V Ljubljani, dne 20. maja 1929,
Cena posamezni številki 1*50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvos Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Dr. Lj. Valjavec:
0 določevanju najemnin v občinskih hišah.
Stanovanjska beda je prisilila ob; čine, da zidajo stanovanjske hiše; lo* titi so se morale tega dela pod priti; skom javnosti polagoma vse večje mestne občine, ker občina ne izgubi pri tem nič, zgradbe reprezentirajo si; gurno naložen kapital in pridobivajo še nove dohodke na davščinah. Razen tega je pa merodajno še socialno sta; lišče, da se s tem omogočijo tudi v novih hišah primerno nizke ,najemni; ne, ki potem z zdravo konkurenco pritiskajo na cene stanovanj, ki so v rokah špekulantov.
Pojavljajo pa se kritike, da stano; vanjska gradbena akcija preveč obre; menjuje proračun občin, da se občine ne smejo zadolžiti v taki meri in da se mora stavbna akcija ustaviti. Ni treba pobijati neresničnih trditev, da je stanovanj itak že zadosti ker dej; stva kažejo, da za primerno ceno sta; novanja prav nihče ne more dobiti. Premotriti hočem samo čisto gospo; darsko stran, ali je za občine materi; jalna izguba, če zidajo hiše in ali je res pravilno da zahtevajo občine za stanovanja v občinskih novih hišah tako visoke najemnine, kakor se to že sedaj v Ljubljani prakticira in kakor jih hočejo tudi drugod vpeljati.
Kadar kapitalist naloži svoj kapi; tal, računa, koliko mu bo podjetje ne; slo in koliko bo podjetje samo na sebi vredno, to je če s prodajo vsak čas hihko dobi svoj naloženi kapital ali vsaj del istega, nazaj; če se obrat kot tak ne more prodati, mora biti vsako; letni dobiček velik, če se pa podjetje lahko proda, ni treba mnogo dobička in taka naložitev kapitala je lahko do; bičkanosna in je sigurno brez rizika. Gospodarski efekt je odvisen od tega, če je za producirano blago lahko najti odjemalce ali ne.
Pri občinskih hišah je torej odgo; vor lahek; hiše se vedno lahko proda; do, stanovanja so pa tako blago, da gre hitreje kakor tople žemlje; rizika ni torej prav nobenega. Če občina iz najemnine dobi obresti in vse uprav; ne stroške ter nekaj malega amortiza; cije, ni nikake izgube. Za kolikor se občina zadolži v denarju, natanko za toliko je pridobila nepremičnega pre; moženja in njeno premoženjsko stanje ostane v ravnovesju. O dejanski za; dolžitvi ali o kakem pravem bremenu torej ni mogoče govoriti. Nasprotno pridobi s hišami občma objekte za trajne dohodke iz javnih davščin ki jej ostanejo tudi v slučaju odprodaje;
tega razloga j: zidanje hiš za občine gospodarsko bolj koristno kakor za Privatnike.
Ostane še kočljivo vprašanje, ka; ho naj se pravilno določujejo najem; rune v občinskih hišah, ali natančneje, holiko morajo najemnine sami plače; vati in kaj se mora kriti iz davkov na breme vseh prebivalcev, če naj bo po; stopanje gospodarsko pravilno. Teore; tično je odgovor lahek: kar uživajo samo najemniki, naj oni tudi sami pia;
jo; kar pridobi celokupnost, naj ta tudi krije. Treba torej preizkusiti, ko; , o pridobi celokupnost z občinskimi hišami.
Občinske hiše se zidajo navadno 2 izposojenim kapitalom, ki se mo'a amortizirati, to je v obrokih vrn t;.
je posojilo plačano, ni obč na nič v< č dolžna, hiša pa jej je ostala in re; i'^ezentira precejšno vrednost, Ta 'rednost je seveda manjša kot ona ^ 0 v e hiše. To premoženje, ki tudi •jOnaša dohodke je celokupnost pri; bobila; zato je prav, da se plačilo ti; stega dela amortizacijskih kvot, ki ostane občini po končani amortizaciji v vrednosti hiše, naprti celokupnosti
in krije iz občinskih davščin. Kolikor pa občina kot hišni lastnik to zahteva od najemnikov, je to izžemanje malo; številnih družin najemnikov, ki mo; rajo sami plačevati pridobitev celo; kupnega novega čistega premože; nja, katero vsi prebivalci izkoriščajo. Pravično je torej, da se zahtevajo od najemnikov samo obresti za ižposo; jeni kapital, upravni stroški (s popra; vili) izdatki za davke in samo toliko amortizacije, kolikor je je treba, da se krije cela vrednost hiše v tistem dol; gern času, ko le;ta izgubi vsako vred; ■nost. Drugače se zahteva od najemni; ka, naj občini pridobiva novo premo; ženje. Hiše pa jako dolgo žive, če se le količkaj popravljajo. Da ne ustvar; jam nove amortizacijske dobe, hočem poseči na svojčas običajne. Pred voj; no so dajale hranilnice pupilarno var; na posojila na hiše tudi za dobo 55 let. Menda nihče ne bo trdil, da se stano; vanjske hiše prej zrušijo; v vsaki uli; ci, ki ni čisto na novo zgrajena, vidimo polno poslopij, ki so že vsaj toliko stara in imajo še precejšnjo vrednost ter so še vedno prav dobro ohranjena, celo brez posebnih temeljitih popra; vil. Smelo trdim, da je za občino zelo ugodno in da pridobi še čisto premo; ženje ne da bi kaj riskirala če vza; memo kot podlago 551etno amortiza; cijsko dobo. Že pri tako dolgi amorti; zaciji pridobi najemnik občini, torej celokupnosti, premoženje in je že iz; koriščen. Zato je pravično, d • mu ce; lokupnost priskoči na pomoč. Tudi je treba upoštevati, da se z vsakim ,obro; kom, ki se amortizira, zmanjša breme posojila in s tem obresti, računsko se skoro ne da ugotoviti pravilni točni delež letne amortizacije, ker je tako majhen; vsak večji obrok je pa že kri; vičen. Če se vsako leto amortizira ne; kaj manj ko % % od posojila, se po; plača: kapital v zgoraj navedenih 55 letih. Ker se pa že čez nekaj let obre; sti občutno zmanjšajo, a najemnina ostane ista, se mora za amortizacijsko kvoto računati še manj kot 14%. Če vzamemo malo stanovanje, ki je stalo približno 60.000 dinarjev, dobimo za prva leta, ko ni večjih popravil in ni davkov, mesečno plačilo 350 dinarjev, ki krijejo že amortizacijo in upravne stroške ter 6% obresti. Nadalje je še vzeti v poštev posebne davščine, ki so jih občine začele zadnja leta po; birati izključno v namen omiljenja stanovanjske bede za gradbene fonde. Te davščine se po svojem bistvu ne smejo uporabljati za pridobitev pre; moženja, ker bi bilo to protizakonito, temveč izključno za to, da se odvzame najemnikom del bremena — plačil. Te specijalne davščine donašajo miljone na vsako novo zidano stanovanje od; pade torej precejšen del. Ako se upo; 'rahljajo te davščine za rezervo za po; znejše davke, popravila in druge manjše stroške, pridemo do zaključka-da lahko ostane najemnina za mesec 350 dinarjev za malo stanovanje in še vedno ne doplačuje občina ničesar. Nasprotno, zidava hiš je zanjo še do; bra kupčija, ker končno pride občina s tem svojim socialnim delovanjem brez faktičnih izdatkov do lepega pre; moženja.
Seveda so v resnici posojila najeta na mnogo krajšo dobo in so amorti; zacijske kvote mnogo večje. Ta po; vračila pa ne smejo iti v breme najem; nikovo, ker je nemoralno, zahtevati od teh maloštevilnih družin, da izplačajo n. pr. v 15 letih hiše, ki so last občine; občina bi na tak način brezplač; n o pridobila v tem času poslopja, ki bodo skoro še nova. Dotedanjim na» jemnikom ne bo prepustila ne lastni;
ne niti brezplačnih stanovanj, temveč bo še naprej zahtevala od njih najem; nine. Zato bo toliko manj potrebovala davkov, to se pravi, celokupno prebi; valstvo bo ukorišoalo premoženje ki ga je občina na opisani način iztisnila iz svojih najemnikov. Tudi davščine za gradbeni fond se ne- smejo uporab; Ijati za to prekomerno naglo amorti; zacijo, ker so ustvarjene za omiljenje stanovanjske bede, ne pa za kopičenje občinskega premoženja.
Mnogokrat čitamo fraze, da mora občina hiše upravljati po trgovskih principih. Trgovec zasluži, kolikor mu je le mogoče, ne ozira se na bedo, na potrebo drugih, ne na pravičnost; pa tudi trgovcu je postavil kazenski za; kon gotove meje, kaznuje prekomer; ni dobiček, ker je nemoralen, tako da niti v prosti trgovski konkurenci ne moremo govoriti o popolni prostosti pridobivanja, posebno ne pri neob; hodno potrebnih predmetih, katerih primanjkuje. Stanovanj primanjkuje in so glavna življenska potrebščina. Zato je nemoralno, če se zahtevajo tolikšne najemnine, kolikoršne je le mogoče dobiti. Fraza, ki jo često ču; jemo, da je treba zahtevati visoke na; jemnine, ker če eden ne plača, pride takoj deset drugih, je nemoralna, ker uvaja oderuštvo. Seveda se ni posre; čilo, kaznovati hišne posestnike radi pobiranja previsokih najemnin, to pa zaradi tehničnih težkoč, ne pa zato, ker oderuštvo pri najemninah ne bi bi; lo kaznivo.
Tudi pri prosti konkurenci so- se že pokazale posledice oderuštva brez posredovanja sodišč. Oderuški hišni lastniki so dobili nesolidne najemnike, ki so obljubljali vsako, še tako visoko najemnino, ostali so jo pa dolžni. Vse; kakor pa se preveč okoriščavajo last; niki hiš, ki zahtevajo najemnino, s ka; tero lahko izvrše amortizacijo v krat; kem roku, na škodo najemnikov, po; sebno sedaj, ko je valuta že stalna. Toda v privatnem prometu izkorišča; vanja ni mogoče izlepa odpraviti, ved; no bodo šibkejši izkoriščani od moč; nejših. Važna naloga oblasti pa je, da šibkejšim pomaga. Samo ob sebi ume-v; no je da občina ne sme svojega moč; nega položaja kot lastnica novih hiš izrabljati, saj je vendar poklicana, da pomore gospodarsko š’bkejšim Vsak poizkus, pridobiti novo premoženje od najemnikov, bi bil nemoralen. Na; sprotno mora občina najemnine dolo; čati še nižje kakor to! zmorejo privat; niki, da vpliva na ta način na ceno stanovanj v privatnih rokah in po; sredno deluje zoper oderuštvo.
Privatni kapital je močno intere; siran na tem, da občine čimbolj navi; jajo cene, in skuša z organizirano ag:; tacijo zmešati pojme, nastavlja na; pačne račune in bega javnost, ki si ni na čistem, kako je treba izračuniti najemnine. Posebno pa skrivajo kapi; talistični interesenti pomen hitre amortizacije in tako lahko javnosti iz; računijo, koliko moramo vsako leto pri občinskih hišah »gor plačati«. Ne pove pa nihče, da je amortizacija'po večini pridobivanje novega čistega premoženja, kar se nedvomno ne sme zahtevati samo od najemnikov v pb; činskih hišah. To novo premoženje je last vse občine in zato je gospodarsko edino pravilno, da se največji del obrokov za amortizacijo krije iz sploš; nih dohodkov občine, nikakor pa ne
iz najemnin in iz davščin, ki so name; njene za gradbeni fond.
Občinsko gospodarstvo je drugač; no kakor privatno; privatnik pridobiva kolikor mogoče in vzame vse kar dobi, seveda tudi več kakor potrebuje in sf kopiči premoženje, pri tem riskira In tudi lahko izgubi. Občina in vsak drug javni faktor pa ima svoje potrebe, in za svoje potrebe skuša dobiti sred; stva. Ni pa občini namen, pridobivati premoženje, če nima posebnih vzro; kov za to ali če se ne posreči taka pridobitev brez občutne obremenitve občanov. Gotovo je stanovanjska be; da vzroka dovolj, da občina pridobiva hiše, ali kolikor nastane čistega pre; moženja iz le;teh, ne sme pridobivanje iti na breme samo nekaterih. Prispe; vati morajo namreč k nakopičenju no; vega premoženja, v našem slučaju k plačevanju amortizacije, vsi občani enako, ker bodo nekoč dohodki iz tega premoženja prišli tudi vsem občanom v prid.
- Ugovarjali bodo pa mogoče ne; kateri, češ da je moj račun napačen, ker zanemarja davke. Ali dejstvo je sledeče: v Ljubljani traja takozvana davčna prostost, to je čas, ko se plača samo 3% od čiste najemnine državnega davka, 20 let, drugod 10 let. Ali se upa kdo trditi, da se ne bo‘ v tej dolgi dobi iz gradbenega fonda nabralo to; liko rezerv ali toliko amortizacije pla; čalo, da lahko ostane ista najemnina tudi pozneje? Z odplačili iz gradbe; nega fonda v tem času se bo dolg to; liko zmanjšal, da bo treba plačevati manj obresti in ta diferenca bo zado; ščala za plačilo višjih davkov. Pri tem je pa treba še pomisliti, da pobira ob; čina večino davkov, da torej občina parna največ pridobi. Za sta; novanje, katerega graditev stane kakih 60.000 dinarjev (to so povprečni stro; ški za manjše stanovanje danes) bo torej v občinski hiši mesečna najem; nina 350 dinarjev zadostna, kjer se po; bira kaka davščina za gradbeni fond. Po najemninah ki jih pobira občina v Mariboru v novih hišah, se vidi, da je moj račun pravilen. Na vsak način pa ne bi bilo pravilno — če so govo; ,rice utemeljene — da bo ljubljanska občina zahtevala za vsako stanovanj; sko sobo 400 dinarjev mesečno. Da so najemnine v Ljubljani v mestnih poslopjih previsoke, .izvira že tudi iz do sedaj priobčenih računov, ki kažejo, da se je dosedaj nesorazmerno visok del amortizacije (in sicer 151etne amortizacije!) faktično kril iz najem; nin. Ti oficielni ljubljanski podatki so najboljši dokaz za pravilnost mojih izvajanj.
Stanovanjsko b^do omiliti je v prvi vrsti naloga občine. S tem Si pri; hrani mnogo izdatkov za zdravstvo in higijeno. Kaj pomaga boj proti bo; leznim, ki ga vodijo z medicinskimi sredstvi, še bolj pa s predavanji in do; brimi nasveti! Dajte ljudem zdrava stanovanja, pa dosežete isti efekt. Slaba stanovanja so večinoma vzrok vseh tistih socialnih bolezni, ki po; vzročajo občini največje in stalne iz; da tke.
Občine bodo morale opustiti svoje večinoma ozkosrčno stališče in tudi vsaj za dvajset let oprostiti nove hiše vseh občinskih dajatev, pri svojih zgradbah pa tudi večji del amortiza; cije kriti iz splošnih dohodkov. Potem se bo stanovanjska akcija prav lahko nadaljevala v večjem stilu.
Tovariš!
Si že pokazal „NAŠ GLAS“ tovarišu, ki še ni nanj naročen ? Pokaži list ter pregovori omahljivca, da ga tudi on naroči. — To je Tvoja dolžnost?
Dr. Jos. Kronvogel, Maribor:
Trpljenje staroupokojencev.*
Ko je sila največja, pravi prego* vor, je božja pomoč najbližja. Tako bi mogli reči tudi staroupokojenci.
Dne 6. januarja 1929 je napočila nova doba reda in pravičnosti v d r * žavi! In res so vsi odlični upravitelji državnega krmila priznali težki polo» žaj staroupokojencev in obljubili od» pomoč. Načelnik vlade je napram ne» ki deputaciji s poudarkom izjavil: »Vaše zahteve in prošnje so v našem programu, zato jim bomo tudi ugo» dili.«
Zanašajoč se na te mnogostransike obljube upamo staroupokojenci, da se nam bliža rešitev. Resnih finančnih ovir ni, ker se ne sme prezirati, da tu ne gre za trajno obremenitev držav» nega računa, saj vsako leto odmrje večje število staroupokojencev, vsled česar se bo obremenitev leto za letom zmanjševala in v dogledni dobi celo prenehala.
Naj pokažem na resničnih prime» rih razliko prejemkov staro» in novo» upokojencev, da moremo po številkah soditi te razmere, ki so v vseh činih odnosno kategorijah uradništva več ali manj 'slične.
Višji sodni svetnik VI. činovnega razreda je bil upokojen leta 1922. ter dobiva po odbitku davka redno me» sečno pokojnino . . .	398"—Din
draginjške doklade .	.	1600'—• „
skupaj . 1998’—Din
Njegov po 1. X. 1923 upokojeni tovariš ima redno meseč»
no pokojnino........... 3000’—Din
draginjsko doklado .	.	1100"—	„
stanarino.............. 300’— „
skupaj .. 44C0-— Din
Najnovejši upokoje» nec iste vrste redno me» sečno pokojnine .... 3000'—Din sodno doklado ....	2000'—
draginjsko doklado . .	1100--— ,,
stanarino............... 300’—	„
skupaj . 6400’— Din
‘(Odbitek na davku mi ni znan).
Leta 1922. upokojeni sodni pod» uradnik dobiva za sebe in ženo me» sečno pokojnino in doklado 995’—Din,
njegov leta 1923. upokojeni tovariš z ženo pa 1947'— Din.
Le»ta in zgoraj navedeni staro» upokojeni višji sodni svetnik sta si torej po prejemkih skoraj enaka.
Slično je, kakor se mi poroča, raz» merje pri upokojenih gažistih. Pri» mer: staroupokojeni poročnik in pol» kovnik imata letno za 14.335 odnosno 22 368 Din manj, nego njuna novoupo» kojena tovariša.
Pripominjam, da se vsi tukaj na» vedeni primeri nanašajo na upoko» jence s polnimi službenimi leti in s polno pokojnino.
Člen 239. urad. zakona s sedanjim besedilom je nemogoč in ga je treba odpraviti.
Staroupokojenci ne prosijo darila, 'milosti, ampaik pravice. Jednakost in ravnopravnost je geslo sedanje vlade, naj se uresniči!
Najbolj jasno pač dokazuje upra» vičenost stališča staroupokojencev okolnost, da se je že v drugič poka» zala potreba izboljšanja gmotnega stanja drž. uslužbencev in upokojen» cev ter radi tega revizija uradniškega zakona z dne 31. VII. 1923.
Najnovejšim upokojencem bodo torej prejemki že drugič povišani, sta» roupokojenci bi pa naj na večno »osta» li še nadalje z istimi pokojninami«, kakor pravi čl. 239. uradniškega za» kona?
To bi bila očitna krivica, katere sedanja vlada ne bo dlje dopustila!
Toda pomoč je nujna! Starci vi» šokih let, nesposobni za delo. bolniki v postelji, očetje z nepreskrbljenimi otroci in drugi, vsi v dolgovih z vedno manjšim kreditom, ne morejo čakati na uspeh dolgotrajne revizije uradni» škega zakona! »Dvakrat da, kdor hi» tro da!«
Naj ne bo edina rešiteljica našega trpljenja — smrt!
* Zaradi tesnega prostora priob» čujemo iz obširnega članka, ki smo ga prejeli pod tem naslovom, samo sklep» ne odstavke, iz katerih pa je že raz» vidno, kako opravičene so težnje na» ših tovarišev — staroupokojencev in kako veliko je njihovo trpljenje. Ur.
Naša stanovanjska Samopomoč.
Ustanovni občni zbor »Zadruge državnih uslužbencev |Za nabavo! sta« novanj v Ljubljani«, te prekoristne uradniške gospodarske zadruge, se je vršil v petek 19. aprila 1929 v »Narod« ni kavarni« ter je bila s tem korakom zaključena serija posvetovanj raznih interesentov, kako se okoristiti z od« tegljaji v ta namen. Prvotna je bila nameravana priključitev k eni že ob» stoječih stavbnih zadrug, ki bi primer« no spremenila svoja pravila, da bi od» govarjala vzornim pravilom, ki jih je sestavila »Zveza nabavljalnih zadrug« v Beogradu. Ker pa so potekla posve« tovanja brezuspešno, se je ustanovila nova zadruga.
Ustanovnemu občnemu zboru je predsedoval inž. Otähal, ki je naglašal pomen te nove zadruge, ki naj bi pred« vsem zidala zadružne hiše z več sta» noivanjl in na ta način koristi skupno» sti, t. j. čim večjemu številu članstva. Navzoči interesenti so pazno sledili izvajanjem predsedujočega in so te» kom večera — po prečitanju pravil — večinoma prijavili svoj pristop k novi zadrugi. V upravni odbor so bili izvo«
Ijeni gg.: inž. Otähal Josip, inspek» tor pri gradbeni direkciji (p r e d s e d« n i k), inž. Mencinger Leon. inspektor pri gradbeni direkciji (p odpre d» n i k), Skalar Josip, viš. rač. svetnik pri vel. županu (tajnik), inž. Fatur Dragotin, profesor na sred tehnični šoli, in Beguš Josip, upravitelj obl dečjega doma kot člani, Gostič Jan« ko, kanclist pri višjem dež. sodišču, in Junc Ivan, poštni ravnatelj v pok. kot namestnika; v nadzorni odbor pa gg. prof. Vazzaz in inž. 'Štolfa kot čla« na in g. Kovačič kot namestnik.
S tem je nova zadruga ustanov« Ijena. Čakajo jo veljke naloge: grad« nja skupnih stanovanjskih hiš, sodelo« vanje pri akciji za zgradbo »U r a d n i» škega doma« itd. Od drž. usluž« benstva v Ljubljani pa je odvisno, ka» ko hitro bo mogla .pokazati nova za« druga na uspehe. Kdor se zanima za« njo, naj se izvoli za pojasnila obrniti na predsednika inž. Otahala. gradb. direkcija, ali pa na zadružnega tajnika rač. nadsv. Skalarja. Resljeva cesta 13 (Tel. št. 20—74).	J. S.
Vestnik.
Razjpisana mesta inženjerjevaprb pravnikov. 'Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je razpisanih več mest inže« njerjev=pripravnikov gradbene stroke v I. kategoriji drž. uradnikov. Prošnje do 25. majia pri gradbeni direkciji.
Razpisana mesta sodnih pisarn!« ških uradnikov. Po eno mesto pisarn, uradnika II. ali III. kat. pri okr. sodi« ščih v Kamniku in Ložu. Prošnje do 5. junijia. Eno mesto pri okr. sodišču v Kozjem. Prošnje do 1. junija. — Dve mesti pri okr. sodišču v Gor. Radgoni,
eno pri okr. sodišču v Ptuju, eno pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Za slednja 4 mesta, pogoj: L pis. izpit. Prošnje do 10. junija, prednost imajo kandidati z zemljiškoknjižnim izpitom.
Razpisana službena mesta. V ma« riborski moški kaznilnici je razpisanih več mest paznikov, in sicer: 9 event. 10 mest zvaničnikov, 3 mesta služite« Ijev in 1 do 8 mest paznikov«dnevni« čarjev s prejemki služiteljev. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so trd« nega zdravja ter velike in krepke ra« sti. Lastnoročno spisane, po čl. 12. ur. zak. opremljene prošnje je vložiti naj»
pozneje do 26. maja 1929 pri ravnatelj» stvu moške kaznilnice v Mariboru.
Sprememba društvemegia napisat. Udruženje drž. služiteljev oblastni odbor v Mariboru se je preosnovalo in se od 1. maja t. L imenuje »Udruženje nižjih državnih uslužbencselv V Mari» boru«. Delovanje društva se razteza na vse ozemlje mariborske oblasti.
Udruženje' nižjih drž. uslužben» cev v Mariboru sklicuje zia dan 2. ju« nija t. 1. ob 10. uri predpoldne v pro» štorih hotela Kosovo v Mariboru Grajski trg 1, izredni občuti zbor z običajnim dnevnim redom. Za člane obvezno, nečlanom prost vstop brez volilne pravice.
Deveturni delovni Čas v finančnih uradih. Ker so službeni zaostanki, po« vzročeni zaradi reorganizacije finan« čne uprave, po pretežni večini že re» šeni, je dne 14. maja akcijski odbor združenih šestero strokovnih društev finančnih uslužbencev interveniral pri fin. direktorju g. dr. Jos. Povaleju in ga prosil, naj predloži ministrstvu to prošnjo in posreduje, da se1 uvede zo» pet dosedanji dnevni delovni čas, po možnosti n e r a'z)d e 1 j1 e n. Deputaci« jo je vodil g. viš. insp. dr. Lj. Valja» vcc. — G. fin. direktor je obljubil, da bo to prošnjo toplo priporočil in na vso moč podpiral.
Priznanje službenih let učiteljem iz Primorja. Na predstavko ljublj.an« skega poverjeništva UJU je Glavni savez po posredovanju zveze pokrenil akcijo, da se vprašanje priznavanja službenih let, katera so naši slovenski in hrvatski učitelji na Goriškem, v Trstu in v Istri odslužili za časa itali» janske vladavine v teh krajih čimprej reši. Doslej se namreč službena leta po prevratu odslužena v italijan» s ki službi, teta učiteljem, ki so bili kasneje sprejeti v našo drž. službo, niso priznavala. Upati je, da bo tudi to vprašanje čimpreje zadovoljivo re» šeno.
Monopolski uploikojenci. Položaj upokojencev drž. monopolov je žara« di nizkih pokojninskih, oziroma prc» vizijskih prejemkov skrajno nepovo» Ijen. Na prošnjo Društva upokojen» cev drž. monopolov, je Zveza inte'r» venirala pri Glav. Savezu glede ure» ditve te pereče zadeve, nakar je pre« jela odgovor, da bo odbor Glav. 'Sa« ve'za to velevažno vprašanje obdržal v stalni evidenci in podvzel vse mere. da se upravičenim željam bednih mo« nopolskih upokojencev v polni meri zadosti.
Postavljanje dneivmčarjiev na me» sta zvaničnikov in služiteljev. Na pred« stavko Zveze glede prevedbe zvanič« nikov in služiteljev na dnevničarska mesta, ki je uzakonjena v čl. 60. fin. zakona, je prejela Zveza od Glavnega Saveza odgovor, da kljub prizadeva« nju ni bilo mogoče doseči da bi se ta, za drž. uslužbence Škodljiva določba črtala že iz letošnjega fin zakona. Glavni savez trdno upa, da se bo ta odredba v novem uradniškem zakonu definitivno opustila in to vprašanje enkrat za vselej uredilo v interesu zva» ničnikov in služiteljev.
Stanovanja v drž. bolnicah. Mini« ster za socialno politiko je odredil, da se morajo do 1. maja izseliti vsi drž. uradniki iz poslopij drž. bolnic in hi» gijenskih zavodov, v katerih so doslej stanovali. Odlok je utemeljen s tem, da treba te prostore vrniti nj:hovi prvotni svrhi.
Prevedba na dfinlarslkje Ipiokbjnine.
Glavnemu savezu je uspelo, da je od fin. ministrstva dosegel načelno tol« mačenje uredbe o prevedbi kronskih pokojnin na dinarje, v kolikor se ta uredba tiče upokojenih uč:teljev in njihovih družin. To avtentično tolma» čenje je za prizadete učiteljske upo» koje'nce, oziroma njihove rodbine zelo povoljno. Ker pa glavna kontrola ni odobrila tolmačenja, ni bilo mogoče doslej ugoditi pritožbam, ozir. proš« njam prizadetih. Dokler državni svet tožbe glavne kontrole ne reši, ni mo« goče doseči povoljnega rezultata. Naš Glavni savez je ukrenil potrebne ko« rake. da se rešenje v drž. svetu ne zavleče preveč.
Koliko je davčnih ufrdnikov? V državnem proračunu za 1. 1929./30. je določenih skupno 2074 mest davčnih uradnikov za vse ozemlje naše drža«
ve. Razdeljeni so po 14 finančnih di« rekcijah tako«le (prva številka znači število davčnih uprav na ozemlju do» tične finančne direkcije): Ljubljana 29
—	193, Zagreb 31	'182, Split 22 —
97, Banja Luka 17 — 85, Osijek 19 — 130, Novi Sad 19 — 132, Beograd 35
—	246, Sarajevo 22 — 121, Mostar 17
—	75, Niš 27 — 145 Kragujevac 31 — 139, Skoplje 28 — 146, Bitolj 9 — 46, Podgorica 16 —'86, skupaj 321 — 1823.
Povprečno je porazdeljeno na vsako davčno upravo (prejšnji davčni uradi) po 6 davčnih uradnikov. Če pri« štejemo še tiste, ki so prideljeni di« rekcijam in ki jih je skupno 199, in one v ministrstvu samem, 'kjer je 42 davčnih uradnikov, vidimo, da je po budžetu za 1. 1929./30. skupaj 2074 davčnih uradnikov v vsej državi.
Žitnih kav je več vrst, Žika je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vred» nosti za zdravje ima vedno več prija« teljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na dme »Žika«.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Razne novice.
Osebne vesti. Za obrtnega pošlo« vodjo v 3. skup. III. kat. je postavljen Kanič Ivan, višji paznik»zvaničnik 1. .skup.; v 2. skupino zvaničnikov pa je napredoval paznik«zvaničnik 3. sku« pine Drofenik Alojzij, oba pr: mo» ški kaznilnici v Mariboru.
Upokojitev davčnUh uirladnljkov. Vsled reorganizacije finančne uprave so bili upokojeni sledeči višji davčni upravitelji: Sfiligoj Josip. Stepic An« ton, Drol Jakob, Sorman Martin, Kojc Martin, Perhauc Ignacij, Strnad Ru» dolf, Zotter Maks, Volovšek Rudolf. Stepic Robert Kompare Valentin, Blažon Jakob. Kobler Ernest, Boltau« zer Rihard, Čebulj Fran, Klofutar Alojzij. Lunder Fran, Valentinč'č Fran, Mazgon Alojzij, Fritz Josip. Roos Albert in davčni upravitelj Kcl« ler Rihard. Imenovani so bili ves čas službovanja vestni uradniki. Mars'ka» teri izmed njih je tudi v prostem času žrtvoval mnogo truda v 'korist stanov» sikm organizacijam ali drugim kultur» nim ustanovam. Viš. uprav. Drol je vodil več let društvo davčnih uradni« kov kot predsednik, g. Strnad je stal na čelu strok, društvu drž. nameščen« cev in upokojencev, g. Roos je kot predsednik Narodne čitalnice v Trži» ču mnogo pripomogel k njenim uspe» hom, g. Čebulj se je marljivo udejstvo» val pri Sokolu v Radovljici itd. — Vsem želimo, da bi zdravi in zado« voljni dolga leta uživali zasluženi pokoj.	M.
Direktna železniška zveizia Ljub» IjanasBeoigrad. Doslej je bilo treba na tesnem kolodvoru v Zidanem mostu kompliciranih in zamudnih manipulacij za odpravljanje vlakov iz Ljubljane proti Zagrebu in dalje. Ker j. bil odo« hren potrebni kredit za zgradbo dru« gega mostu, se s stavbnimi deli prične že te dni. Z novim mostom bc zamud« no premikanje vlakov v Zidanem mo» stu odpravljeno. Novi most znači ve« lik korak k izboljšanju prometa na tej glavni prometni žili, ki veže našo pre« stolico z zapadom.
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke!


Švedsko vžigatično posojilo. Ka= kor znano je sklenila naša država z mednarodnim švedskim vžigaličnim trustom »Svenska« v Stockholmu 614% monopolsko posojilo, v skupnem zne* sku 22 milijonov dolarjev. Za to je prepustila država »Svenski« pravico izključne prodaje vžigalic v naši drža? vi. Iz tega posojila so se, oziroma se bodo še izplačali manjši dolgovi in druge kratkoročne obveznosti države, med ostalim tudi uradniške »razlike«. Iz prvega obroka posojila, 7 milijonov dolarjev, smo prejeli polovico razlik. — Drugi obrok v enakem znesku za? pade 22. julija t. L, tretji pa, ki zna5a 8 milijonov dolarjev, šele1 22. marca prih. leta. — Po časopisnih vesteh je vlada sklenila sporazum z veliko new? yorsko Irvingbanko, ki bo naši vladi dovolila predujem na oba še neizpla? čana obroka švedskega posojila. Ker se bo iz teh dveh krila druga polovica razlik, smemo upati, da jo kmalu prej? memo.
Preseljevanje narodov. Ob maj? skem terminu se je začelo v Beogradu pravcato preseljevanje narodov. Po vseh ulicah ni bilo videti drugega, raz? ven voz za pohištvo. Samo 1. in 2. maja Sc je preselilo nekaj manj nego 4000 najemnikov. So to največ najemniki siromašnejših slojev, ki ne zmorejo zvišanih najemnin, ki so v Beogradu znano visoke. Da je med njimi tudi mnogo drž. nameščencev, ni treba po? udarjati. Kakor je videti, je stanovanj? ska beda tudi v prestolici prav občutna.
Beograd ima po ljudskem štetju ki se je nedavno izvršilo, 221.474 pre? bivalcev. Od teh je 123.751 moških in 97.723 žensk. Po tem štetju bi bil Bec? grad n a j v e č j e mesto v državi.
Prebivalci v občinskih hišah ljub* Ijanskih. V mestnih hišah je bilo letos nastanjenih 989 strank s 4435 družin? skimi člani. V najetih prostorih je ob? čina imela nastanjenih še 1112 strank s 4555 člani. Če prištejemo še 44 pod? najemnikov, znaša število oseb, ki bi? vajo v občinskih stanovanjih 4699.
Lahko sc reče, da je vsak 12. prebivalec mesta Ljubljane nastanjen v občinski hiši. Čim bo zasedeno še novo posiop? je na Poljanski cesti s približno 400 osebami, bo v Ljubljani približno 5100 oseb, ki bodo stanovali kot najemniki v občinskih stanovanjih. Za zgradbo stanovanjskih hiš je občina od 1. 1919 dalje izdala skupno 66 milijonov Din.
Starostno zavarovanje bančnih uradnikov. Ker zaenkrat žal še ni iz? gleda, da se prisilno starostno zavaro? vanje privatnih nameščencev, ki je v Sloveniji in Dalmaciji urejeno z za? konom, razširi na vso državo, skušajo poedine stroke zasebnih nameščencev za svoje članstvo uvesti prostovoljno starostno zavarovanje, druge organiza? cije pa nameravajo upeljati za njih panoge celo neke vrste obligatorično zavarovanje. Tako je tudi sporazumno z ljubljanskim Pokojninskim zavodom osrednja zveza bančnih uradnikov že izdelala osnutek za zavarovanje vsega bančnega uradništva v državi za sta? rest. To pokojninsko zavarovanje naj bi se uredilo po občih zakonskih na? čelih, ki veljajo za vse privatne name? ščence v Sloveniji in Dalmaciji. Zve? za bančnih uradnikov je svoj predlog že podala ministrstvu za socialno po? litiko.
Poštairji in letošnja zima. Zima, kakršne hi bilo že nekaj stoletij, je za nami. Rešeni smo mraza, snežnih za? metov in plazov. Poleg železničarjev so poštni uslužbenci gotovo največ pretrpeli. Pomislimo samo na ambulan? carje, ki so se vozili v mrzlih vagonih. Parne kurjave so zamrznile ali so bile drugače pokvarjene. Peči, ki tudi v poštnih vagonih niso grele, so bile do? stikrat celo v škodo. Veter ni dopustil, da bi odhajal dim' iz dimnika. Kadilo se je po vagonih taka, da so morali v najhujšem mrazu odpirati okna. Vdati so se morali ambulancarji naravni sili. Službo so opravljali zaviti v zimske suknje. Kaj se to pravi, ve le oni, ki je poizkusil. Vožnje v najhujšem mra? zu iz Beograda v Ljubljano ali Mari?
bor so trajale z brzovlakom po štiri dni in štiri noči. Ambulancarji so imeli prav sibirske doživljaje, ko jim je vlak zamrznil na odprti progi. Razen ambu? lancarjev so zaradi mraza mnogo pre? trpeli poštarji na kolodvorskih in iz? menjevalnih poštah. Pri 30° C pod ničlo so na prostem iztovarjali pakete iz vagonov in jih zopet natovarjali. Pri izmenjevalnih poštah je posebno zeblo uslužbence, ki so napovedovali pakete. V tem pogledu se bo treba pred drugo zimo zavarovati z dolgimi zimskimi kožuhi in s škornji iz filca. Tudi uved? ba čajarn bi bila dobrodošla. Pozabiti ne smemo tudi naših podeželskih po? štarjev. Ni bil samo en slučaj, da so uradi ob progi radi zamude vlaka ča? kali s svojo pošto vso noč. Kaj se pravi čakati v nezakurjenih čakalnicah, vedo le ti povedati. Poštarji so v le? tošnji zimi opravljali svojo službo z nadčloveško požrtvovalnostjo. Ponos? ni so, da so jo obvladali, pričakujemo in prosimo pa tudi od poštne in dr? žavne uprave vobče, da bo upoštevala te napore.	»P. G1.«
Da se ne pozabi! Kmalu po izda? nju znamenitega manifesta, je naš kralj sprejel v avdijenci slovitega francoskega časnikarja Julesa Sauer? weina. Vladarjeve modre državniške izjave dopisniku pariškega »Matina« so po vsem svetu vzbudile opravičeno pozornost. Iz članka, ki ga je Sauer? wein napisal ob tej priliki o Jugosla? viji v svojem listu, posnemamo samo par stavkov:	»Jugoslavija more ob?
stati samo na temelju prostovoljnega soglasja svojih narodov, ki se medse? bojno izredno srečno izpopolnjujejo. Srb ima svojo trdno voljo, Hrvat je čuvstvena narava, obdarovan z živo domišljijo. Slovenec ima pa dar mo? dre preudarnosti. Kralj Aleksan? der ni hotel, da bi bilo ljudstvo nemo in da bi govorili le politiki. Njegov manifest z dne 6. januarja se lahko smatra kot zapoved, naj politiki mol? čijo. Sedaj pa je treba pričeti z delom za zgradbo Jugoslavije v bodočnosti.«
— (Mislimo, da jie ugledni francoski prijatelj naše države govoril te besede iz srca vsem pravim rodoljubom.
Nove knjige.
Dva nova zakona. V »Zbirki za? konov«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, sta izšla dva nova zako? na, in sicer: Zakon o zemljiškem ka* tastru (s poštnino 13 Din) in Zakon o advokatih s stvarnim kazalom (s pošt? nino 19 Din). Strokovno poročilo o priliki.
»Zbirka zakona (tekstovi)«, ure* juje dr. Mihajlo Ilič. V novi zbirki za? konov, ki jo izdaja znana beograjska knjigarna Geče Kona, so izšli ne? davno trije zvezki (štev. 11 do 13) na? Ših novih (kazenskih zakomov. Prvi zvezek obsega kazenski zakonik sam, drugi zakon o kazensko?sod,nem po? stopku, tretji pa zakon o izvrševanju kazni omejevanja svobode in zakon o uveljavljenju navedenih treh zakonov. Izdanja so prav pregledno in čitljivo tiskana, oblika knjižic prav prikupna, veljajo pa razmeroma' malo, namreč 20, 35 in (10 Din zvezek. Vsa tri izda? nja so tisJkana z latinico in bodo tudi slovenskim pravnikom in vsem, ki jih ta važna, na' novo urejena prav* na panoga zanima, dobro služile vsaj toliko časa, dokler ne dobimo točnih slovenskih prevodov. — Izčrpno kri? tično oceno priobči naš list kasneje.
Uredba o naknadi plutnlh i odeb? nih troškova drž. službenika gradjan. reda. Poučna biblioteka, svezak 24. Ur.djuje Lovro K a 1 a s i ć, Zagreb, Horvačanska c. 21. Cena 12 Din, s poštnino 12-50 Din. — Izšla je nave? dena knjižica, ki v hrvatskom jeziku vsebuje novo uredbo o potnih in se? litvenih stroških. Ker je uredba sama precej komplicirana, bo vsem, Iki imajo opravka s potnimi računi, ta izdaja dobro služila. Izdajatelj je namrteč na koncu dodal več praktičnih primerov, kako se potni računi pravilno sestav? Ijajo in predlagajo.
■II C. J. HAMANN
Ljubljana

Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, ||| opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. - Predtlskarija modernih ročnih del«
PARNA PEKARNA
«JEAN SCHREY NASL. =
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE, PRIZNANO NAJBOLJŠE, VSAKOVRSTNO PECIVO
I
l
l
1
t
Restavracija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette-Murnova ulica št. 3
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni in 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo tečno in solidn0
Hotel TRATNIK
Ljnbljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
_:---r' - (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi r-	.. ■ . -
LEONARD TREPP0
združene opekarne d. d. v Karlovcu
dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tovarn
zidno in strešno opeko
v najboljši kvaliteti in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbo!
Pisalni slini „IAL" modnla D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišče 10
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11	_ POUANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
r
‘C
■'-r-
Nabiralne
pole!
Tovariši, ki ste jih dobili, poslužite se jih takoj, nabirajte nove naročnike in vrnite pole čimprej upravi.

Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ier vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.

Teiefon štev. 2016,
Ustanovljena 1.1889.
Račun pošt. hran. 10.533.
Mestna
hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. — Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Rentni davek
od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
^Barc^c^tcgrcffG^fa^tegggtggsaicgrcgrcgCe^tegteSfcaiBg^
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.