da takoj ukrene potrebne korake ter preuredi sedanji sistem stanovanjskega urada. V Avstriji se nam smejejo. Potnik, ki se je te dr.i mudil v Nemški Avstriji, nam sporoča sledeče zanimivosti: Ako nekateri naših politikov trdijo, da se v Nemški Avstriji ceneje živi, kakor pri nas, imajo v splošnem prav. Razen kruha, ki ga je težko dobiti in je slab,, so vsa druga. živila oziraje se5 seveda na našo valuto, Cenejša kakor pri mas. V Mariboru, , kjer bi morali imeti vsega v izobilju in po ceni,, pe dobite tako raznovrstne izbere za kosilo ali večerjo kakor n. pr. v Gradcu ali celo na Dunaju. Obleka in obuvalo je v Gradcu -skoro ravno polovica ceneje kakor v Mariboru — tu se pač kaznuje visoka carina in prevoz. V srce pa mora zaboleti vsakega Jugoslovena, ki še ni otrovan po verižništvu, kako se nam Nemci povsod zaničljivo smejejo, češ, dokler imamo Slovence od Maribora do Ljubljane in dokler ostanejo .razmere v Zagrebu in Beogradu take kakor so bile do danes, se nam v Nemški Avstriji ni treba bati stradanja. Ne samo blaga kolikor ga hočemo, za. mnogo .našega slabega denarja dobimo od vas vse kar hočemo. Slovenija ima še več — dor Šušteršičev. — Žal, da imajo Nemci, prav/ Ampak naš narod je /izpregledal in spoznal, da ima ne samo v politiki,-ampak še več dor Šušteršičev v verižništvu in trdno smo prepričani, da ho temu preje konec, kakor si mislijo grešniki pri nas in preobjestrti sosedi preko Spilja. Za danes vprašamo našo obmejno carinsko stražo: Koliko Časa še bo skoro Gradec, gotovo pa Lipnica preje imela naše sveže pecivo, kakor ga imamo v Mariboru? ' % Kemova svinjina <— smrdl.-Spo- minjate se, da je vladni komisar dr. Leskovar ob predzadnji seji mestnega sosveta na javno interpelacijo njegovih lastnih pristašev javno obljubil, da bo v tej zadevi -pri prihodnji seji podal javno pojasnilo. Sumljivo je bilo že, da se to m zgodilo že pri naslednji seji. A nad vse sumljivo na je, da je vladni komisar to zadevo pri tej seji izključil iz javnosti oziroma izključil javnost iz te zadeve in sicer tako daleč, da niti zapisnikar ni smel biti navzoč pri razpravi. Da je dr. Leskovar kot privatna oseba, poseben prijatelj klavniškega ravnatelja Kerna, to sodimo po njegovih dejanjih, 0 yp_l.SU — ^ • A da se dr. Leskovar kot vladni komisar upa zadevo, o kateri se po zaslugi njegovih lastnih pristašev toliko govori tudi že izven Maribora, zaviti v še bolj skrivnosten plašč tajne seje, to smrdi še bolj, kakor Kernova svinjina v klavnici. Čudno je, da je g, Kern ravno ob tem času preskrbel 100 kg pljuč in jeter, ki jih je pravzaprav daroval zagrebški vele-mesar Predovič. Ni čudna taka reklama ravno na dan seje, ki ima javnosti pojasniti, kdo je kriv, da je na mesu od 40 svinj, ki jih je kupilo mesto, tekom, pozabljenega časa se razpasla milijonska armada — črvov in gnilobe? Dr. Leskovarjevi pristaši, ki so bili navzoči pri komisijelnem ogledu, so mnenja,' da je dr. Leskovar sam še več kriv kar-kor njegov prijatelj Kern, da ta svinjina zdaj tudi v tajni seji tako —- strašno smrdi. — G. Petrič Iz Studencev nas zagotavlja, da se pri njemu ne zbirajo nikakšni prijatelji dr. Juritscha in da on sploh kakšnih tajnih političnih sestankov v svoji hiši ne trpi. Tozadevna govorica je nastala— kakor se nam -iz . druge strani zatrjuje, na ta način, da se je k zgolj rodbinskemu slavju zbralo nekaj njegovih bližnjih znancev. — Vzgleden par. Ormožanei smo že ta k n -rečni, d> imamo sploh kake svoje po obnosti. Tokrat si hočemo malce po&rlednti »predstojnike* naših uradov. Da ne bo preveč, bomo vzeli srpno pošto in davkarijo. Pa začnimo pri prvi. Ima pred-iojnika, menda iri uradnice in več pomožnega osobja. Vse leto smo dobivali našo pošto tik pred poldnem, do pol 3. ure je bila korespondenca opravljena in odgovori ter naročila so ob 3-13. uri poletela širom domovine Pa’ glej kak »obSefcoristeh" preobrat! Naenktat imamo uradne ure xa stranke popoldne od\3—5. ure. To je toliko, kakor da bi železniški uradnik 3e le po odhodu vlaka odpil blagajno, češ, vtek gre šele čez 24 ur. Najbolj pa zamerimo to. da vživajo na tem uradu nekdanji slnboznani obešenjaki slov, narodnjakov ala Kaltenegger posebne privilegije, med tein ko moramo mi navadni zemljani ponižno čakati. Razumete, g. poštar ? — Mo. in na davkariji? Tam pa imamo vbdjp. ^ki si pridobiva, čimdaljf večje simpatije prebivalstva s svojo arogahc6v! s svojo starokopitnostjo, z vednini 'pošiljanj,<'m Strank po drobiž in'drugimi prijetnostmi za težko obložene davkoplačevalce. Posebno so mu hvabžni. ony ki jih je pismeno pozval na urad radi, povračila ob kolekovanju zaplenjenih bankovcev. Nekateri imajo s tem po ves1 dan zamude, po 50 in več teron stroškov ter najmanj toliko zgube ip , to ,za; košček ničvrednega papirja. In zakaj? .Mfendn zato, ker se je g. vodji hotelo,, videti »srečne" prejemnike povrnjenih bankovcev, namesto da bi bil del iste strankam vročiti po pošti. Morebitni iž-govor. da bi se s tem obložilo pošto je; prazen,' ker so tudi dotični pozivi šli pp pošti, pa še celo dvakrat. —,Pa naj še kdo reče, da to ni za prebivalstvo koristen — uradniški par." — Pasji kontumac. Maribor je poslal sloveč po verižniških in tihotapcih ter— pasjem kontumacii. Odkar obstoji Jugoslavija obstoji za Maribor, tudi pasji kontumac. Kakor slišimo, .je že danes • zopet podaljšan prejcp tega leta v prihodnji februar. Izdajati take odredbe — kdor sam nima psa, je kaj lahko. Lažje, kakor se pri nas prakticira, bi* bila tudi omejevati potrebo po kontumacu. Zadnjič smo doživeli slu, čaji' da je stekline sumljiva psica celi teden begala javnost, rte dn bi se bil kdo resno potrudil žival izslediti; To gre kar tako po domače, če kdo takega psa slučajno vjame, je prav, če ne je pa tudi prav, glavno je, da razglasimo kontumac. Cernu pa ta strogi kontumac razdaljiti čez nujno potrebo ? Cemu vbogo žival in lastnika trpinčiti še: s konopcem (vrvico)? To ni več nujna potreba, to je — avstrijski uradni šimelj. In tega reši nas o 'gospod Hinterlechner! — Več prizadetih. — Mestni sosvet mariborski. V tajni seji mestnega sosveta, ki se je vršila dne 28. t. m. od 18—19 ure, se je razpravljalo o disciplinarni zadevi ni imela pristopa, ravnotako tudi ne pri razpravi o mezdnem vprašanju, mestnih nastavljencev, naj se jim v isti meri in istočašno zvišajo draginjske doklade, kakor državnim uslužbencem. Izvoli naj se odbor, ki bo o tej zadevi poročal na prihodnji seji mestnega sosveta. Ob 19. uri se'je pričela javna seja. V kra-. jevni šolski svet so bili izvoljeni: Dr, Capuder, Krepek, dr. Somrek in nadučitelj Tomažič. Šolski ogled naj bi vršil profesor Vesenjak. — K stroškom pbrtn.o-nadaljevalfie šole, ,ki se kalkuli-rajo na 60—70.000 K, bo prispevala država dve tretjini, mestna občina pa ostanek. — Prošnja tajništva delavske organizacije po 50 odstotnemu znižanju cen delavstva pri uporabi mestne kopel ji i kot tudi mestnim nastavljencein, se od-; kloni, ker tajništvo ni kompetentno zaj tako prošnjo. — Mestna občina nei bode prištevala k stroškom za preure-1 ditve stanovanja, ki ga je nameraval adaptirati stanovanjski urad v Koroški ulicj z motivacijo, ker to stanovanje nj zajamčeno. — Mestna občina mora plačati' spedicijski družbi »Balkan* za razne prevoznine velikanske stroške. Pametneje bi bilo, da se nabavi par konj, ki bi ostali občino okrog 60.000 kjon,. Ti konji bi bili v (teku 5. mer secev plačani. Po potrebi jih lahko vpo-rabi v nujnih slučajih tudi pogrebni zavod. Predlog se sprejme. — Glede 'interpelacije radi preskrbe šolskih zavodov s premogom se ugotavlja, dat imajo v zalogi v to svrho 216 ton pre-! moga. Ostala množina 268 ton, ki se še rabi za to sezono, se bode nabavila, —-Obrtne zadeve: Proinji Alojzije Mavrič za podelitev koncesije trgovinfe za sta-' rino na Aleksandrovi cesti 44, se ne ugodi, ker ni krajevne potrebe, istotako tudi Darku Guštin za podelitev kon-cesije trgovske agenture in komisije na Aleksandrovi cesti 51. Prošnji Ivana Soka za podelitev koncesije trgovine t deželnimi pridelki in kolonijalnim blagom na Aleksandrovi cesti 61 in Franca Radii trgovske agencije in komisije, Razlagova ulica 11, se .tudi ne ugodi. Dovolj ene koncesij e: Albertu Kopaču, trgovina z manufakturnim blagom na debelo, Glavni trg; Franju Krepek, iz-* voz deželnih pridelkov in volne, uvoa tekštiipih.predtnetpv itd.; Francu Atprin^ trgovina s kolonijalnim blagom inŠ barvarni; Gosposka ulica 27; Praselja Antona prošnja za dovolitev koncesije iz delovalnice stročnic v Gosposki ulici se odobri in prošnjo Antona Oberhamerja za koncesijo trgovine z manufakturo na Glavnem trgu se odloži v svrho poizvedbe. Domovinske zadene: Prošnji Aliče Strohbach za znižanje predpisane pristojbine za dovolitev meščanske pravice se, ne ugodi. Katarini Hendler, lastnici kavarne »Balkan", s? da zagotovilo sprejetja v občino za njo in njenega sina , proti plačilu pristojbina K 4000 —. Karlu Mayerju, fotografu, k{ je pruski državljan, se ne da zagotovila za občinsko pravico. Stefanu Scherbaumu, davčnemu nadoficijalu v pokoju jn njegovi ženi velja prejšnja domovnica kot zagotovilo za domovinsko piavičo. — Stavbne zadeve: V Dravski ulici se na hiši Mahnič-Felber postavi svetilki Prošnja hišpih posestnikov, da se-odprel pot iz,Ruške ceste v ulico pod mostom? se odkloni, pač pa se napravi vijugalni' serpentina. — O oddaji zemljišča mestne’ občine pri.vojaščnici v. zakup 45. peš-‘r polku, se bode poizvedovalo. — Seja • se je kpnčala; ob 21, uri. •>' , ,. V — Za žrtev 4. oktobra so darovaR padal je: g. trgovec Baloh je nabral v veseli družbi samcev pri Balonu J, 15 K, pri'koncertu v Narodnem domu v soboto 23; oktobra' se je nabralo K 597-50, Kr, D- v Mariboru in ur. Drogove sekcije ■■ nabrali 550 K ter uradništvo mestne hranilnice 500 K. Denar naj dvigne udbva pri nas. Posnemajte. — Komanda ipesta Marlhorat javlja naknadno k svoječasni objavi v'-sprejemo rokodelcev v službovanje; 'da' se po naknadni odločbi sprejmejo^samib?1 po eden mjzarski, zidarski, in ključavni-(Carski mojster, dočim se slikarski .mojster'? ne-Sprejme.;' ' „ v' ' M., j,' . :: — Svi jugoslovenskl es-oeiauUsij, umoljavaju se, da jave odmah »svojui tajijikp .Ocu&tv*.Esper. o' lagrebu A. Bertoli u Filipovičev prilaz £, Zdgreb, zbog osnutka, Jugoslaven-j&kog Esper. Saveza* te saziva I. Jugosl. Esper. Kongresa. Uredništva sviju no-(vina u državi umoljavaju se, da pre-{tampaju ovu vijest. — Brzojavni promet Ljubljana-Trst. Ministrstvo pošte in brzojava objavlja, da je izpostavljen med Ljubljano |n Trstom brzojavni promet. — Tatvina. Nadučitelju v Pobrežju je nedo ukrapel perila v vrednosti 110.000 K. Perilo je zaznamovano s T. IM., oziroma J. K. Kdor zasledi zlikovca, dobi deško obleko v darilo. — Restavracia „Maribor“ na Grajskem trgu bo sprejemala od 1. novembra dalje abonma prve vrste za boljše 'gospode in dame. Abonma ne bo vezan jna mesec, ampak le na poljubno število jdni. Nudila se bodo res samo prvovrstna jedila. Natančnejše pogoje se (zve osebno pri lastnici. — Pokvarjene proge vMacedonlji. Politični komisar v Bitoiju javlja, da je vsi e d pokvarjenih mostov prekinjen pro-Imet med Solunom pri Komuru. Tudi z [Grčijo je bil promet prekinjen med Lozijo in Belo Vodico. Poprave se že vrše. — Zaplemba Italijanskega blaga, namenjenega Rusiji. Neki angleški torpedni čoln je vstavil v Črnem morju (italijanski parnik, ki je hotel prepeljati blago v Novorosjjsk in blago zaplenil. — Konpc velike angleške stavke ? »Manchester Guardian" poroča, da je jprenehala stavka pfcmogarjev. S 1. no-jyembrom bodo pričeli zopet delati- Vlada 'je dovolila takojšnjo povišanje mezde za idva šilinga. Izvrševalci odbor premogar-;jev se jo izjavil, da bo nosil odgovornost «a zvišano produkcijo premoga. — Kuga v Datumu. Kuga se razširja v Batumu ln Mali Aziji še vedno. ženje vlada v vseh umetniških krogih napeto zanimanje, ker je upanje, da pride vendar enkrat tudi pri nas do resnega in realnega dela na tem polju. Najnovejša poročila. Revizija mirovne pogodbe? DKU Berolin, 29. oktobra. »Berliner Tageblatt* poroča iz Bazla: Parižki zastopnik milanskega „Secolo“ je izjavil, da se čujejo v francoski javnosti vedno pogosteje glasovi, naj se uvede revizija mirovne' pogodbe. Ako tudi izvira to gibanje iz oportunističnih razlogov, vendar postaja ta struja z vsakim dnem močnejša. Tudi večina francoskih dnevnikov je za tako revizijo. Francija naj se zanima bolj za te zadeve, ker se zna zgoditi, da bo pri spremembi mirovnih pogojev oškodovana in izolirana. Cas je zelo ugoden za temeljito in prijateljsko revizijo. ' o predlogu zveze narodov radi litvin-skega vprašanja. Poljska vlada se je izjavila, da se zadovoljuje z glasovanjem v vilnskem ozemlju pod kontrolo zveze narodov, vendar samo pod pogojem, da se uvede plebiscit samo na ozemlju, zasedenem od Zelnikova. Sprejem Nemčije v zvezo narodov. DKU B e r o 1 i n, 30. oktobra. »Neue Allgemeine Zeitung* poroča iz Rima: Italijanski zastopnik zveze narodov j sporoča, da se bo v prihodni generalni skupščini med drugim razpravljalo tudi o gospodarski solidariteti združenih držav radi primanjkovanja surovin in o sprejetju Nemčije v zvezo narodov. | Presbiro pobija „SIovenca“. LDU Beograd, 29. oktobra. Presbiro javlja: Ljubljanski »Slovenec* 2 dne 26. oktobra t 1. prinaša tri napade proti beograjskemu presbiroju, češ, da je v službi demokratske zajedle. Vsi ti napadi so popolnoma neosnovani in morajo izvirati le iz popolnega neznanja obstoječih dejstev. Presbiro je izvesti-) teljski organ kraljeve vlade in ne agitacijsko sredstvo posameznih strank. . Kultura in umetnost, -j- Spored koncerta, ki. ga priredi S novembra v koncertni dvofani našega gledališča sovrstnik Kubelilca, največji [virtuoz vijolinist, ki je že svoj čas Spustil najboljši vtis v Mariboru, Jaros-jiav Kocian: (glej priložen spored!) iSpremljevanje na glasovirju izvršuje 'drugi virtuoz VI. Polivka. Predprodaja vstopnic se vrši od pondeljka naprej v [dnevni gledališki blagajni. l.W.A. Mozart: 311. koncert G-dur, Allegro, Adagio Rondo (J. Kocian). 2. A. d’Ambrosio: iH. koncert H-moll, Allegro moderato, lAndante moderato, Allegro moderato e jenergjco (J. Kocian). 3. a) Louis Cou- Perin-Kreisler: Conson Louis XIII., avane, b) Louis Couperiu-Kreisler: Le ipreciense. d) Francis Francoeur-Kreisler: tSicrliana-Rigandon, . d) Ft Kreisler: |Caprice Viennaiš, 4. B. Chopin: Im-promptu, Fisdur. . B. Smetana: Polka, jF-dur. 5. J. Kocian: Humoreska, Suk-iKocian: Pesem Jjubavi, H. Wieniavski: Scherzo Tarantello. -j- Opozarjamo na plesni večer g. .Klavdije Isačenko, ki se vrši v sredo 13. novembra v Gčtzovi dvorani. Podružnica Jugoslcv. Matice v Mariboru. Akademski slikar Kos*,je naslikal lepe umetniške lepake, predstavljajoče neodrešeno domovino. Nahajati bi se morali v vseh društvenih prostorih jiaSih nar. društev, a tudi po javnih lokalih, trgovinah in sploh na vseh javnih prostorih, ta lepak naj bi bil povsod viden znak našega narodnega stremljenja. Pozidamo društva, trgovce in podjetnike, da si jih' preskrbe. Obenem je tudi lep okrasek prostora. Dobe se pri Matici po 10 K komad v Sodni ul. 32, pritličje., + Strokovno udruženje jugoslo-venskih obrazujočlh umetnikov. Dne 23., 24-. in^. t. m. vrš i se je sestanek jugoslovanskih umetnikov (slikarjev, ki-Iparjev inl arhitektov) v Zagrebu.»Slovence [so zastopali Tratnik (za klub #,Savac), Šantel (za društvo sloven. umetnikov) in Costaperazja (za neorganizirane umetnike), Hrvate Meštrovič, Frangeš in Se-noa, Srbe pa Predič, Popovič in Belič. Po temeljitem posvetovanju zjedinili so •e vsi delegirani umetniki v vseh glavnih točkah, ter so sestavili načrt pravil, ki le bo predložil še v odobrenje lokalnim organizacijam. Natančnejše poročilo bodemo priobčili. v; kralkem. Za to udru- Peslmizem o jadranskih pogajanjih v Italiji. LDU’ Pariz, 29. oktobra. (ZNU) Kakor javlja brzojavka iz Rima, je Giollitli sprejel guvernerja Dalmacije, admirala Milla, ki je ministrskemu predsedniku odgovarjal na pritožbo voinega ministrstva, da je om (Millo) v okupirani Dalmaciji izkoristil vsako možnost, da^z-vrši italijanski načrt, katerega izvedbo pričakuje ves narod. Giolitli je pozval Milla, naj s svojo avtoriteto vpliva, da se pomiri razdraženost prebivalstva, ker mora biti mfr na Jadranu vzpostavljen za vsako ceno. Brzojavka pravi, da je v italijanskih vodilnih krogih zelo malo optimizma, da bi pri pogajanjih prišli do povoljhe rešitve, akoravno želijo, da se stori vse, da dovedejo pogajanja do uspešq|ga konca, posebno da se posreči gospodarski sporazum, ako je to le mogoče. Rovarsko delo boljševiških agitatorjev na' Hrvatskem. LDU Beograd, 29. oktobra. (Uradno). Oddelek za javno varnost ministrstva za notranje posle objavlja nastopno poročilo orožniške postaje v Kapeli: Dne 28. L m. sta prišla dva boljševiška agitatorja v selo Lipovo brdo, občina, .Kapela, okraj Belovar, v hišo župana St. Suveljaka in sta zbrala tam nekoliko prebivalcev ter jim pripovedovala, da imajo boljševiki pripravljenih čet 20.000 mož (menda na Madžarskem). Ko bodo ti prišli skozi vas, naj se prebivalstvo ničesar ne boji, ker da oni delajo za narod. Oblečena sta bila v voj. obleko, oborožena z vojaškimi puškami in po kratkem bivanju tamkaj sta oddala dva strela v zrak in odšla iz sela. V istem Času sta nabila nekega Ivana Murkiča, ker je opozarjal ljudi, naj ju ne poslu-' šajo, ker še ne ve, kaj sta. Iz tega poročila je jasno razvidni kdo navaja hr-vatske seljake na stranska pota in v čigavem interesu je, da se hrvatski kmetje bunijo proti svoji državi in narodu v njej. . _______ Svet zveze narodov. DKU Pariz, 29. oktobra. (Brezžično.) Svet zveze narodov je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se v spornem ozemlju, ki ga zahtevati Poljska in Lit-vinska, uvede ljudsko glasovanje. Nato se je prečital sklep, naj se zmanjša oborožene sile. * Poljski kabinet o spornem vprašanju. DKU Varšava, 29. okt. V včerajšnji seji kabinetnega svetaje je obravnavajo Sestanek gospodarske konference, j DKU Praga, »Journal des Debatts*, poroča kot edini list, da je’ avstrijska sekcija "reparacijske komisije soglasno sprejela predlog amerikanskih delegatov, da se skliče gospodarska konferenca za odpravo gospodarskih težkoč med Avstrijo in drugimi sukcesijskim državami stare monarhije. Japonske zasedbe. DKU Moskva, 29. okt. (Brezžično.) Japonske čete so zasedle več krajev ob kitajski obali. # — Tragedija coorkškega župana. DKU London, 29. okt. Truplo župana Mac Swyneja se je prepeljalo včeraj na Irsko. Dolga procesija je sledila rakvi do železniške postaje. Za mrtvaškim vozom se je nosilo mnogo irskih republikanskih zastav. Policija ni posredovala. Regentova pot v Atene. LDU. Beograd, 29. oktobra. Ker je železniška proga Solun — Atene na nekaterih mestih pokvarjena, je kraljevič Aleksander nadaljeval pot od Soluna do Kalkidike na torpedovki, odtam pa se je posebnim vlakom odpeljal v Atene. Naslovi pisem za Švico. LDU Beograd, 29. oktobra. Kr. poslaništvo v Bernu poroča, da mnogo oblastev, posebno z ozemlja bivše Avstro-Ogrske pošilja mnogokrat i zavoji, na katesih je pisan naslov samo v srbatirvatskem jeziku in cirilici, tako da .švicarska pošta takih pošiljk ne more dostavljati naslovljencem. Vsled tega Tomajo taka pisma po vseh tujih konzulatih in poslaništvih in pridejo nazadnje pogostokrat odprto naslov-Ijencu v roke. Da se temu v bodoče odpomore, prosi kraljevo poslaništvo v Bernu, da se na zavojih in pismih, ki so namenjena za Bern, navede nastopni naslov* La legation du Royaume Serbe*Croate-Slo» vene en Suisse, Berne, Enningerstr. 48 ali pa tudi: Gesandtschaft des K6nig-reiches der Serben, Kroaten und Slo-venen in der Schweiz, Bern, Enninger* strasse 48. ; — Nova epidemija v Budimpešti. DKU London, 29. okt. Kakor por6-' čajo listi, je izbruhnila v Budimpešti pred par dnevi epidemija s simptomi izpuščajev, ki je zahtevala že celo vrsto žrtev. Prepovedani madžarski listi. LDU, Beograd, 29. oKS (Uradno) Ker madžarski listi »Kis Ujsag*, ,Pest^ Hirlap*/ ,Magyar Orszag* in »Pesti Naplo* pišejo proti naši državi, je mini4 ster za notranje stvari prepovedal uvoa in razpečavanje teh listov v naši državji Prijava vojne odškodnine. LDU Beograd, 29. okt. Pravosodni minister je na podlagi Člena 2 naredbe o vojni odškodnini odredil, da je zadnji dan za prijavo odškodnine 1. december 1.1. Pravico na prijavo in na odškodnino imajo samo prejšnji državljani krnjevine Srbije in Črnegore. \ . Proslava osvobojenja v Pragi. LDU Praga, 29. oktobra. (CTU). Ob manifestaciji bratstva med čehoslovašldm in jugoslovenskihi narodom se je vpri-zorila v narodnem gledališču Vojnovičeva »Smrt majke Jugoviča*. Člani uprave narodnega divadla so sprejeli našega poslanika Hribarja pri vhodu in čestitali na osvobojenju naših treh plemen in ujedinjenju v neodvisno narodno državo ter ga na to spremili do lože. Gledališče je bilo nabito polno odličnega občinstva. Vprašanje madžarske južne železnica DKU Budimpešta, 29. okt (MDU)j Jutri se podajo delegati madžarske vlade in južne železniče v Pariz, da se pogovore s francoskimi interesenti južne železnice. Pogovori se vr$e drugi teden, To potovanje so zaintesirali lastniki prioritet južne železnice in denarni zavodi, ker so zahtevali raznih informacij radi prometa in čistega dobička madžarskih prog. . ■ - I Noblove nagrade. ,.y DKU * Stockholm, ,29. okt (Wolf.) Karolinški institut je izročil medicinsko Noblovo nagrado za leto 19.19 dr. Bor« detu v Brgslju za njegovo iznajdbo na polju humunilete in za 1 to 1920 profe^ sorju Avgustu Kroghu v Kodanju za iznajdbo kapilarskega gfgulacijskega mei hanizma. Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: jfran Voglar. elektrotehnično podjetje SAKS & TRATNIK MARIBOR, SLOVENSKA ULICA- STE V. 20 »72-1 Naprava kompletnih elaktrarn za vsako napetost. Zaloga raznih strojev, svetilk, žarnic in inštalacijskega materijala. BS črno Poprava elektromotorjev, povijanje kotvic. m m Načrte in proračune na zahtevo. Sokolstvo. o Sokol v Studencih priredi v soboto, dne 6. novembra t. I ob 19. (7.) uri zvečer v Križevem dvoru »Martinov večer« z godbo, plesom, šaljivo pošto, srečelovom itd. Sodeluje železničarsko pevsko društvo »Drava« i2 Studencev, k’ je cenjenemu občinstvu že znano od prireditev letošnje izletne sezone in bo tudi pri tej priliki gotovo vsakogar zadovoljilo. Tudi »Martinova gos« ne bo manjkala. Ker bo to prva slovenska prireditev v Križevem dvoiu posebno pa, ker je namenjen čisti do biček za Sokoiski dom v Studencih, prosimo najuljudneje, da se udeležite v obilnem številu. Zdravo! Sokol v Studencih. Širite naš list! Gospodarstvo, trgovina. | V budimpeštanskih tvornica’ za vagone se dela naprej brez odmor Radi pomanjkanja železnih surovin,?, samo popravlja avstrijske vagone, i jih je poslala vlada na Dunaju s p. trebnim materijalom in premogom ^ popravo. Tudi ČehoslovaŠka, Nemčij, In Romunija nameravajo dati popravil svoje lokomotive in vagono v Budim Pešto. __________ Mala oznanila. j Oskrba Nemčije z umetnimi gnojili. Pri razpravi nemških gospodarskih društev o nabavi umetnih gnojih za gospodarstvo, se je določilo da se ga nakupi za 5 in pol milijard, medtem ko se ga je uporabilo v predvojnem času le za 470 milijonov mark. Vozni red Ali ste te pristopili k Jugoslovanski Matici 7 potniških vlakov postaje Maribor južne železnice. Veljaven od 1. novembra 1920. A- Prihod: Dunaj —Maribor: 9 (LloYd-expr.) 1'05 (četrtek); 35g (os.) 9 01; 3 (ekspr.) 13 34 (sreda, petek, nedelja); 31 g (os) 1951. Praha — Maribor: 7 (brzovl.Praha-Beograd) 12 43 (sreda, petek, nedelja). Št. IIj — Maribor: 57b (os.) 15 42. (Ljutomer) — Št. IIj —Maribor: (I822b)|51b (oseb.) 7'30; (1826b)|53b (oseb ) 20 29. Prevalje — Maribor: 412 (oseb.) 8'50; 414o (oseb.) 17'10. Kotoriba — Maribor'• 228 (oseb.) 1852. Čakovac — Maribor: 224 (os.) 6.45. Sl. Bistrica — Maribor: 60224 (šolarski) 6'45. Zagreb — Maribor: (506)]8 (brzvl. Beograd-Praha) 1413 (torek, četrtek, soboto); (51d)|48 (oseb) 22’26. Ljubljana — Maribor: 42 (oseb.) 952; 802 (tovorni-osebni) 1314; 44 (oseb.) 16 26. Trst —Marib or: 10 (Lloyd-expr.) 4'37 (torek); 4 (expr.) 14‘30 (torek, četrtek, soboto). B. O d h o d: Maribor —Dunaj: 34g (oseb.)4*00; 10 (Lloyd-expr.) 4'42 (torek); 4(expr.) 1508 (torek, Četrtek, soboto); 32g (oseb.) 1730. Maribor —Praha: 8 (brzovl. Beograd-Praha) 15 35 (torek, četrtek, soboto). Maribor—Št. IIj: 58b (os.) 14TO. Maribor — Št. lij — (Ljutomer): 50b|(l821 b) (oseb.) 6 55; 52bj(1827b) (oseb.) 19'54. Maribor — Prevalje: 415 (oseb.) 5 30; 417b (oseb.) 1650. Maribor—Kotoriba: 225 (oseb.) 9'47. Maribor — Čakovec: 229 (oseb.) 21'58. Maribor — Ptuj: 47|(255)(os.) 17’30. Maribor — Zagreb: 43,(513) (os.) 5 24; 7](505) (brzovl. Praha-Beograd) 1358. Maribor—Ljubljana: 45 (oseb.) 1116; 801 (tov. oseb.) 13'20; 47 (os.) 1730. Maribor —Trst: 9 (Lloyd-exoress) 1'19 (četrtek); 3 (expr.) 14'08 (sreda, petek, nedelja) Zahtevajte povsod dnevnik »Tabor”. poStena deklica s primerno šolsko predizobrazbo se sprejme kot učenka v trgovino s papirjem Brišnik v Slovenski ulici 10. 697 3—2 Samostojna pisarniška moč z večletno dunajsko prakso išče mesta kot slovensko - nemŠKu - italijanska korespondentinja. Dopise na upravnišlvo lista pod št. 31. 703 3—1 2 kontoristinji, 1 blagajničarka, 2 učenca, vešči slovenskega in nemškega jezika, se sprejmejo. Pismene ponudbe se pošl|ejo na »Slovensko trgovsko in obrtno društvo« v Mariboru. 705 Moika suknja, nove ženske 1 hlače in srajce se prodajo. Vprašati: Krčevina št. 147-1, na glavni cesti. 707 Lesena čevlje (coklje) se dobi dokler zaloga pri Jakobu Lah, Marbor, Glavni trg št. 2. 695 5-3 Meblovana soba se išče. Ponudbe na upravo lista. tOO kruna nagrade dajem onome, koji mi nadje stan od 2—3 sobe sa kuhinjom. Pobliže u upravi lista. Popravila pisalnih strojev se izvršujejo poceni in takoj. Dopisnica zadostuje. Ivan Legat, mehanik, Studenci pri Mariboru. 693 3-2 mm Mm mm ; siovencu V najem se odda rese: L rezan in tesan, drva, kupuje in prodaja „Sever“, urn lisi trgovcev M šili Maribor, Aleksandrova cesta 45. 403 10-10 —cJG*- - I __ -JI! .—V • uVOu za mm ® ir zaklepanje v Mariboru prmrzame vsako vrsto straZenla v mestu, na kolo* dvorih, kakor tudi spremljanje železnli* kih vozov. — Pojasnila v pisarni: P r I* stanlika ulica 2. O" OOO O O OOOOOOOOOOOOOO 00 000*0000 O OOOOOOOOOOOOOO O OOOO Joooo O OOOOOOOOOOOOOAOOOOOOoOC C. OOOOOOOObOOOOb O 0oo000000 vvu000090uv000000oo"oa°a0u>'v'>w"1" 8 OOOOO 0B000oe00000900»0«0O*0000000O0o0000««00®0000o°000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOO OCO°qOoooO TOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOoOOOOOOOV-o o o o o o o o o o Aleksandrova cesta 45-1 izvršuje hitro in solidno vse v garderobo elegantne dame spadajoče obleke. Za kostume in plašče damski krojač. Prenarejanje st rih oblek. 674 6—2 2 trgov, loksla ozir. skladišči ali delavnici sredi mesta. Vprašati Dravska uli- J ca 10, I. nadstr., vrara; Št. U. 694 5—3 Pristopajte k Jugoslov. Matici! o o o o o o o o Nova krojaška Slavnemu 'občinstyu'jul/uclno naznanjam, da sem otvoril krojaško delavnico v Jurčičevi ulici št. 5, I. nadstr., kjer bom izdeloval obleke za gospode in dame po najnižjih cenah. Za obilna naročila se priporočam 670 2—2 Domin Fabjančič, krojač za gospode in dame Cc - © 2 a co 5: S o o o o o o e o o o o o o o o o O tJOOOOooooonn O OOOOOOO 0000°0000 000000000000000 00 000000 0 0 0««' O0 0000000 0 0 000000 - O0O00o O OOC>00 00 0 o o .0 "''0000O000 000 C OOO O OOOO V OCOO OOOO O OOoo°oO o o 000000000000000 o o 000 °©oo o o 00000000000000 o o OOOOOOOOOOoOOOO 00000000000*00 o 00000 00 O O OOOOOOOOOOOOOOOO O 0000 OOO o O OOOOOOOOOOOOOO O ■v'! .. a Tovarna in zaloga Koroška cesta 45—53 m Peter Mochnegser in drugovl Telefon Itev. 375 Spedieija vseh rnt. o Sprejetnanle blaga v skladišča. Zacarlnjenja In zavarovanja, o Mednarodni wevo*l. SpedtcIJsku dostavno podjetja južne železnice. M priporo tajo svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave iz meh- pj kega in trdega lesa, kakor posamezne dele pS" po znižanih cenah. S1S8SBM Brzojav. naslov: Balkansped Selitve t patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južne železnice. o Rajvečje domače Spedicijsko podjetje v Jugoslaviji. MARIBOR Pisarna: Aleksandrova casta 13. — Skladilča: Atcksandreva cesta 70, Kcrelka cesta 19. Centrala: LJUBLJANA. - Podružnice: MARIBOR, BEOGRAD, ZAGREB, TRST, WIEN. Jimr 0«sosooe«oooeseseaoosoosooee •oeoooooocoooosoeooooooooe o1 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Deln. glavnica z rezervo, zakladi okrog 50 mn. kron CENTRALA V LJUBLJANI Dej0i glavnica z rezervo, zakladi okrog 50 mil. kros jgflp Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj. Obrestuje vloge na knililce in na tekoči račttn s 8 odstotkov b-e* odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 8 jn četrt odstotkov Čistili. Kupole ln prodaja devlse, valute, vrednostne papirje Itd., caVondr« menice, da-vtie, vrednostne papirje itd. Irdaja čeke, nakaznice In akreditive. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji In predajate m vretbtootn paptfe la blajro. Izvrtale ne bančne transakcij*. ■■ ckm Podpirajte domačo obrt!! Stavbeno in umetno ključavničarstvo Franjo Kumerc MARIBOR Pod mostom MARIBOR Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravo vseh poljedeljskih strojev, mlatilnic Ud. 705 52—1 Postrežba točna 1 Cene solidne! Zagreb, mjeseca oktobra 1920. Povišenje glavnice od K 50.000 000-- na 100,000.000 Podpirajte domačo obrt!! Ceno kupite! Zimsko hlačevino, 126 cm Sir., meter. K 172*— klot črn, 126 cm širok, meter K 100—120 barhent pisani, meter K 40—48—60 belo platno, meter K 42—46 cefir, meter K 40—46 706 srajce pisane, komad K 130—160 možke spodnje hlače, komad K 88—98 konjske štrange, 1 par K 24—30, uzde K 15*— vrvice za tesarje, zidarje in za perilo pri Alojzij Gniušek Maritoor, Giavni trg KT 6 JAKOB KELC krojaški mojster Maribor, Stolna ulica 5 izdeluje obleke za dame in gospode po najnižjih cenah. Postrežba točna 1 708 □doodoou□□oaaooc OD□□□□oaaoooocaaaooaan ! Jos. Martinc ;! Maribor 625 | Galanterijska veletrgovina unnnononooaoaoooooor□aaaoaaooa oooacaoo 1800 K nagrade kdor preskrbi lokal na prometnem mestu. Naslov se poizve v upravmštvu lista. t709 3—1 irmririnnnrmni a'nm ! Najlepši izlet na Ko- t l roško je na k mm m. f ! Hotel otvorjen celo E I leto. E m U = Izborna postrežba, k LJtxoxjanammixo33-i Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorila atelje za izdelovanje belega perila za dame, gospode, otroke in novorojenčke. Sprejemajo se vsa naročila za bale v luksurijoznem in navadnem slogu. 696 B. Hribar Razlagova ulica 21, I. nadstr. IVAN KVAS 686 5-1 kiobučarstvo In slamnikarstuo Maribor, Meljska c. 74 Zamenjam takoj prijazno stanovanje zraven kavarne »Promenada«, obstoječe iz 2 sob in pritiklin s stanovanjem z 2 ali 3 sobami in pritiklinami v mestu. Selitvene stroške sem pripravljen povrniti. Pismene ponudbe na poštni predal 18 v Ma-boru. 685 5—5 PANONIJA ^MPl V ^ VSAKE VRSTE ^ K. KARNER MARIBOR.^ ulicnJ^ v Ptuju izdeiuje po konkurenčnih cenah z modernimi amerikanskinii stroji vseh vrst vijaka, dele strojev in aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva industrijalne izdelke. 666 4—1 Dražba lova Priporočljive domače tvrdke: Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin Mar ufakturaa trgovina fflrmin Elinger Hugo Khl Maribor, Kralja Petra trg št. 9 Aleksandrova testa Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin === OeiSkatesna trgovina = Kohnstein in Reismann Feliks Pučko Maribor, Slovenska ulica štev. 20 Aleksandrova CGSta St. 31 Andrej Ham Ha t nam maj« in Hii pitf čevliar Resnik in Vabit Vetrinjska Ulica 9 Krčevina pri Mariboru 203 Jakob Dogša Mihael Živec čevljar gostilna „Pod Pohorjem" Vetrinjska ulita St. 20 Pekre pri Mariboru nima enim, mi. p® m jalttitteji migi Josip Škof Jakob Lah pleskar in slikar Maribor, Glavni trg štev. 2 Maribor* OroSnova Ul. 6 Lovska pravica v krajevni občini Gradiška se da potom dražbe za ostalo zakupno dobo t. j. do 30. junija 1922 v zakup. Ta dražba se vrši v sredo, dne 10. novembra 1920 ob 10. uri predpoldne pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, v sobi št. 14. 702 Okrajno glavarstvo Maribor, 25. novembra 1920 Okrajni glavar: Dr. Lajnšic s. r. Naznanilo otvoritve! Dovoljujem si naznaniti p. n. občinstvu, da sem otvorll v hiši gosp. h e r k a, lakirnika, 3 u g o s 1 o-vanski trg št. 3 (Tegetthoffplatz) in se bom potrudil s hitrim, solidnim in cenim delom zagotoviti Vašo popolno naklonjenost. Z velespoštovanjem 704 F. Krajnc i. dr., ključavničar. Preselitev trgovine l Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil mojo trgovino in urarsko delavnico iz Aleksandrove ceste št. 30 v Maribor, Jurčičeva ulica Št. 8 (Edmund Schmidgasse). Za obilen obisk se priporočam cenj. odjemaleem tudi v naprej. 663 2—2 Lorene Stoječ, urar. Popravila vsakovrstnih ur izvršujem točno in ceno. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. Poziv h stMripciju 125.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400'— naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 50,000000--. P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja iz-vanredne glavne skupštine, a zbog izvan-rednog razgranjenja poslova banke, te sve-opče potrebe za daljnim kapitalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. pro-vesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvietima: 1. Dionička glavnica od 50,000.000 K povisuie se izdanjem novih 125.000 dionica po K 400— nom. dakle za 50,000.000 K na 100,000 000 K. 2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 1 staiu dionicu opti-rati jednu novu uz cijenu od 652 K tel quel. 3. Subskripcija počinje 25. oktobra, a svršava 15. rioventbra 1920, a za subskripcije u Amenci iraje rok do 15. decembra 1920. 4. Nove dionice imadu kupon za godinu 1921, te sudieluju na dobitku od 1. tanuara 1921. Na ovu emisiju dionica bon.f cirati če se u ime 6% kamata za vnjeme od 15. novembra do 31. decembra 1920, 3 K po kuponu. 5. Proiuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 15. novembra 1920 odnosno do 15. decembia 1920. 6. Subskripcija odnosno opcija se obavlja: U Zagrebu: na blagajni zavoda „ Beogradu: Prometna banka „ Bjelovaru: Bjelovarska štedionica „ Brodu n. S.: banka i mjeniačnica Drdarič i drug, kao afilijacija Narodne banke „ Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala „ Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d.d. „ Osijeku: banka ]. Kraus i drug i sve fili-jale zagrebačkih banaka na Rijeci: Hrv. centralna banka d. d. u Rumi: Srpska sremska banka d. d. ” o fjavvu: Hrvatska centralna banka „ spljetu: Jugoslav. industrijska banka d. d. „ »abcu; Narodna banka d. d. Zaoreb, fihiala a „ Varaždinu: Opča štedionica d. d. „ \ rscu: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala „ Zemunu: Zemunska štedionica d. d. ” ^fleilU: Milan Robert Alexan- der kao filijala Narodne banke d. d. dog uplate mogu uslijeditl takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. U sjedinjenim državama: U New-Yorku: American Foreign Banking Corporation „ Chicagu; Kaspar State Bank „ Pittsburghu pa: Union Savings Bank „ Akron 0 : Depositors Savings St Trust, Co. „ Farell pa: Peoples Bank of Farell „ Mc Kcesport pa: )os. Roth St Co. „ Younstownu: Dollars Savings Bank „ Rochester Pa: Ali Nations bank. U JuSnoj Americi: U AntofagaRta: jugoslavenska banka (Banco Vougoslavo de Chile) „ Punta Arenas: )ugoslavenska banka (Banco • Vougoslavo de Chile) „ Valparaiso: jugoslavenska banka (Banco Vougoslavo de Chile). 7. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: Točno ispunjenu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica. 8. Tečajni (ažijski) dobitak, koji se po-luči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinakog zavoda. 9. Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.