Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nede!|aka Izda la celole no v Jugoslaviji so Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pem-vrsfa mn 11 oglati po 1 50 In 2 D.veCII oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredrilikem delu vršilca po IO Din □ Pri več|em g naročilu popusf
Izide ob 4 zlufraj
rožen pondeljKo m dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 III Koltoplsl se ne vračajo, ne franki rana pisma se nc sprejemajo - Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329
-Političen Ust za slovenski nar o a I
—I	J9-0,,< Praga In Dunaj št. 24.797
Danes vsi v .Union' na koncert Pevske zveze ob pol štirih popoldne. Rezervirajte si vstopnice I
Slovensko stališče.
Tako je naslovljen članek v zadnji številki »Narodnega Dnevnika«, ki je dostojno jn — zdi se nam vsaj — iz dobrohotnih namenov napisan. Ne bi bilo prav, če ne bi na ta članek ravno tako odkrito in nepristransko odgovoril, ker gre tu za načelno vprašanje, ki je tako za nas Slovence kakor končno ludi za državo največje važnosti.
Člankar zagovarja načelno stališče, da mora delegacija SLS, ki je sedaj legitimna zastopnica Slovenije in Slovencev, vstopiti v vlado. Le na ta način bodo zavarovani legitimni interesi Slovenije in le tako se bo vsaj zavrla popolna pavperizacija Slovenije. Slovenci ne morejo igrati odločilne vloge, zato se morajo naslanjati na druge. SLS zamer ja, da že dosedaj ni bila v vladi ter misli, da vodi opozicionalno politiko samo radi tega, ker se boji odgovornosti in za svoje pozicije v narodu.
Mislim, da sem teze člankarja »Narodnega Dnevnika« točno in objektivno reprodu-ciral.
Kaj je torej na trditvah »Narod. Dnevnika«, Ali so resnične in politično nujne? Ali bi sodelovanje SLS v dosedanjih vladah bistveno izpremenilo položaj Slovenstva v državi, zlasti gospodarski položaj Slovenije? Ali moramo Slovenci res pričakovati, da bomo radi svoje maloštevilnosti v državi igrali vedno le podrejeno vlogo in pomenjali le toliko, kolikor se bomo naslanjali na druge?
To so brez dvoma važna in odločilna vprašanja za vsako slovensko delegacijo, pa naj že pripada katerikoli stranki.
Jaz moram odkrito izjaviti — seveda v svojem imenu, ker nimam legitimacije, da bi govoril v imenu celotne stranke — da ne morem priznati načelnega stališča, ki ga v imenu svojih pristašev in v imenu nekaterih drugih pred javnostjo zastopa »Narodni Dnevnik«. Po mojem mišljenju so omenjene teze povsem napačno postavljene. Vprašanje je sledeče: Ali more sodelovanje v vladi vsaj v nekoliko bistveno izpremeniti politične in gospodarske prilike v državi in posebno seveda tudi v Sloveniji? Ali more stranka svoj program, ali le nekaj svojih bistvenih programatičnih točk vsaj za nekaj korakov pomakniti naprej proti cilju končne realizacije? Ali more s svojo guvernamentalnostjo vsaj v nekoliko vplivati na spremembo sistema? To so vprašanja, ki so odločilne važnosti. Nikakor ne more in ne sme biti cilj poštene demokratične stranke ta, da gre v vlado, če ji je tudi usojena vloga golega statista v vladi.
In kako je bilo dosedaj? Ali ni menda za vsakega dovolj jasna politika absolutno centralistično usmerjenih strank, ki so dosedaj sestavljale hrbtenico vsake vlade? Ali ni mogel vsakdo do evidentnosti jasno spoznati sistem, ki so ga te stranke uvele in vzdrževale? Ali ni ta sistem pokazal naravnost katastrofalne posledice za nas ravno na gospodarskem polju? Ali je pa bil ta sistem morda samo slučajen pojav ne dovolj informiranih bratov na jugu, ali ga niso marveč hote in namenoma vzdrževali in od leta do leta potencirali? Ali se je ta s;stein z vstopom radičevcev — HSS — mar le v najmanjši stvari izpremenil? Ali so gospodarske razmere v prečanskih krajih, katere po veliki večini ali absolutno ali delno zastopa HSS, postale znosnejše in povoljnejše, odkar smo imeli vlado dveh najmočnejših strank? Ali niso morda gospodarske in davčne razmere ravno v tej dobi dosegle svoj višek? HSS je imela pač časa dovolj — v devetih mesecih se končno da vsaj nekaj izvršiti —, da bi v dejanju pokazala, da je sodelovanje v vladi samo na sebi odrešilno in odločilne važnosti. Ali morda HSS ni imela dobre volje? Ali bi mogla SLS več doseči kakor celotni klub HSS, ki šteje do 60 članov in je bil brez vsakega dvoma uvaževanja vreden politični faktor v parlamentu? Ali nismo ravno pod vlado »narodnega sporazuma« dobili 13 milijardni državni proračun, ki znači po razpredelbi votivnih kreditov največjo krivico za prečanske kraje od vseh dosedanjih budgetov,
Če je bil položaj tak — in tega ne more noben objektiven človek zanikati — se moramo vprašati po vzrokih tega zla. Jaz vidim vzrok tega zla v sistemu, ki so era hote in na-
menoma vzdrževale dosedanje vlade in večinske stranke, ki so režim podpirale, stanja v državi niso izpremenile ali vsaj izboljšale? Zakaj ni uspelo HSS, da bi vsaj gospodarske razmere izboljšala? Zakaj ni uspela, da bi dobili vsaj pravičen državni proračun? Ali naj stranke podpirajo s svojo soudeležbo vlade, ne da bi mogle vplivati na sistem sam?
Potemtakem ni in ne more biti delegaciji SLS glavni in edini cilj, da se prikopa do vlade in se za vsako ceno obdrži na vladi. Pač SLS kot legitimni zastopnici Slovencev mora biti na tem, da pride na vlado in skuša vsaj stopnjema realizirati programatične postulate, ki so jih ji poverili volivci. In če ta cilj ni drugače dosegljiv nego da se ruši sistem in pripravlja druga kombinacija, ki bi realizirala način vlade, v kateri bi bile zavarovana pravice vseh državljanov, pokrajin in narodov, mislim, da je dolžnost stranke, c'n vzame nase tudi to težko breme in ga pogumno nosi. Ali se naj mar iz nepoboljšljivega optimizma vdamo prijetni nadi, da bomo svoje pravice dosegli brez bojev in velikih naporov? Kdor živi v tej zmoti, celo sedaj po sedemletnem težkem izkustvu, je pač neozdravljiv optimist.
SLS je to trnjevo pot pogumno, konse-kventno in vztrajno hodila. In nihče ne more zanikati dejstva, da je mnogo pripomogla, da se je javno mnenje in da so se politične stranke znatno evolvirale v pravcu novega sistema, ki se mora v državno življenje uvesti. Ni krivda SLS, če je v tej evoluciji v 1. 1025. nastopil znaten zastoj. Prepričan sem, da bo v tem pogledu objektivna zgodovina izrekla ne ravno laskavo sodbo na stranko, ki se je tedaj izneverila veliki skupni akciji. Zadnji dogodki dajejo že prilično dovolj podatkov, da si moremo napraviti sodbo, katera politika je bila pravilna in katera napačna.
Slovenci res ne štejejo na milijone in njihovo parlamentarno zastopstvo bo ostalo res omejeno na prilično nizko število. Maloštevilna parlamentarna moč pa še ni noben dokaz, da si kot Slovenci ne bi mogli priboriti svojih naravnih pravic. Stvar slovenske delegacije je seveda, da si izbira politično taktiko v dosego svojih pravic. Četudi ne razpolagamo s tako številnim parlamentarnim zastopstvom kakor Hrvati ali Srbi, nimajo ne Hrvati no Srbi pravice, da hi šli preko enotne volje Slovencev. In če bodo to tudi nadalje poskušali kakor so delali dosedaj, se bodo njihova nasilja prej ali slej razbila ob odporni sili Slovenstva. Druga situacija bi seveda nastala, če bi se Slovenci odrekli svojim naravnim idealom. Ne morem si pa misliti, da bi narod mogel za dalj časa samega sebe negirati. Zato bodo pa morali Srbi in Hrvati resno računati s Slovenci in s slovenskim problemom, dokler se lo vprašanje povoljno ne reši.
Zato stališče »Narodnega Dnevnika« ni, ne sme in ne more biti slovensko stališče.
Dr. Fr. Kulovcc.

Notranja politična kriza
na Madjarskem.
Dočim je Belhlen že parkrat proglasil, da je ponarcjevalska afera za Madžarsko končana in vzbuja zanimunje le še v toliko, kolikor se pričakujejo zahteve Francozov, ki bodo aktualne še le po zaključku procesa, se opozicija ne more pomiriti. Vladna večina je že trikrat zaključila debato o ponarejcvalski aferi, pa jo opozicija vedno znova spravi na dan. Proračunska razprava se je vršila v znamenju po-narejcvalske zadeve in sedaj se že mesec dni razburja zbornica nad tajnimi organizacijami, ki so po navedbah opozicije iniciatorke vse ponarejevalske zadeve in katerim pripadajo skoro vsi člani sedanje vlade.
Nasprotja so se tako poostrila, da voditelji opozicije ne pridejo več k parkmcntarinm konferencam, pa naj jih sklicuje ministrski predsednik ali pa predsednik zbornice.
Vendar pa jc stališče vlade ncomajano. Vladna večina trdno drži ministrskega predsednika. Ker pa je to stanje v parlamentu kljub večini nevzdržljivo in Bcthlen čuti zlasti zunanjepolitične posledice vedno novih škandalov, se vlada pripravlja na volitve. Betblen je prepričan, da bo sam vodil volitve in vse nasprotnike tako potolkel, da v novi zbornici ponarcjevalska afera ne bo prišla več v poštev.
pangalojFbo^zaprisegel.
V nedeljo bo v atenski katedrali prisegel general Pangalos kot predsednik grške republike. Prisega se bo izvršila z velikimi slo nostmi. Zbral se bo sveti sinod grJke pravoslavne cerkve in polnoštevilno prisostvoval slovesnosti. Povabljeni so vsi zastopniki tujih držav.
Popolnoma neodločen in nestalen
položaj.
Borba proti Radiču.
Opozicija proti II. Uzunovičevi vlad*.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) V Jugoslovanskem klubu so se danes zbrali voditelji opozicije ler nadaljevali razpravo o položaju. Se-| stanku so prisostvovali dr. Korošec, Da-I \ i d o v i č, dr. Kosta K u m a n u d i in Joca Jovanovič. 0 dosedanjih posvetovanjih ! so izdali sledeče obvestilo:
»Voditelji opozicionalnih skupin demo-; kratske, ljudske, muslimanske in zeniljorad-! niske stranke so ponovno razpravljali o polo-j žaju, ki je nastal 31. marca 1.1. radi spremem-I be Pašičeve vlade. Ugotovili so, da se je z imenovanjem prve, posebno pa druge Uzuno-vičeve vlade ustvaril nedoločen in nestabilen političen položaj, ki niti malo ne vodi k izboljšanju in ozdravljenju razmer v državi. Ker sta obe ti vladi nastali v trenutku, ko narodna skupščina ni zbrana. Način, kako se je sestavila sedanja vlada, zahteva, da se parlament čimprej skliče, da bo vlada mogla predložiti svoj program in razložiti svoje namere. Voditelji opozicije ugotavljajo:
1.	da vlada nima potrebne večine, da bi se mogla vzdržati in izvajati svojo politiko. V naših razmerah je neobhodno potrebna vlada, ki se bo naslanjala na močno in gotovo večino, ki bo imela možnost, da z vso močjo dela na tem, da se država reši težke gospodarske in finančne krize.
Uzunovičeva vlada bo nesposobna uvesti varčevanje v državno gospodarstvo in izvršiti revizijo proračuna. V teh dveh pogledih ni mogoče pričakovati nobenega zboljšanja sedanjega nevzdržljivega stanja;
2.	da se ne more pričakovati, da bo vlada vodila pravo politiko Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker po svoji sestavi ne daje dovolj jamstva za izvajanje te politike;
3.	da se vlada ni izjavila, da bo korup- j cijo odločno preganjala, da bi imela polno | možnost, da se takoj v celoti izvede v narodni i skupščini objektivna preiskava o aferah, ki \ so že predmet predloženih interepelacij in o j novih, ki se sedaj že pojavljajo v javnosti in zavzemajo vedno širši obseg;
4.	da vlada ne kaže pripravljenosti, da bi I državljanom povrnila zakonitost in da se pre- ! neha z dosedanjimi nasilji, niti da bi napra- j vila zakonske ukrepe proti tistim uslužbencem, ki so s svojim delom kršili svojo dolžnost.
Iz teh razlogov so voditelji opozicijonal- i nih strank prepričani, da sedanja vlada nima pogojev, da bi izvršila težke naloge, ki stoje pred njo in ne more odgovarjati pričakovanju ogromne večine prebivalstva. Bati se je, da ji bodo strankarski interesi več, kakor bedno ljudstvo in da ne bo mogla rešiti države moralne in gospodarske krize, v katero jo je potegnil Pašičev režim.«
Razkol v Radičev! stranki.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Razcep v Radičevi stranki postaja resnejši, kakor se je i v prvem trenutku mislilo. Radičev optimizem j se je izkazal kot neopravičen. Pokazalo se je, i da Stjepan Radič ne uživa več zaupanja pri i svojih poslancih, kaj šele pri volivcih. Prvotno se je mislilo, da se Nikiču in Superini ne i bo posrečilo dobiti nobenega pristaša v Radi-čevem klubu. Sam Radič je odločno trdil, da ne bo noben kmetski poslanec šel za njima. Danes pa je vse kroge iznenadila vest, da sta Nikič in Šuperina pridobila toliko članov, da sta lahko sestavila parlamentarni klub. V tem klubu je sedem članov.. O osnovanju tega novega parlamentarnega kluba je dobil predsednik narodne skupščine sledeče pismo:
»Gospod predsednik! Čast nam je Vas obvestiti, da smo danes osnovali Parlamentarni klub Hrvatske seljačke stranke. Za predsednika smo izvolili narodnega poslanca g. Tomo K o v a č e v i č a , za tajnika pa narodnega poslanca Ivana Lončareviča. Prosimo Vas, g. predsednik, da izvolite vzeti to na znanje. Sprejmite pri tej priliki izraz našega posebnega spoštovanja.«
Podpisani so narodni poslanci: Tomo Kovačevič, Stjepan Klaič, Ivan Čaldarevil, Ivan Bačmaga, dr. Nikič, dr. Benjamin Šuperina, Ivan Lonfarevič.
V koliko se še radičevci nahajajo v Belgradu, so bili istotako iznenadeni radi tega
1 preokreta. Takoj so sevega poskušali diskva-lificirati nove Nikičeve pristaše. Po vzorcu predsednika Radiča so takoj raznašali, da so to zelo slabi poslanci. Nasprotno pa Nikičeva okolica Irdi, da bo k njemu pristopilo v najkrajšem času še več poslancev in da je Nikič že dobil nekatere izjave.
Glede Radičevih očitkov pa pravi Nikič, da bo v kratkem nastopil s konkretnimi dokazi proti Radiču. Predsednik novega kluba, narodni poslanec Tomo Kovačevič je dal časnikarjem sledečo izjavo:
»Kmet sem in Vam bom popolnoma po kmetsko povedal. Pribičevičeva politika je Hrvatom prizadela veliko zla. To zlo se je moralo popraviti Hrvatje hočemo, da bo ta država tudi naša. Ce smo prepričani, da izvršujemo vse dolžnosti, moramo imeti tudi vse pravice. Mislil sem. da bo g. Radič mogel popraviti vse krivice, ki se gode nam Hrvatom, in sem iskreno ter odločno šel z njim. Ko sem se na delu prepričal, da moji tovariši in jaz ne služimo interesom hrvatskega kmetskega ljudstva in da smo samo orodje za politiko Radičeve porodice, smo ga sklenili zapustiti in iti po tistem potu, ki bo nagemu kmetu prinesel več koristi.
Ne bi bilo lepo in pošteno, če bi Radiču ne priznali velikih zaslug. Ko sem razmišljal o tem koraku, mi ni bilo lahko pri srcu. Dolgo sem se mučil, kaj naj storim. Kakor mi je drag Stjepan Radič, mi je še bolj ljubo naše hrvatsko ljudstvo. Po tem sem se odločil. Prepričan sem. da so mnogi kmetje, ki so dosedaj bili za Radiča kot ustanovitelja stranke in našega voditelja, v svoji duši preživeli prav isto borbo. Ravnotako sem prepričan, da bodo skoro vsi kmetje uvideli, da je interes države in hrvatskega ljudstva najnujnejši in najvažnejši. Mislim, da nam bo to lažje, ker se niti malo nismo oddaljili od smeri, po kateri gre naša politika in ki jo je ravno Radič sam pričel.«
Popoldne je bil Tomo Kovačevič v avdi-enci na dvoru. Kralju je poročal, zakaj se je odločil proti Radičevi politiki. Kralju je izrazil svojo udanost ter udanost svojih tovarišev
Dr.NikiC začel energično borbo proti Radiču.
ODKRITJA O KORUPCIJI MED RADIČEVCI
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Med radičevci in njihovimi dlsidenti se je sedaj pričela zelo velika polemika. Nikič že pričenja izrabljati svoj položaj napram vsem tistim poslancem, katerim je kot minister za šume in rude storil usluge, ki gredo preko mej navadnih uslug. Trdi se, da bo imel Nikič pri tem precej uspeha in da bo svoj vpliv izkoristil napram vsem ki so imeli kakšne koristi, bodisi iz Stednbeissovega, bodisi iz kakega drugega podjetja.
Dr. Nikič je danes v svoji izjavi jasno nastopil proti predsedniku kluba Karlu Ko-vačevičevu. Zatrjeval je, da je prepričan, da ne bo dolgo ostal z Radičem. Trdi da je Nikič pripravljen začeti proti Stjepanu Radiču najenergičnejšo borbo. Kot dokaz se navaja njegov korak kot zastopnik ministra za trgovino proti Radičevi Banki hrvatskih se-ljačkih zadrug v Zagrebu. Odredil je preiskavo.
O tej stvari je Nikič časnikarjem izjavil, da je treba napraviti red, ker se denar v banki ni uporabil z« prave namene, za podpiranje kmetov, marveč za podpiranie veit»-kapitalistov. Dr. Nikič pravi, da se je ob priliki preiskave dognalo, da se še delniški Kapital ni vplačal. Imovinske občine so vplačale 2 in pol miljona, da bi jih banka dala kot posojilo posojila potrebnim kmetom. Ugotovilo se je, da ta 2 in pol miljona nista šla v te namene, marveč da jih je ta Radičeva banka posodila znanemu industrijalcu Pipi-ču. Dr. Nikič se nadeja, da bo odkril še druge stvari, ki bodo pokazale Radičevo borbo proti korupciji v pravi luči.
Ljuba Dovanovič pri Uzuneviču.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Ljuba Jovanovič je dopoldne obiskal preds. vlade Uzu-novica in se z njim dolgo razgovarjal. Trdi so. da je ta konferenca samo v zvezi z zakonodajnim delom vlade. Jovanovič je namreč oredsednik zakonodajnega odbora.
V iola izjavlja, da je stabilna in bo energično nastopila proti Radiču.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) »Vreme poroča, da je hotel Stjepan Radič ob prvi rekonstrukciji namesto Pavla Hadiča spraviti v vlado za ministra za agrarno reformo Josipa Predavca, predsednika njegove banke, proti kateri je Nikič začel preiskavo. »Vreme«; pravi:
»Iz radikalnih vrst smo izvedeli, da je Stjepan Radič na poslednjem sestanku z Uzu-novičem predlagal, da se minister za agrarno reformo Pavle Radič zamenja s Predavcem. Uzunovič ga je prekinil in ga obvestil, da niti on sam ne more prili v vlado. Tedaj je Radič prvič vsaj malo razumel položaj, o katerem takrat niti ni imel pojma.
Nadalje poroča Vremec, da bodo člani vlade in drugi užaljeni politiki storili rtaj-energičnejše korake, da zaščitijo svojo čast pred Radioevimi napadi. Predvsem bodo tisti, katere je Stjepan Radič žalil, tožitelji Stjepana Radiča na sodišču. Ker Stjepan Radič ni poslanec, bo moral takoj pred sodišče iu odgovarjati za svoja dejanja po novem tiskovnem zakonu.
Nadalje trdi »Vreme«, da bodo radikali poiskali vse sumljive posle Radiča in njegovih pr.jateliev, ki jih je izvršil tekom svojega ministrovanja.
»Vreme piše, da se ho Radičeva agitacija, da bo ta vlada kratko živela, kmalu spubtela in da se bo skoraj pokazalo, da je stabilna. Imela 1» zadostno večino v parlamentu. Apelirala bo tudi na ljudstvo. V najkrajšem času se bo vladi posrečilo razbliniti vse Radičeve intrige ter njega in druge, ki grade svoje uade na kratko življenje te vlade. Zagotavlja da je Uzunovičeva vlada v zelo stabilnem položaju ter da bo dovolj •močna za energično borbo proti Radiču, da prepreči njegovo demagoško nastopanje, na zakonski in parlamentarni način, toda z veliko energijo. Pobijala bo razdiralno akcijc Radiča in njegovih tovarišev, je »Vremenu«: izjavil član vlade.
gospe Marženke.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Današnje »Vreme prinaša zanimiva odkritja o dogodkih za časa poslednje krize in o vlogi, ki jo je igrala pri tem Radičeva soproga, gospa Marženka: vZa poslednjo konferenco radičevcev, na kateri se je odločilo, ali se sprejme predlog radikalov. da se Radič odstrani iz vlade, ali ne, je vladalo v javnosti veliko zanimanje. O teh konferencah krožijo najrazličnejše vesti. Pripoveduje se, da je bila na vseh konferencah navzoča vedno tudi gospa Radičeva in da se je zelo vneto udeleževala debate. Zatrjuje se celo, da je gospa Marženka v jezi oklofutala tudi Radičevega ministra. Ta vest je še bolj povečala radovednost v političnih krogih za potek teh konferenc. Izvedeli smo sledeče: Konferencam je Marženka v resnici prisostvovala. Včasih je tudi aktivno sodelovala. Zgodilo se je, da se je obnašala precej nevljudno napram nekaterim ministrom, vendar ni nikogar udarila. To se z vseh strani demantira. Kakor smo izvedeli, se dr. Nikič in Šuperina nista udeležila debate, ker nista hotela govoriti pred Marženko, kakor sta to prijateljem pripovedovala. Poleg Stjepana Radiča sta posegala v debato tudi Krajač in Pavle Radič. Konferencam je stalno prisostvoval Josip Pre-davee, ki je sodeloval pri sklepanju. Včeraj so bili navzoči tudi nekateri »prijatelji«, ki sploh niso poslanci.«
F. GOMBAČ VPOKO.TEN.
Belgrad. 17. aprila. (Izv.) Načelnik pod-
oseka kmetijskega oddelka v Ljubljani Fr. G o m h a č .je vpokojen.
Rezultat Sknvnskega bivanja v Pragi.
Bene- in Skrzynski sta izmenjala ratifikacije arbitražnih pogodb in ratifikaciji pogodbe o pravnih in finančnih vprašanjih. Arbitražna pogodba spada v okvir pogodb, ki jiii sklepajo sosednje države, da eveutuelne medsebojne spore podrede rešitvi naprej dogovorjenih instanc. Druga pogodba, ki stopi v veljavo 14 dui po ratifikaciji pa rešuje razne spore, ki so nastali vsled delitve Tešinske Sle/i je, Orave in Spiša. Tu gre za državljanstvo, zaščito manjšin, likvidacijo posesti šlez-ke dežele okrožnih in občinskih premoženj in posesti drugih korporacij. V času Skrzynski-jevega bivanja so v Pragi tudi razgovori o zaključku trgovskega in avijatičnega prometa napredovali do skorajšnje zaključitve.
jTALIJANI"y SOMALI,
Oddelek italijanskih čet sc je izkrcal v ozemlju Nogal v italijanskem Somali in prevzel italijansko gospodstvo v deželi.
Mussolini dela po svojih napovedih v Libiji. Radi Somali, ki leži na vzhodni afriški obali zapadno od Abesinije je bil dolgotrajni spor med Anglijo in Italijo. Dežela je namreč deloma v upravi domačih poglavarjev, deloma je bila do leta 1915. pod angleškim protekto-ratom. V londonskem dogovoru leta 1915. so Angleži med drugim obljubili Italiji tudi Somali.
Anglija pa londonskega dogovora ni hotela Izvršiti in jc predala ozemlje šele na Mussoli-nijev pritisk. Končno jč Italija imeia težave tudi z domačimi poglavarji. Sultanata Obbia in Mirfiurtini sta sc upirala Italijanom in sc jc spor likvidiral z orožjem 1. 1925.
Včeraj, v soboto, 17. t. m., ob pol 12. uri dopoldne je prinesel brzojav iz Novega mesta v Ljubljano vest, da je odšel v onostransko
življenje po svoje plačilo starosta slovenskih skladateljev, odločna, nepopustljivi reforma- '
tor slovenske Cerkvene glasbe, neumorni orač na trdih ledinah slovenske glasbe sploh — Anton Foerster. Rodil se je 20. dcc. 1837 v Oscnicah na Češkem, bil je torej v devet in osemdesetem letu. L. 18'63. je na praški univerzi dovršil pravne nauke. V ietiii 1865.—1867. je živel v Senju, od 1. 1867. da'je v Ljubljani; najprej kot kapclnik Dramatičnega društva in pevovodja čitalnice, a od leta 1868. dalje pa je 41 let vodil glasbo v stolnici do 1. 1900. L. 1877. je ustanovil orglarsko šolo in v njej v 31. letih vzgojil krog 200 organi-stov, ki so njegove plemenite nazore o važnosti dobre, dostojne cerkvene glasbe razširili po vsej Sloveniji in vsemu našemu ccr-kvcnoglasbenemu življenju in delovanju vtisnili značilni Foersterjev pečat. Poučeval je petje v bogoslovju, na gimnaziji, realki, v Alojzijevišču, v Huthovem zavodu in zasebno. Z rajnikom Gnezdom je leta 1878. ustanovil »Cerkveni glasbenik« in mu 31 let urejal priloge. 2e to bi bilo za enega človeka dela s kupom dovolj. Pa je poleg tega šc neumorno komponiral, da se pred našimi očmi vrsti dolg sprevod njegovih skladb: 10 latinskih maš, staroslovenska maša, dve slovenski, gradua-lov, ofertorijev nad 250, Te Deum nastopa v čveterem obdelovanju, slovenskih cerkvenih pesmi je skoro 300. Za cerkvenimi prihajajo svetne skladbe, najprej najbolj uspela, najbolj priljubljena slovenska opera »Gorenjski slav-ček« z glasbenimi točkami k »Materinemu blagoslovu«, dalje simfonična pesnitev »Turki na Slevici« s kantato »Domovini« in »Vodnikovim vencem«. Za temi večjimi deli stopa skoro 50 moških in mešanih zborov, 19 pesmi s klavirjem, dve večji skladbi za orkester s »Slovansko suito« v petih delih. Pa še ni konec! Bogata, pestra fantazija »Po jezeru bliz' Triglava«, »Slovanska sonata« sta samo najvažnejši skladbi med njegovimi deli za klavir. In še za harmonij je pisal in za harmonij in klavir in za gosli in klavir. In šc ni dovo'j! Teoretičnih del tudi ne smemo prezreti. »Pevska šola« je doživela pet izdaj, »Klavirska šola« jc v dveh izdajah do najnovejših dni vsaj v začetku izobraževala skoro vse slovenske ljubitelje klavirja in »Nauk o harmoniji in kontrapunktu« jc marsikateri ukaželjni glavi posredoval višje teoretično znanje in je pokazal pot do samostojnega glasbenega ustvarjanja.
Foerster je po svojem odločnem nastopu, po plemenitosti in živahnosti svojih skladb, po svojem vsestranskem dejstvovanju in globokem vplivu najbolj značilna osebnost v našem glasbenem razvoju. S svojo visoko formalno izobrazbo je v vse naše glasbeno delovanje prinesel umetniško resnobo, s svojim vztrajnim, odločnim, recimo kar trmastim delom za reformo cerkvene glasbe, ko mu je od stolnega kapitlja do branjevk nasprotovalo vse. Kanoniki so ga prijemali: »Take pesmi pojte, kakor so jih peli prej, take pesmi so ljudem všeč!« Pa jim jo je zasolil: »Greh je ljudem tudi všeč, pa se vseeno ne sme delati!« Slovenski pesnik ga je imenoval nehvaležnega izdajalca, praktičnega kruhoborca (imel jc pa kot stolni kapelnik ogromno plačo — letnih 300 goldinarjev!); branjevke so po ulicah nad njim kričale: »Lajzon, lajzon!«, ker je pel pri slovesnih mašah »Kyrie cleison«.
Nikdar in nikomur se ni dal oplašiti, zato je učakal, da so njegovi nazori vse čez zmagali, učakal, da so njegove skladbe, zlasti cerkvene, prodrle tudi med druge narode, med Čehe, Hrvate, Nemce, Italijane, njegova plemenita, čuvstvena, živahna »Missa solemnis« je celo vročekrvno, po teatralično zamišljeni cerkveni glasbi izkvarjene Italijane tako navdušila, da so glasno priznavali: »Čc je pa ce-cilijanska glasba taka, kar sem ž njo!«
V zasebnem življenju jc bil prav tak kakor v glasbi: plemenit, živahen, dovtipen, poštenjak prve vrste, vzoren, ljubeč mož, skrben oče, veren kristjan, ki je svoje dolžnosti do Boga tudi vestno izpolnjeval. Možu, ki je svoje talente, svojo visoko izobrazbo, svoje neugnano delo, vse plemenite bogate plodove svojega duha posvetil našemu narodu, ostane med nami ncvcnljiv spomin; brazde namreč, ki jih je on zaoral v našo kulturno njivo, segajo pregloboko, da bi jih kdaj moglo kaj izravnati. Bog pa daj duši, ki je najlepša svoja ' dela, ki jc največji in najplemenitejši del svo-j jih trudov in naporov posvetila Njegovi slavi, I daj v plačilo večni mir in blaženi pokoj!
Moški zbor Glasbene Matice se udeleži po-[ groba g. skladatelja Foersterja. Pevska vaja je danes v nedeljo ob 11 dopoldne. Udeležba obvezna zn vse Mane. Nujno vabimo tudi vse one bivše člane, ki znajo kantato »Umrl je mož<. — Odbor.
bo.TT predpekTngom.
Peking. 16. aprila. (Tzv.) Po poročilih iz Pekinga se čete vstnških generalov približujejo mestu. Oddaljene so samo še 10 km od Pekinga. Nacionalna armada je mesto že izpraznila. Podrla je pred umikom z« seboj železniško mostova, da bi sovražnik ne mogel prehitro prodirati
Prosvetni dan.
Nekaj desetletij se že vrši smotrno izobraževalno delo med slovenskim ljudstvom. Od mogočne probuditve narodne zavesti ob času taborov pu do vsestransko razvite prosvetne organizacije v današnji dobi: to je silen korak na naši kulturni poti navzgor, ki nas je postavil na mali. v vrsto najbolj omikanih narodov. Razmeroma kratka je ta doba, a prepolna izredno vnetega -dela za izboljšanje našega položaja na vseh poljih. Kolika razlika med nekdaj in sedaj, če vzamemo le življenje enega rodu!
Pri tem prerodu je imela največ zaslug nekdanja Krščansko-socialna ali kakor se iffi erivjp sedaj — Prosvetna zveza. Saj je bila in je še matica in zibelka premnogih naših društev, ki se čedalje bolj širijo, rastejo in spopolnjujejo v različnih panogah prosvetnega udejstvovanja. Delovala je vedno požrtvovalno, a obenem tiho in skromno.
A danes, ko svet gleda bolj kot kdaj preje na zunanjost, je treba naglasiti važnost tega delu tudi o javnosti in pred javnostjo. Temu namenu naj služi med drugim »Prosvetni dan«, v Št. Vidu, tem idealnem kraju ljubljanskega polja, blizu tam, kjer se je vršil že svoj čas najveličastnejši tabor slovenski. Pokažimo zopet enkrat svoje mlade moči, svojo zavednost, svoj napredek in manifestirajmo v skupnem krogu za svoje vzvišene incleale, ki vodijo in združujejo pri delu za blagor našega naroda in naše domovine.
Prosvetna zveza vabi torej naša društva na I. Prosvetni dan, ki se bo vršil
16. maja 1926 v Št. Vidu nad Ljubljano.
Prosvetnega dneva naj bi se udeležilo vsako prosvetno društvo v kolikor mogoče velikem številu z društveno zastalo saj bo to prva prireditev te vrste po vojni. Naj zaplapolajo društvene zastave šiiom naše Gorenjske in naj pohite v Št. Vid, kjer bo ta dan tudi slovesno blagoslovljen »Ljudski dom«. Na to slavnost pridejo društveni pevski zbori, ki imajo tamkaj pevski koncert.
Istočasno bosta praznovala v Št. Vidu Blaž Potočnikova čitalnica svojo šestdesetletnico in tamošnji Orlovski odsek svojo dvajsetletnico. Poskrbljeno bo, da se bo slavlje vršilo kar najbolj svečano in da bodo udeleženci v vseh ozirih zadovoljni. Razdelile se bodo ob tej priliki tudi prosvetne nagrade in za zaključek pripravlja »Orel« slavnostno akademijo. Spored te prve velike povojne prosvetne manifestacije bo sledeči:
Dopoldne:
1.	Ob pol 8 sprejem na kolodvoru.
2.	Ob 8 I. govor: Družina, dr. Ant.
Brecelj.
3.	Ob 9 slovesna sv. maša. 11. govor:
Cerkev in prosvetno delo. Dekan Val. Zabret.
4.	Ob 10 poklonitev društev na Blaž
Potočnikovem, grobu. III. govor: Slava prednikom, dr. Terdan. — Zalostinka združenih zborov.
5.	Ob il blagoslovitev novega doma:
a)	Pozdrav društva.
b)	Pozdrav župana.
c)	IV. govor: Naš dom, dr. Korošec.
d)	Foerster: »Če gospod ne zida
hiše .. Petje.
Popoldne:
1.	Ob 2 litanije in šmarnice.
2.	Ob 3:
a)	Koncertna točka godbe.
b)	V. govor: čuvajmo značaj do-
mačije, dr. Kari Capuder.
c)	Koncert »Pevske zveze«.
d)	Razdelitev nagrad.
3.	Prosta zabava in godbeni končen.
4.	Ob 8 slavnostna akademija Orla.
Na predvečer prosvetnega dneva se bo vršila v svrho proslave šestdeset-Ictnice Čitalnice še posebna akademija, katere spored objavimo pravočasno.
Društva, odseki, krožki, zbori: pripravite se na ta prelepi praznik in poskrbite za čimvečjo odeležbo!
Ne le bližnja ljubljanska okolica, temveč vsa Gorenjska in Notranjska, pa tudi bližnja Dolenjska naj se udeleži prvega prosvetnega dne.
Vse priprave vodi poseben pripravljalen odbor, Blaž Potočnikova čitalnica, Št. Vid nad Ljubljano. Odbor prosi, naj mu vsako društvo, odsek, krožek oziroma zbor prijavi takoj vsaj približno število udeležencev iz svojega okoliša. Za vsa gorenjska in notranjska društva in zbore je udeležba obvezna. Drugih večjih prireditev ta dan ne bo.
Za hrano je poskrbljeno, prav tako za polovično vožnjo po železnici.
B o g ž i v i!
Za Prosvetno zvezo: Dr. Jak. Mohorič,	Vinko Zor,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Tedlenstei pregles?
Minulo nedeljo, dne 11. t. m. je bil imel gesp. Stjepan Radič shod v Pakracu v Slavoniji. Čutil Be je tako trdnega v vladnem sedlu, da je dajal lekcije na vse strani, napovedoval rekonstrukcijo vlade in nove volilve, katere da bo vodil on skupaj z radikali. Ministra za promet, Miletiča, je imenoma napadel zaradi velikih tatvin, ki se vrše v železniški upravi. Čim je došla vest o teh Radičevih izjavah v Belgrad, je minister Krsta Miletič takoj podal ostavko* ki jo je kralj naslednji dan 13. t. m. sprejel in imenoval za Miletičevega naslednika dosedanjega kmetijskega ministra Vašo Jovanoviča, za ministra financ (katero ministrstvo je bilo oslalo v prvi UzunoviSevi vladi nezasedeno") pa radikalnega poslanca in ministra n. r. dr. Vinka Periča; kmetijsko ministrstvo je ostalo zaenkrat nezasedeno ter je bil za namestnika tega ministrstva imenovan Vasa Jovanovič.
G. Stjepan Radič je bil z razvojem stvari zadovoljen. Na dan vladne rekonstrukcije je sprejel v Zagrebu časnikarje in jim izjavil, da je vlada sedaj čvrstejša; obenem pa je naperil novo pšico proti enemu izmed ministrov: Milanu SimonoviČu, ministru za socialno politiko, o katerem je rekel med drugim, da je velik kvartopirec. Sedaj je zavrelo med radikalnimi ministri. Sklicali so sejo pod predsedstvom vladnega načelnika Uzunoviča, na kateri sta ministra Milan Simonovič (soc. politika! in Marko Gjuričič (pravosodje) ter podtnjnik v ministrstvu zn šume in rude Bogoljub Kujundžič podali ostavke; obenem pa so sklenili, da mora Stjepan Radič zaradi svojih neprestanih napadov na tovariše ministre na vsak način oditi iz vlade. Ako bi Rndič ne podal do večera svoje ostavke, odstopi celokupna vlada.
G. Radič sedaj z razvojem stvari ni bil več zadovoljen, vendar še ni verjel, da so merodajni faktorji pripravljeni, da ga vržejo čez krov. Ostavko ni podal. Naslednji dopoldan — 15. t. m. — je ministrski predsednik Uzunovič predložil kralju ostavko celokupne vlade. Kralj je ostavko sprejel, obenem pa imenoval novo delovno vlado z Uzuno-vičem na čelu, ki je tnkoj nato prisegla. Iz nove vlade so odpadli ministri: Stjepan Radič, Pavle liadič in Tvan Krajač, dočim sta dva radlčevca od padla od Radiča in ostala v vladi, to je dr. Benjamin šuperina in dr. Nikola Nikič. štiri ministrstva so ostala nezasedena. Trije Radičevi državni pod ta j-i niki so iz solidarnosti z Radičem odstopili. Druga j llzunovičeva vlada je sestavljena sledeče:
Predsednik Nikola Uzunovič; finance dr. Nin-ko Perič; zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič; vojna in mornarica general Dušan Trifunovič; železnice dr. Vasa Jovanovič, obenem zastopnik ministra za poljedelstvo; pravosodje Marko Gjuričič; prosveta i M'ša Trifuno« >č, obenem zastopnik za vere: notra-' nje zadeve Bža Maksiniovič; javna dela Milorad
Vujičič; izenačenje zakonov Milan Srskič; pošte in brzojav dr. Benjamin Šuperina, obenem zastopnik ministra za agrarno reformo; šume in rude dr. Nikola Nikič. obenem zastopnik ministrstva za trgovino; socialna politika Milan Simonovič; narodno zdravje Slavko Milelič.
Nova vlada je bila imenovana preko vseh parlamentarnih običajev in ker se je doslej odcepila od Radiča samo približno sedmorica poslancev, ki pojdejo kot poseben klub z vlado, nova vlada tudi nima v parlamentu večine. Sedaj vodi vlada lov za Radičevimi poslanci, da bi jih čim več odtrgala od njega in pridobila zase. Po dosedanjih vesteh je odpadel od Radiča tudi g. Pucelj. Na katerem programu bo sedaj jdelak za svoje volivce, še ni znano. Predsednik Radičevega parlamentarnega kluba Karlo Kovačevič je pri kralju protestiral proti temu, da vlada kot taka nagovarja poslance, da izstopijo iz kluba HSS. G. Radič sam je po imenovanju nove vlade ponujal nove predloge, a zaman. Sedaj je zaenkrat hočeš-nočeš v opoziciji. Za 22. t. m. je sklical v Zagrebu sejo svojega kluba. — Za 25. t. m. je kakor znano sklicana seja širšega odbora radikalne stranke, ki se ima izreči za Pašiča in njegovo politiko ali pa proti njej. Od sklepov te seje je odvisen bližnji razvoj naše notranje politike.
Dr. Korošec je dal uredniku belgraj^ke »Politike« izjavo, v kateri pravi, da bi se morale \se resnično demokratične parlamentarne skupine združiti na programu: ozdravljenje gospodarske krize, poštenost v upravi brej korupcije, stroga zakonitost, marljiv in delaven parlamentarni rež'm. Opozicija bo delala v tem pravcu dalje. — Opozicijo-nalili voditelji so se te dni opetovano sešli na posvetovanje; sklenili so vložiti več novih interpelacij, med drugim glede odpuščanja delavcev in brezposelnosti in o novi aferi s provizijami, v katero so zapleteni nekateri Pašičevi ljudje.
Solunska vstaja, ki jo je bil menda zanetil Piastiras, ki se nahaja blizu meje na jugoslovanskih tleh, se je končala s p<V"7om rpornikov. Izredno vojno sodišče v Atenah je obhodilo dva izmed voditeljev vstaje na smrt, 7 drugil. pa n.a daljšo ječo. Predsednik republike, Pangalos, pa ni hotel podpisati smrtne obsodbe in je pomilostil oba na smrt obsojena.
Med Češkoslovaško in Poljsko so sklenili in 14. t. m. v Pragi ratificirali arbitražo,« in likvidacijsko pogodbo; s tem se urejnjo med ot^m.* državama vsa še viseča vprašanja o teširskem o/,.*nlju in okrajih Arva in Zips. — Rnzsodiščm. pogodba se je sklenila tudi med Poljsko in Avstrijo; podpisali so pogodbo dne 15. t. m.
POGAJANJA V MAROKU.
Pari« 17. aprila. (Izv.) Pogajanja z Abd-cl-Kriiuum se bodo pričela jutri.
Dnevne novice
k Pogreb g. župnika Alojzija Češarka v Fari pri Kostelu sc je izvršil včeraj dopoldne ob nenavadno veliki udeležbi. Udeležila sc ga je menda vsa obširna župnija. Ob krsti je stopal občinski odbor z županom na čelu, s prižganimi svečami. Zastopani sta bili tudi občini Banjaloka in Brod ob Kolpi. V sprevodu je šla vsa šolska mladina s svojim uči-teljstvom, dalje Marijina družba z zastavo, finančna kontrola ter orožniki. Domači pevski zbor je pel pred župniščem in potem na grobišču. Pogreb je vodil g. dekan Ferdinand Erker v spremstvu 21 duhovnikov (med temi štirje sošolci rajnikovi), ki so bili iz treh škofij. V cerkvi se je poslovil od rajnika g. duhovni svetnik Fr. Krumpestar, ob odprtem grobu pa g. narodni poslanec Karel Skulj. — Pokojnik je delal do zadnjega: v nedeljo je opravil šc službo božjo v cerkvi, tudi v torek je še maševal, v sredo popoldne je še skrbel za Hranilnico in posojilnico, ki jo je pred leti ustanovil, zvečer se je spovedal, ponoči je bil previden in v četrtek zjutraj ob 4 je mirno izdihnil. Glasno ihtenje v cerkvi in na pokopališču je pričalo, koliko vdanosti in ljubezni si je pridobil z neumorno delavnostjo v 24 letih svojega službovanja (15 let jc bil brez kaplana). Svetila mu večna luč!
* Orlovski izlet v Rim ob priliki mednarodne prireditve katoliških telovadcev (31. avg. do 8. sept.). S 15. aprilom je pofekel rok za prijave. Doslej je plačalo določeni obrok že toliko udeležencev, da bomo gotovo dobili poseben vlak. Na razna vprašanja sporočamo, da še sprejemamo naknadne prijave, vendar zaenkrat samo do 31. maja. Ker pa se nam s podaljšanjem prijavnega roka zvišajo režijski stroški, bodo morali vsi oni, ki se prijavijo po 15. aprilu, plačati 1300 Din kot prvi obrok, in sicer najkasneje do 1. junija morajo plačati 700 Din. Oni, ki so prvi obrok v znesku 200 Din že plačali, pa morajo plačati najkasneje do 1. junija nadaljnjih 500 Din, tako da bodo imeli tudi oni do junija plačanih najmanj 700 Din. Ostanek se potem more odplačevati v obrokih, tako da bo 1. avgusta plačan celotni znesek. Kdor do 1. avgusta ne bo imel vplačanega celega zneska, ga sploh nc bomo mogli upoštevati kot udeležnika in se skupnemu izletu ne bo mogel pridružiti. Ravnotako pa se tudi ne moremo ozirati na one, ki se ne prijavijo pravočasno in ne vplačajo obrokov ob določenem času. Celotna oskrbnina znaša* za one, ki so se prijavili do 15. aprila, 1250 Din, za one, ki se prijavijo pozneje, a najkasneje do 31. maja 1926, pa 1300 Din. Ta cena velja za vožnjo v 3. razredu, za skupna ležišča in za hrano, Glede hrane bomo poskrbeli, da bo kolikor mogoče dobra. Kdor želi prenočišče v sobi, bo plačal nekaj več; vendar mora že takoj v prijavi ali vsaj najkasneje do 1. junija sporočiti, da želi boljše prenočišče. Naravno se lahko udeležijo izleta tudi netelovadci.
-k V Italiji obsojajo preklinjevalce. Te dni so na videmski preturi obsodili štiri osebe zaradi preklinjevanja na globo 30 do 100 lir.
fe ,Smarnice'
„Mariia vrtnarica našega srca" ali ,,Sm ar nični misij on"
so pravkar izšle, katere je založila Prodajalna K. T. D. (H. Ničman). To je delo priljubljenega pisatelja župnika Jos. Seigerschniieda. O knjigi sami v kratkem kaj več spregovorimo. Cena vezani knjigi Din 25 —, po pošti Din 1 '50 več
To je prvi slučaj v Italiji, da bi bil kdo obsojen zaradi preklinjevanja. Ta praksa je posledica akcije proti preklinjevanju, ki jo podpirajo ne samo cerkvene, marveč tudi vse državne oblasti.
•k Preiskava zaradi obale v Bakru. V Bakru se je bila pred nekaj meseci zrušila v morje vsa novozgrajena obala, ki je stala mnogo milijonov. Sedaj je podpisal prometni minister odlok, ki poverja posebni komisiji nalogo, da preišče vzroke te katastrofe. Morebitni krivci pridejo pred sodišče.
k Ukinjenje prosvetnih inšpektoratov. Iz Belgrada poročajo, da pripravljajo v prosvetnem ministrstvu ukinjenje večjega števila prosvetnih inšpektoratov. Namesto njih se ustanove pokrajinski prosvetni inšpektorati, pod katere bo spadalo po več oblasti.
k Kraljev dvorec v Sarajevu. Na podlagi vladnega sklepa so začeli v Sarajevu s prezidavo »Konaka«, v katerem sta bili dosedaj nameščeni županija in mestno poveljstvo. Zgradba se preuredi v dvorec za kralja, kadar bo prihajal v Sarajevo.
k Imenovanje na zagrebški operi. Za ravnatelja opere Nar. gledališča v Zagrebu je imenovan Friderik R u k a v i n a , doslej vršilec dolžnosti upravnika Nar. gledališča v Osjeku.
k Imenovanje na zagrebški umetnostni akademiji. Za arhitekta in profesorja arhitekture na umetnostni akademiji v Zagrebu je imenovan arhitekt Dragutin I b 1 e r.
k Premogovna afera v Zagrebu. Po pa-kraškem govoru g. Radiča so proti več funkcionarjem zagrebškega železniškega ravnateljstva uvedli strogo preiskavo, ki jo vodi generalni inšpektor Leon;da Franič. Preiskava, ki še traja, je spravi'a že doslej mnogo obtežilnega materiala na dan ter so doslej aretirali na ravnateljstvu tri osebe. Tako poroča »Zagreber Tagblatt«.
k Smrt starega moža. Pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah je umrl Franc Poštrak iz Oseka. Dosegel je lepo starost 84 let in je bil obče spoštovan ter priljubljen v celi župniji.
k Nov odličen dekliški zavod. Hrvatske gospe so pod pokroviteljstvom gosp. nadškofa dr. Bauerja uvedle akcijo za ustanovitev odličnega, moderno urejenega zavoda, v katerem bi se vzgajala ženska mladina do 20. leta. Sestre Avguštinke (Chanoinesses de St. Augustin), ki slove kot odlične vzgojiteljice, so že obljubile, da prevzamejo vodstvo zavoda, dočim bi se pouk poveril najsposobnejšim hrvatskim učiteljicam. Prosvetno ministrstvo je otvoritev takega zavoda že dovolilo. Sedaj so vprašanje le še potrebna denarna sredstva, ki jih bodo pa Hrvatje v tako važno in aktualno svrho gotovo dali.
k Himen. V nedeljo opoldne se poročita v litijski podružni cerkvi ga. dr. med. Greta Lebinger iz Litije z g. stavbenim inženerjem Francem Celottijem iz Ptuja,
k Prireditev na Stari cesti pri Ljutomeru. Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., uprizori bralno društvo na Stari cesti v gostilni Vrabl veseloigro »Moč uniforme«.
k Dražba lovov. Dne 2. junija t. 1., ob 9. uri dopoldne se bo pri okrajnem glavarstvu v Logatcu potom javnem dražbe oddajal v zakup lov občine 2iri za dobo od 30. junija
1926 do 1. aprila 1932 in lov občine Hotedr-šica za enako dobo. Dražbeni pogoji so inte resentom na vpogled med uradnimi urami pri gori navedenem uradu.
k Stalna higienska razstava se zopet otvori danes ob devetih dopoldne na vele-sejmskem prostoru pod Tivolijem v Ljubljani. Odprta bo vsak dan in tudi ob nedeljah od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Razstava je na novo preurejena in dopolnjena. Občinstvo sc opozarja, da si jo ogleda.
k Avto zgorel na vagonu. Dne 16. t. m. se jc na tovornem vlaku, ki je vozil med Hrastnikom in Zidanim mostom, vnel na odprtem vagonu naložen osebni avtomobil, ki je prispel iz Italije. Ogenj je zanetila iskra od lokomotive. Avto je bil takoj v plamenih; ker se je v tanku avtomobila nahaja! najbrž bencin, sc je vnel tudi vagon. Vagon in avtomobil sta bila uničena.
Uradne ure (poslovni čas) znašajo pri poštah V. razreda po 3 ure, pri poštah IV. razreda po 4 ure, pri poštah III. razreda po 6 ur, pri poštah II. in I. razreda pa po 8 ur na dan. Nekaj splošnih pripomb: Odpravniki morajo položiti jamčevino, ki znaša za pošte V. razr. 400 Din, za pošte IV. razr. 600 Din, za pošte III. razr. 800 Din, za pošte II, razr. 1000 Din in za pošte I. razr. 1200 Din. — Lokal in inventar (razen čisto uradnih potrebščin) si morajo odpravniki sami nabaviti. — Pogodbeni poštarji imajo pravico do dopusta (30 dni na leto), a na njih lastni strošek in odgovornost. — Pravice do pokojnin ali do rodbinskih doklad odpravniki nimajo. Odpovedni rok jc 6 mesecev, Odpravniki dobe prejemke po novem pravilniku že 1. maja 1926. Res, splošno odpravnikom ne bo izboljšano gmotno stanje, a veliki večini bo z novim i pravilnikom vendar izdatno pomagano. Saj je bil tudi že skrajni čas, da se je Belgrad teh tlačanov spomnil.
k Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, pod Trančo, ne prodaja samo izdelanih čipk po najnižjih cenah, temveč sprejema tudi naročila po meri in vzorcih, kar izvrši po najnižjih konkurenčnih cenah.
k Opozarjamo na današnji oglas generalnega zastopstva D. K. W. motorjev ter g. Qctiga toplo priporočamo.
k Poziv društvom! Društva, ki imajo eventuelno tamburaške instrumente, pa jih ne rabijo, se naprošajo, da jih prodajo šišenskemu katol. prosvetnemu društvu. Ponudbe naj se pošljejo društvenemu predsedniku na naslov: Josip Nabergoj, Ljubljana VII., Šolska ulica HI/12.
k Poziv vsem maturantom I. drž. gimnazije v Ljubljani iz leta 1916. (a in b oddelka), da se udeleže proslave lOletnice mature, ki bo dne 1. maja 1926 ob 20. uri v salonu restavracije P. Košak, Krekov trg 11.
k Pri glavobolu, utrujenosti, slabi prebavi izboljša naravni planinski »Spomladanski čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najboljše na polt kože. Ako vpošljcte 30 Din, pošlje tri originalne zavitke poštnine prosto: lekarnar B a h o v e c , Ljubljana
k Zlatnike v Zlatorog terpentinovem milu so našle sledeče osebe: Ana Lampe, i Ljubljana, Gosposvetska cesta; Nežika dr. Segenšek, Ljubljana, Rimska cesta 24; Micka Zoran, Ljubljana, Bohoričeva ulica; Helena Iskra, Poljče pri Lescah; Frančiška Zupančič,
»Slovenčeve denarne nagrade za naročnike.
V smislu novoletnega razpisa je v letu 1926 za točno plačujoče naročnike določenih
16 nagrad po 1000 Din.
Na vsako četrtletje odpade torej četrtina teh denarnih nagrad, ki jih izmed upravičencev določi žreb.
Žrebanje za prvo četrtletje se je vršilo včeraj popoldne v navzočnosti in pod vodstvom gosp. notarja M. Hafnerja v prostorih naše uprave.
Izmed 4761 upravičencev je roka 5 letn. deklice prisodila nagrade tem-le številkam ozir naročnikom:
1.	2628 g. inž. Ign. Pelhan, Mozirje;
2.	3679 g. A. Jaklič, organist, Cerklje ob Krki;
3.	1822 Uradniška menza ministrstva pošte in telegrafa v Belgradu;
4.	1121 g. Slavko Srebrnič, dijak v Celju.
Ostali cenjeni točni plačniki imajo prijetno nado, da jim bo sreča milejša v naslednjih treh četrtletjih letošnjega leta.
Našo ogromno zalogo smo zopet Izpopolnili z novimi krasnimi
pomladanskimi novostmi
za gospode, dečke in otroke. — Cene Izdelava, kakovost blaga brezhibna.
- kakor vedno doslej — brezkonkurenčne Naši izdelki se sami priporočajo v nakup.
Konfekcijska tovarna Fran Derenda&Cie., Ljubljana, Erjavčeva c.2
I.HIIII ■! I I I I—............■■ ■ ....................I.	________
posestnica, Gatina pri Grosupljem; Blaž So-din, posestnik, Bukovžlak pri Celju; Pavla Vincek, Glince-Vič; Angela Bcrlič, Zapuže-Št. Vid; M. Blažič, Zabrdo pri Velenju; Marija Lednik, Arijavas pri Pctrovčah.
Previdna gospodinja uporablja pri shranjevanju zimske obleke Tarmol, sredstvo zoper molje, ki se dobi v vseh drogerijah in ga izdeluje Chemotcchna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A & E. Skabcrne).
Bolehajoči na želodcu, črevih, prebavilih krvi, koži in živcih dosežejo urejeno prebave z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Sloviti specialisti potrjujejo, da so vseskozi zadovoljni z učinkom staro preizkušene »Franz-Josef« vode. Dobiva se v lekarnah, drožeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Pri katarih sečne cevi (uretritis), mehurja (cystitis), obistnilr*kotanj in kelhov (pyolitis) pomaga radenska voda, ker raztaplja in izplavlja sluze.
Zlatnike v »Gazela-milu« so našli dalje sledeči: Nežika Zlog, Rcginska gorica pri Pristavi, kupila milo pri Ed. Suppanz, Pristava; Fcrdo Vabričuk, Sv. Ema pri Pristavi, kupil milo pri Ed. Suppanz, Pristava; Albina Ber-gant, Glince, kupila milo v Prvem delavskem konzumnem društvu, Glince; Tončka Butara, Cerklje ob Krki, kupila milo pri Franc Hro-vat, Cerklje ob Krki; Marija Klemenčič, Pri-lipc-Čatcž ob Savi, kupila milo pri A. Bučar, Brežice; Mimi Krištof, Rožna dolina, kupila milo pri Winter & Zupan, Ljubljana; Ana Rupnik, Ljubljana, Metelkova ulica 1, kupila milo pri Franc Pavlin, Ljubljana, Tabor; Katarina Volčič, Novi Vodmat 164.
k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«.
k Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznini želodca, čreves, mehurja, žolčnib kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene Zahtevajte prospekte!
Priporočamo
clkorilo
iie.
Ars-Lyon.
V ranih jutranjih urah nas je vozil vlak po krasnih provensalskih poljanah ob bregovih Rhone. Tu ljudje večinoma goje sviloprej-ke. Na to nas namreč opozarjajo velikanski irevoredii murv. Polja so lepo obdelana, vinogradi zasajeni. Našim ljudem so bili všeč slasti močni konji tukajšnje pasme. Tudi goveja živina, zlasti krave so močne, visoke rasti. Skozi predmestja smo dospeli na glavni lyonski kolodvor. Komaj odložimo v hotelu Term nus tik postaje prtljago, že zasedemo 7 razglednih avtomobilov, kateri hite po jonskih ulicah in mostovih kot urne ptice.
Naša auto-vožnja nas vod.i v 36 km oddaljen A rs, v preprosto kmetsko župnijo, kjer je živel in pasel duše arški župnik Janez Vianney. Toplo sclnce, sveži zrak in lepa pokrajina, so nas tako prevzeli, da smo pozabili na dolgo vožnjo Lurd—Lyon, ki znaša 768 km. Ta ali eni se je v jutru držal bolj zaspano, čmerno, kakor bi se ravnokar pod nosom bril, sedaj pa so vsi ti znaki zginili. Po enoumi vožnji nas je pozdravila lepa nova bazilika, ki hreni grob arškega župnika. Tukaj je umrl 1. 1858. Nekatere osebe še žive, katere so svetnika osebno poznale. Vsa vas in okolica se zdi, da je še vedno pod vtisom tihe molitve župnikove. Po cerkvenem opravilu smo si ogledali tako notranjost zanimive, nad vse kra?ne nove cerkve, kjer so naši g. duhovnik, lahko vsi maševali (51), kakor tudi staro cerkev, katera tvori ladjo novi baziliki. Ohra-
j njena je še spovednica, kjer je ta sveti mož I večino svojega življenja presedel, saj je na ; leto spovedal do 80.000 vernikov. Preprosta je zakristija, katera je služila župniku za pisarno. Nekdanje župnišče je spremenjeno v muzej, kjer je shranjeno svetnikovo pohištvo, obleka in spokorni pas. Kako čudovita so pota božja! Na preprostega, nenadarjnega a pobožnega duhovnika je obrnil Gospod svojo milost in strtisoče po njem rešil pogube. Opoldan smo se po isti poti vrnili v Lyon h kosilu. Popoldan je bil določen za ogled milijonskega mesta. V ta namen stno se poslužili automo-bilov, kateri vozijo tukaj polovico ceneje kot ljubljanski.
| Drrgocen spomenik francoske gotike je lyonska stolnica. Zalibog vsled premajhne razsvetljave ne napravi na obiskovalca onega vtisa, katerega bi človek pričakoval po lepi zunanjosti. Obiskovali smo misijonsko hišo, kjer je sede/, družbe za razširjenje vere. Znano je, da francoski narod največ žrtvuje za misijone. Vse druge redovnike je država izgnala iz dežele le misijonarji smejo bivati na njenem ozemlju. Pač dobro vedo, kako misijoni koristijo francoski državi.
Nadvse lepa je cerkev Notre Dame de la Fourviere, kamor vodi električna železnica. Spodnji del cerkve tvori veličastno kripto, posvečeno sv. Jožefu. Glavna zgornja cerkev je pa p svečena Mariji. Stene, kot svod, vse se blesti v mozaiku. Kapi teli stebrov kot tudi podstavki so okrašeni s kipi angelov. Sama umetnina in sama dragocenost. Ni čuda, da i se to svetišče imenuje tudi: Stolp slonokošče-
ni, znotraj pa velja, kot «hiša zlata«. Njena doljina znaša 86 m. Na vsakem vogalu se dviguje osmerokotni stolp. Zvonovi so zelo lepo ugl šeni; kadar zvone ali kadar bije ura, se slišijo različne cerkvene pesmi.
Paray-le-Monial.
13. t. m. okrog 6 ure zvečer smo zapustili /.yon in se odpeljali v smeri proti Parizu v 150 km oddaljeno mesto Paray-le-Monial, kamor smo dospeli že pozno zvečer. Urno so nas razdelili na dva hotela in po večerji smo se podali k počitku.
Mestece šteje 5000 prebivalcev, pa je v nekem oziru še svetejše kakor Lurd. Tu «e je prikazal Zveličar Marjeti Alakok in ji odkril zaklade svojega Srca. Nad 200 let je že od takrat minulo, teda studenec milosti božjega Srca ni usahnil — temveč se je Iiot mogočna reka razlil po celem svetu. Danes v jutru so že naši romarji napolnili majhno, a lično samostansko kapelo. V kapelici vidimo številne posvetilne zastave raznih evropejskih in ameriških narodov. Stene so obložene z zahvalnimi ploščami. Tukaj se hranijo zlate knjige, v katere so vpisane oue družine, katere so posvete božjemu Srcu. Tudi tukaj nočemo Slovenci zaostajati za drugimi narodi. Zato smo prinesli semkaj zlato knjigo, v katero je vpisanih 10.365 družin. Po sv. maši je p. Tome v lepem govoru opisal svetost kraja, Kjer se n-hajamo, nato opozoril na pomen zlate knj:ge. Najdražje, kar imamo, n-:še slovenske družine polagamo danes pred prestol božjega Srca. Škof dr. Karlin je položil dra-
goceno knjigo na oltar pred Sv. Rešuje Telo, z gorečo prošnjo, naj božje Srce varuje te slovenske družine vsega hudega in naj pomaga, da bo sleherna slovenska družina posvečena in vpisana v zlato knjigo. V molitvi smo se ta dan spominjali našrih slovenskih škofov in duhovnikov, kateri so vztrajno in pridno sodelovali pri posvetitvi slovenskih družin. Hitro je minul dopoldan. Po kosilu smo si ogledali še muzej Hieron, kateri hrani zgodovinske spomenike, kateri se nanašajo na sv. evharistijo. Imamo pa popoldan še pobož-nost, katera je posvečena naši združeni Sloveniji. Goriške in koroške Slovence smo v uri molitve izročili v varstvo Kralju vseh kraljev, ki je močnejši kot veljaki sveta. Vroča nas« pro.-nja za te reveže, kateri trpijo pretrame^ nje od svojih vlad, gotovo ne bodo ostale ure* uspeha. Božje Srce, katerega slovenski jeziK tako hvali — ne bo pozabilo koroških in goriških Slovencev, katerim prvi jugoslovanski romarji v Lurdu in Paray le Monialu pošiljajo tem potoni prisrčne pozdrave! Prav Vi ste nam bili v mislih v Lurdu, kot v Paray le Moniolu.
Tako smo obiskali vse tri svete kraje. Daleč proč cd lepe Slovenije smo. Marsikateri romar pravi, lepo je bilo, lepi so kraji, a najlepša je naša slovenska zemlja. Kakor je šlo doslej vse v najlepšem redu. brez vsake nezgode, tako upamo, da bo tudi naša pot proti domu katero nastopimo danes zvečer ob 6 srečna. Na veselo svidenje v soboto 17. t. m.
V. Z.
ESA?? ?
Samo pri GORCU!
Palača Ljubljanske Kred.tne banke
Cfublfana
0 Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub-Ijani so udeleži pogreba društvenega častnega člana g. skladatelja A. Foersterja. Moški zbor ima danes, v nedeljo ob 11. uri predp. pevsko vajo. Udeležba obvezna za vso člane. Nujno vabimo tudi vse one bivše člane, ki znajo kantato »Umrl je mož«. — Odbor.
O Petletnica Pevske Zveze. Društvena maša bo ob 11, ne ob 10. Koncert bo ob pol-stirih. Vstopnice so v predprodaji v union-ski trafiki tudi danes dopoldne. Popoldne se. začno prodajati ob pol treh pred veliko dvorano. Presl;rbite si vstopnice pravočasno. Začetek ob pol 4.
Vsein zborom javimo tužno vest, da je umrl v Novem mestu naš častni član, najplo-dovitejši slov. skladatelj Ant. Foerster. Po nesrečnem naključju bo ležal na mrtvaškem odru ravno med našo slovesnostjo, ko bo pelo slov. »lasb. društvo »Ljubljana« njegovo večno lepo »Ljubici«: Le — žal na mrtvaškem odru.
V e 1 i ka n a -glasben i k a se bomo hvaležno spomnili pri društveni sv. maši. Pogreba se udeležimo po deputaciji.
O Predavanje o Društvu narodov. Izobraženo občinstvo ponovno opozarjamo na zanimivo in aktualno predavanje g. dr. Ed-monda P r i v a t a , docenta na ženevski univerzi in delegata v Društvu narodov. Predaval bo jutri ob šestih popoldne v zbornici na univerzi o današnjem položaju Društva narodov.
O Birmovanje v ljubljanski stolnici se
bo vršilo letos kakor navadno, t. j. na bin-koštno nedeljo dopoldne in popoldne ter na binkeštni pondeljek dopoldne. Lani se je je birmovanje moralo preložiti radi romanja Slovencev v Rim.
© Promenad ni koncert godbe Dravske div. obl. pod vodstvom višjega kapelnika dr. .los. Čer i na bo danes ob 11. pod Tivolskim gradom. Spored: 1. Černy: »Po bitki zmaga«, marš. 2. Gleisner: »V spomladnem cvetju«, valček. 3. Offenbacli: Potpuri iz operete: Lepa Helena . 4. Brodil: »Iz Niša in okolice , srbske pesmi. 5. Nevin: Narcis«, ame-rikan.-ka pesem. 6. Nieholls: >Pasadena<r, fokstrot.
0 Pastoralna konferenca za Ljubljano bo v sredo, 21. t. m., v semeniški dvorani. Začetek ob 16.
O Rokodelski dom. V pondeljek, 19. t. ni., bo v dvorani Rokodelskega predavanje j z nn lo.om: »Česa najbolj potrebujemo?« ' Pri. etek točno ob 8. uri zvečer.
0 Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel vajo v torek, 20. t. m., in v četrtek, 22. j t. in., obakrat ob 8. uri zvečer. Ker sta obe i vaji važni, naj se jih vsi gg. pevci zanesljivo udeleže.
0 Šiška. Kat. prosvetno društvo priredi . jutri ob pelosmih zvečer v samostanski dvo- ' rani skioptično predavanje o planinstvu. j Govori g. prof. Dolenc.
O Tridesetletnico svojega službovanja pri K. Pollak obhaja danes naš vrli somišljenik, g. Franc Globelnik, ki je pri tej ugledni tvrdki uslužben za skladiščnika. V službo je vstopil pri tem podjetju 25. aprila leta 1896. Ravnotoliko časa pa poje g. Globelnik tudi pri pevskem društvu "'Ljubljani?, ki
Najlepše obleke
najceneje vedno le pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
ga Šteje med svoje najzveatejše in najbolj navdušene čl-ne. V Rokodelskem društvu pa je včlanjen že 40 let. G. Franc Globelnik je kot uslužbenec vzor zvestobe in marljivega dela, kot družabnik po svoji veseli naravi povsod priljubljen an po svojem mišljenju primer možate zna čajno« ti. Bog ga živi še mnoga leta!
0 Poroči! se je dne 15. t. m. kraljevi pehotni poročnik gospod Stanislav Kajfež z gdč. Zoro Uršioevo, iz ugledne primorske rodbine.
O Kulturno-politični klub SKAS ima v
pondeljek ob pol 6 v Akademskem domu redno sejo. Na seji bo referiral nar. poslanec dr. Hohnjec.
0 Vabilo v Mladinski dom. Vsi iskreno vabi en i v nedeljo 18. aprila ob 6. uri k zabavnemu večeru, k čajanki, v starem Mladinskem domu v prid novemu Mlad. domu. Svira polnoštevilna Mladinska godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
O V stolni prosveti predava v pondeljek 19. aprila g. tajnik Zor. Skioptične slike. Začetek ob osmih v Križankah.
O Košnja na mestnih potih in stradonih na Ljubljanskem barju se bo oddajala v enoletni zakup potom javne dražbe danes ob dveh popoldne v barjanski šoli.
© Ljudski oder v Ljubljani proslavi danes 50 leinico umetniškega delovanja nestorja slovenskih igralcev gosp. A. Danila, člana in režirserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Upnizcri se ob 8. uri zvečer Govekarjeva dramatizacija po Jurčičevem romanu »D e -s e t i brat«, priljubljena ljudska 'igra s petjem v 5 dejanjih (7 slikah). Igro režira g. Danilo, ki nastopi tudi v vlogi »Dolefa«. Občinstvo se opozarja, da si že v predprodaji preskrbi vsiopnice. Preprodaja vstopnic danes od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od 3. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, II. nadstr.).
. © Zveza uradnic in trgovskih nastav-ljenk »Krekova prosveta« ima jutri v pondeljek ob polcsmih zvečer običajno predavanje. Ker bo predavanje jako zanimivo in zadnje v tej sezoni, vabimo vse članice in tudi druge, da se gotovo udeleže. — Odbor.
0 Poziv slovenski javnosti. Poteka 15. leto, odkar je preminul eden največjih slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Dolžnost hvaležne domovine je, da postavi srvojemu velikemu sinu vsaj skromen spomenik. V ta namen so podpisana društva osnovala odbor, ki zbira prispevke in vodi vse tehnične priprave za postavitev 'spomenika. Prispevke prosimo nasloviti na Ljubljansko k r e -ditno banko pod značko: Groharjev s p o m e n i k. — Strokovno Društvo Jugcslo-venskih Otlikujočih Umetnikov.
O Upokojitev. Upokojen je Janko Ku-kar, račun-ki ravnatelj delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani.
© Podružnica Jugoslovanske Matice za Kolodvorski okraj. V svrho čim večjega razmaha obrambnega dela se osnuje sporazumno s centralnim odborom v Ljubljani nova podružnica Jugoslovanske Malice za Kolodvorski okraj. Pripravljalni odbor vabi nove in tudi stare člane iz tega okoliša na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 22. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma mi Miklošičevi cesti.
0 Tombola Osrednjega društva niž. poštnih uslužbencev v Ljubljani dne 2. maja t. 1. na Kcngreaiem trgu ob 3. uri popoldne. I tombrla: Krasna spalna oprava li-z trdega lesa vredna 8000 Din; II tombola: radio aparat. \roden 3500 Din; III tombola: pitan prešič, tehta 150 kg; IV tombola: moško ali žensko kolo; V tombola: kuhinjska posoda i/, aluminija in še 200 manjših dobitkov. Dobitki bedo razstavljeni od 25. t. m. dalje v modni trgovini Elite, Prešernova ul., Cri-čar & Mejač, Šelenburgova ul. in I. Goreč, Dunajska cesta 1. Tablice prodajajo vsi pis-nionoše in trafike po 2 Din. — Odbor.
0 Stanovanjska hiša za uslužbence
cestne električne železnice. Bivši občinski svet Zveze delovnega ljudstva je sklenil ob priliki povišanja cen vozni m listkom, da so 5 par od vsakega voznega listka zbira v poseben stanovanjski fond, iz katerega naj bi zidalo podjetje stanovanjsko hišo za uslužbence cestne električne železnice. Pod silo razmer pa so bili uslužbenci zapros;li tako g. velikega župana ljubljanske oblasti, kakor tudi gerentski svet in obratno vodstvo c. e. ž. v Ljubljani, da naj bi se stanovanjski fond pretvoril v pokojninski, oziroma, da naj bi se 5 par od voznih listkov uporabljalo za kritje premijskih rezerv Pokojninskega zavarovanja, ki so propadle na Dunajskem pokojninskem skladu ob prevratu, vsled čes r bi bili ufllužbenoi, ki so nekateri celo po 20 let že p'ačevali pokojnino, ostali br©/. sta-roslnega zavarovanja (dva uslužbenca že itak ne prejemata pokojninskega zavarovanja). Obr tno vodstvo je sporazumno z družbenim vodstvom na Dunaju sklenilo in priznalo na anketah, ki jih je sklical g. veliki župan ljubljanske oblasti sporazumno z zastopniki meredajnih oblasti, uslužbencev in organizacije, da naj bi se že ubrani prispevki, kakor tudi ubrani zneski po 5 par cd voznih listkov uporabili za kritje premijskih rezerv. Tozadeven sklep gerentskega sveta potrjen od gospoda velikega župana je bil nabit od 15. do 27. marca na ra glasni deski mestnega magistrata in ni bilo proti temu razglasu niti najmanjše pritožbe, vsled česar je obveljalo, da se 5 par od voznih listkov, ki so se in ki se bodo ubirali, uporabi ne več za stanovanjski fond ampak za pokojninski fond. Vzrok temu sklepu so bili v prvi vrsti uslužbenci sami, ki so uvideli, da je za njih večje važnosti in da so oni in njih družine zavarovani za starost kot pa da bi imeli v družbeni hiši stanovanje proti pl č lu in to le dotlej, dokler bi vršili svojo službo. Ko pa bi postali vsled onemoglosti za službo nesposobni, bi ne imeli niti stanovanej, niti starostne preskrbe. Uslužbenci cestne električne železnice se zahvaljujejo tako bivšemu občinskemu svetu Zve e delovnega ljudstva za njegovo pomoč v pogledu zboljšanja gmotnih razmer, a ne morejo ostati nezahvalni tudi g. velikemu županu ljubljanske oblasti, gerentskemu svetu in obratnemu vodstvu c. e. ž„ ki so vsi z resno in dobro voljo podprli želje uslužbencev po izvedbi pokojninskega zavarovanja. Toliko v popravilo zadnje objave in v vednost javnosti. — Uslužbenci e. e. ž.
O Ljubljanska porota. Prihodnjo zasedanje ljubljanske porote bo otvorjeno v začetku meseca jim ja. Za to zasedanje je pripravljenih baje že sedaj toliko in takih slučajev, da bo trajala porota skoro gotovo 14 dni. Pcsamezni slučaji in dnevi pa še niso določeni in bomo poročali o tem takoj, ko bo uradno javljeno.
Maribor 1. msi v HarSbori!.
Delavski praznik 1. maja praznujejo vse krščans':osocialne. organizacije skupno. Delavski pra:nik pa bodo uporabile kot svoj — organizacijski delavnik. Ta dan dvignemo krščansko socialno delavstvo kvišku svojo za-.st vo: s Delu slava, delu čast«, zato, da privede vse ljudske kroge do prepričanja, naj se vsako delo spoštuje, kakor to zahteva kršč. socializem. Krščansko socialno delavstvo bo zato ta dan ponudilo javnosti svojo knjigo: »Delu slava delu čast!« Vsi prijatelji delavstva pa bodo segli po tej knjižici, ki prinaša luč rešitve v temo današnjih nesocialnih razmer.
|. Brajer
čevljarski mojster, Ljubljana, Breg 1, priporoča vedno veliko zalogo
TUMSTOVSKIH m E&L',«""*.
Pet sat smofrertega dela.
(K petletnici »Pevske zveze«.)
Danes pridejo v Ljubljano pevci petih pevskih okrožij, da se ob petletnici svoje Matice Pevske zveze poklonijo v skupnem nastopu slovenski pesmi. Ni dolga doba pet let, a je polna dela. Ko smo ustanovili Zvezo v Mariboru in prižgali luč, ogenj, ki naj bi vzplamtel vsa srca naših pevcev za lepo petje, smo obenem sklenili, da ta ogenj ne bo nikdar ugasnil, da mu bomo prilivali vedno več olju. da bomo skrbeli za to, da bo njegov plamen vedno bolj žsirel in objemal vedno dalje hladna sira in jih v vedno večjem žaru ogreval za našo vzvišeno idejo. Pogled nazaj kaže, da se je to točno zgodilo.
Prvi nastop v Mariboru je bdi skoro dn improviziran: Oklicu 3e je odzvalo okrog 300 še neorganiziranih pevk in pevcev, ki so peli na javnem trgu celotno delo Kimovčevo Staroslovensko mašo s spremljevanjein mariborske vojaške godbe. Zmajevali so glave, vsi oni malodnšni, ki niso verjeli naši trdni volji in niso zaupali v našo moč in v naše ideje. Ko pa so videli impozantno skupino in slišali ubrano petje, so bili oduševljeni: prišli so in se nam pridružili, število je naraslo. V nekaj tednih se je združilo pod okriljem 70 Ln pozneje 108 zborov
Te armade ni bilo mogoče vladati z enega mesta, treba je bilo deliti /bore v skupine. Začela •o se okrožja. Danes ima Zveza organiziranih deset okrožij, ki vrše svoje idealno delo po Sloveniji. Krog še ni sklenjen, vrsta še ni polna. Še je krajev, ki čakajo, da se strnejo, a razmere jih ovirajo, manjka jim še spretnih voditeljev; kajti strokovno izobraženih glasbenikov, ki m za svojo umetnost prepojeni idealnega navdušenja, takih pijo-nirjev ni povsod pri roki. Zato gre stvar polagoma naprej, a gre s gotovini korakom.
Ves čas je Zveza delala in vodila zbore in okrožja. Sledile so pevske tekme, ki so postale po naših osnovah vzor tudi drugim enakim organizacijam: Za Ljubljano je prišlo Celje, opetovano D. M. v Polju, Dolsko. Št. Jakob, Cerklje na Dolenjskem, škofja Loka, ponovno Radovljica, Jesenice, Kranj (opetovano), Gornji grad, Kamnik (opetovano), Reteče i. dr
Ko se je vršil leta 1923 v Ljubljani katoliški shod je dosegla PZ svoj triumf. Krog 1400 pevcev se je združilo v tako lepo ubranem zboru, da niso poslušalci našli pravih besed za priznanje in so odnesli najvišji svetni in cerkveni dostojanstveniki neizbrisne spomine s Kongresnega trga. Še nikdar do takrat in ne pozneje ni bilo zbranih morda toliko in tako izvežbanih slovenskih pevcev v enem zboru. Ta nastop ostane pač vsem stotinam pevcev in tisočem poslušalcev neizbrisno v spominu.
Velika oddaljenost brani vsem zborom in vsem okrožjem, da bi se prišli ob petletnici poklonit svoji Matici, a oni, ki se ne strašijo truda ne žrtev, oni, ki jim razdalja dopušča, pridejo danes, da si obnove prisego zvestobe. Več sto jih bo, ki bodo prevzeti enega navdušenja in ene ljubezni.
Zveza je skrbela tudi za teoretski pouk svojih zborov. Kaj lepih poučnih člankov je poslala med zbore po »Pevcu«! Izdala je celotno Pevsko šolo, prirejala predavanja, večdnevne tečaje za pevo-vodje. Vsa la setev gre v klasje in že zori.
In če ne bi bila Zveza nič drugega napravila, če bi bila rodila samo »Pevca«, ki je stopil že v šesti letnik, bi bila že samo s tem poslala slovenskim pevcem najboljša vodnica, skrbna učiteljica in Irezna vodnica. »Pevec« je začel izhajati v najbolj razrvanih dneh. ko so bile vse naše prosvetne prilike porušene, ko je vladala v našem glasbenem svetu popolna suša. ko ni niti idealizem, niti do-blčkarski nagib nudil pevcem nič novega. Tctinj je Pevska Zveza stopiin na nose, organizirala je pev-
cem list in mu dala njihovo ime. »Pevec« je ostal svojim namenom in svojim idejam do danes zvesl. Danes je »Pevec« povzdignil svoj glas tako visoko, da ga čuje vsa Slovenija, njegove skladbe pojo tudi daleč v tujini. Danes ni pevskega sporeda, ki bi ne obsegal tudi pesmi iz »Pevca«. V krogu svojih sotrudnikov šteje danes skoro vse slovenske skladatelje: od priprostih hannoniziranih narodnih pes-ini do široko zasnovanih prvovrstnih skladb, vse najdeš v njem. Zasnovan je bil na naravnem temelju: Iz malega raste veliko. Idealno delo njegovih ustanoviteljev in sotrudnikov raste. »Pevca« niso strle nikake neprilike Premagal je vse težave, ki so mu jih prizadejale negotove cene v tiskarnah, ki so bile za vsako številko nove: troški vedno večji. On je ostal na oni nižini naročnikov, ki je ne more prenesti danes noben drug časopis, pomagati si mora na vse mogoče načine, opirati se na rame svojih idealnih sotrudnikov samo za to, da more med slovenske pevce, kjei vrši pravo apostolsko delo. Slovenski pevci ne bodo nikdar mogli preplačati »Pevcu« tega, kar jim je nudil ravno v oni dobi, ko jih je vse zapustilo.
Pogled nazaj nas navdaja s sladko zavestjo, da je Pevska Zveza prekosila v prvih petih letih samo sebe. pogled naprej nas pa navdaja z neizpodbitnim zaupanjem na moč naše organizacije in ljubezen naše pevske armade, ki ne bo nehala gojiti lepega petja In lepe slovenske pesmi, dokler se bo glasila po naši deželi slovenska beseda.
Pevska Zveza bo tudi v bodoče slovenskim pevcem žarišče, zatočišče in voditeljica in učitelii-ca, ki bo z mirnim tihim smotrenim delom služila vsa samo lepi slovenski pesini. Ona bo tudi v bodoče bodrila omahujoče, užigala v ljubezni mlačne in vodila h pravim ciljem vse one. ki jih bo na poti srečala in bodo potrebni pomoči. To js naša izpoved ob prvi pcHetuici. Dal Bog, da se sesta-nemn ob drseHoiniri v večjem številu iu v večji ljubezni krog slovenske lire.
Poleg tega napravijo vse kršč. socialne organizacije dne 1. maja popoldne skupen izlet v naravo. Zbirališče je na trgu Svobode, od tam pa odhod ob pol 2 popoldne z godbe Omladine proti Lajiersbergu. Primeren lokal je oskrbljen. Delavcem se pridružijo pevski zbori. Proti večeru do 7 se izletniki vrnejo domov.
Drugi dan v nedeljo 2. maja se bo kršč, socialno delavstvo z zastavami udeležilo skupne slovesne službe božje v frančiškanski cerkvi.
Krščanski socialisti, delajmo na to, da vsi izprevidijo:
Le krščanski socializem nudi rešitev vseh sociahrh vprašanj!
Delavski praznik 1. maj je — delavnik za nas!
P i nedeljskem »Slovencu".
Na oglu Glavnega trga, Koroška cesta 1, se zbirajo ljudje dan za dnevom točno od 10. ure dopoldne dalje do poznega večera. Prihajajo, postoje pred tablo, na kateri je objr.vljen »Slovenec«, pregledajo ga, odidejo, Pridejo drugi. In tako se vrste ves dan, dela vic in uradniki, dijaki in rokodelci. In vsak dan.
Ko pride nedelja, tedaj je praznik tudi za naše čitatelje na Koroški cesti. Nove slike so tu. Kaj takega ne objavlja noben drugi list. Zato je ob nedeljah še posebno živahno pred tablo.
Zgodilo pa se je to-le: Veliki so bili spredaj, mali so bili zadaj. In ti zadnji niso videli ničesar in veliki se n'so mogli skloniti, da bi brali, kar je spodaj. Nastalo je prerivanje. Vsi so odstopili in segli v žep. Bati se je bilo kaj hudega. In iz žepa so potegnili vsak — po 3 Din in stopili v vežo, kjer so kupili celega nedeljskega »Slovenca« 6 slikami vred. Domov grede so se smejali,
ker so pravo pogodili.
• • •
□	Današnje društveno življenje v Mariboru. Delavnost naših društev nam je za današnjo nedeljo pripravila tele prireditve: kršč. žen ':a z/veza i na ob 5 misijonsko predavanje; prosvetno društvo v Melju in prosvetno društvo v Krčevini imata redno predavanje v svojih prostorih ob 4; Poselslta zveza priredi ob 5 v plavarski ulici igro »Raz Marijino srce«; Kat. prosv. društvo v Lnjtersbergu obhaja daues ob 4 Materinski dan; društvo »Te no« ima pri Visočniku svojo prvo prire-diiev. Tako prosvetna društva obilno nudijo pouka in razvedrila svojlnj članom in prijateljem.
□	V Stritarjevi uPci za bivšo dragonsko vojašnico se grade lične, vilam pedebne hišice, ki bndo sedaj pusto lice ulice znatno olepšale. Tri hišice so že gotove, eno pa se pravk r dovršuje. Sploh je bila v tem delu mariborskega mesta najživahnejša privatna gradbena podjetnost in to radi cenih zemljišč, pa tudi kot znak, da se bo Maribor razvijal na demem bregu Drave. Proti Radva-nju je zrastla iz tal cela kolenija malih, večinoma enonadstropni;h hišic, kojih lastniki so po večini rokodelci in delavci.
□	Težka nesreča na mariborskem kolodvoru. V četrtek so se odpeljali iz Maribora letošnji rekruti k svojim polkom. Naložili so jih na poseben vlak, iz katerega se je pri odhodu razlegalo veselo ukanje in petje. Pri tem so se nekateri fantje sklanjali predaleč ven in to je postalo za nekega Čušo usodepolno. Ko je vlak vozil pri izhodu iz postaje mimo signalnega stebra, se je fant sklenil skozi okno ter pri tem udaril z glavo ob steber. Udarec mu je zdrobil levo polovico obraza. Ker se je vl-k nahajal že v polnem tempu, ga niso mogli ustaviti in šele na Pragerskem so ponesrečenca dzložili ter ga odpeljali z naslednjim vlakom v mariborsko bolnico.
□	Težka gospodarska nesreča je zadela mestnega vo nika in posestnika Jožefa Krum-paka. šel je s parom svojih konj v gozd po les, pa je smreka pri podiranju tako nesrečno padla, da mu je enega konja na mestu ubila, drugega pa tako poškodovala, da so ga morali takoj pobiti. Istemu posestniku se je lansko leto zredila nesreča, da je na bregu za-vozil voz vina in so se trije sodi vina skotalili v dolni in se ra:bili.
□	Nov in obsežen vrt. Levo od pclicijske stražnice na Frankopanovi cesti je z lepim modernim plotom ograjen in obsežen prostor, ki je last mariborskega lesnega trgovca Kcbija. Ko so začeli lansko zimo kopati temelje za palačo pokojninskega zavoda in Kralja Petra trgu, je pustil g. Kobi navoziti na že omenjeni prostor zelo veliko pri novi zgradbi iz' opane zemlje. Ta navoz so sedaj delavci ra grnili in napravljajo mične vrtno grede. Ko bo ta vrtni nasad gotov, bo eden največjih v Mariboru in na prestoru, kjer se se bo r-zvijal in rastel novi Maribor.
□	Mohorjani v frančiškanski župn ji. Od lnnskega leta do letos je je poskočilo število mehorjanov v mariborski frančiškan-
me površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
oo zeio zmernih cenah.
JCaUepšo, najcenejšo, največjo
izbiro kuhinjske posode dobiš le pri tvrdki ....
trgovina z železni no, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35
?ki župniji za več ne;*o 100 odstotkov. Lani je bilo v župniji 257 udov Mohorjeve družbe, letos pa je število narasllo na 589, torej za 332 več nego lani. Plačali so 16880 Din naročnine. Tako lep napredek zaznamuje menda le malokalera župnija.
□	Nadure, ki so mnogim edini up gmotnega zboljšanja, se redno zaznamujejo in redno — ne i" plačujejo.
□	Pogreb f S- župnika Janeza Sircca je jutri v pondeljek ob polil, uri v Stopercah.
□	Poslopje Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu je že v toliko dovršeno, da so pričeli z montiranjem vodovodnih in slič-nih naprav. — Kleti in 1. nadstropje je že povsod obekano z betonskimi stropi, v ostalih nadstropjih pa so položeni že tramovi, na katere pridejo stropi. Poslopje sicer ne bo popolnoma izgotovljeno v določenem terminu, to je do 15. avgusta, pač pa sigurno v začetku septembra. Zamuda je nastala vsled tega, ker se mora poslopje sušiti najmanj do maja. — Istotako bo za nekoliko prekoračen tudi proračun, ki je po načrtu znašal 8 miljonov dinarjev. Poslopje sestoji iz 4 objektov, lako, da je št. I. obrnjena proti Kralja Petra trgu, nje se drže objekti št. 2 iii 4, zadaj, ob novi dr. Verslovškovi ulici pa stoji objekt 3. V objektu št. 4 (TržrSka cesla) bo nameščena v pritličju restavracija, vgornjih prostorih pa sobe za tujce. V ostalih objektih bedo spodaj trgovski lokali in skladišča, v nadstropjih pa stanovanja z 1, 2, 3 sobami in pri-tiklinami. Večina lokalov je že oddanih. Na poslopju je delalo v najbolj živahnem gradbenem času 300, sedaj pa je zaposlenih le okrog 40 delavcev. Stavbena dela je vodil inž. g. Šraml.
□	TTmrli so v Mariboru: Donik Anton, 22 let. — Uršič Ferdo, 19 let. — Felicijan Alojz, 50 let. — Adam Ana, 35 let. — Rudolf Jožefa, 67 let. — Prah Uršula, 37 let. — Kožar Julijana, 1 leto. — Operčkal Franc, 50 let. — Domadenik Helena, 2 leti. — Marija Layrer, 74 let. — Bračko Alojz, otrok. — Jožefa Roj, 20 let. — Gornik Franc, delavec.
□	Centralizacija raznih naprav. Iz Ruš poročajo, da so odklopili na kolodvoru bloč-nico (Blockhaus) in jo poslali nekam v Srbijo. Prihodnji teden začno demontirati naš veliki dravski most in ga prestavijo v P.iško-pejo.
□	Č. g. Gašpar Zrnko je zapustil v petek mariborsko bolnišnico in se je težko bolan dal prepeljati z avtomobilom na svoj dom. Ker je zelo slaboten, se p. n. tovarišem priporoča v memento.
□	Rezervnim častnikom! Glavna uprava v Belgradu nam sporoča, da naj obvestimo vse one rezervne častnike, ki niso državni ali samoupravni uradniki in ki so bili v preteklem letu 1925 na vaji, pandsoprejeli plače, da naj se takoj obrnejo preko Društva na vojno ministrstvo, da se jim izda plača naknadno. Zato vabimo vse prizadete tovariše, naj nemudoma — vsaj v roku osmih dni — vpošljejo podpisanemu pododboru tozadevne predstavke, v katerih naj navedejo, v kateri edinici so bili na vaji in kateri čas. — Obenem vabimo tovariše na sestanek, ki se vrši v četrtek 22. aprila 1926 ob 8. zvečer v Narodnem domu. Prinesite s seboj fotografije za legitimacije! — Društvo rez. častnikov in bojevnikov, pododbor Maribor.
□	Milo za drago mu je povrnil. Pred več meseci je obiskal posestnika Jakoba Selinšeka v Radvanju pri Mariboru njegov zinanec Ivan Godec ter prenočil pri njem. Selinšku se takrat pač ni sanjalo, kake neprijetnosti bo imel radi tega obiska. Njegov gost je naslednje jutro odpotoval, odnesel pa je s seboj Se-linškovo domovnico, katero je na skrivnem izmaknil, upajoč, da mu bo ob priliki še pra<v prišla. Odšel je nato v Vojnik, kjer je sprejel pod imenom Jakoba Selinška službo pri posestniku Krofliču. Služil pa je pri novem gospodarju le eno noč, kajti zjutraj je novega hlapca zmanjkalo, z njim pa tudi gospodarjeva listnica s precejšnjo vsoto denarja. Okra-deni Kroflič je prijavil talvino orožnikom in nato so zaprli pravega Jakoba Selinška v Radvanju, ki je sedel 14 dni, predno se mu je posrečilo dokazati, da ni s tatvino v nobeni zvezii. Lažnjivi Selinšek — Ivan Godec — pa je zapravljal ta čas lahko prisluženi denar v ptujski okolici, kjer je izvršil tudi par tatvin. Te dni ga je zaneslo v okolico Maribora, kjer kjer ga je opazil Selinšek ter ga kratkoinalo zgrabil in oddal mariborski policiji. Godec je vse tatvine, katerih lepo število ima na vesti priznal.
twaUc svol oWM
a»* ™sro«l«tvof r?.ri8.™ino"oU,i ',n ni kov prlPSI," I! Vatcrtm ! . l»r?7nRll J" «lobaJ»i* Aellna ratu«. ■	, kole. Fr irai.j» (n
se o-vnbortjte vseh	eh ,(.knm»h. <'.glavno »Ul«
vsaV; d»n, »®bii;„nin 'i "^Ifn." Vva H. tumerljah oe>
□	Dolopust 1. maja je dovolil mestni svot | v Mariboru vsem svojim nastavljencem in jim bo štel dan vkljub temu v plačilo.
□	Želoznicarski vestnik I. letnik, št. 2. prinaša članke: Službena obleka, Člen 97. fin. zakona, Rame okrožnice, Poslovnik Prometne zveze, naznanila osrednjega odbora in stanovske zanimivosti. Izhaja dvakrat na me?ec in se naroči pri Osrednjem odboru Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. Stane celoletno 40 Den, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din. Izven Jugoslavije 52 Din.
□	Kmetski dnevi. Poseben odbor pri-' pravlja kvretske dneve, ki jih namerava izvesti v avgustu t. 1. v istem idejnem smislu kot lansko leto delavske dneve.
□	Spromemba posesti in prenovitev obrtnih lokalov. Hišo na Koroški cesti, kjer je imel svoj lokal dolgo vrsto let čevljar »liki, je kupil čevljarski mojster z Vodniko-
i vega trga Petek. Petek je prepustil dosedanji obrtni prostor Mi 1:1 u in se preselil v svojo lastno hišo. Oba obrtna lokala sedaj preurejajo in prenavljajo.
□	Radičevci v Mariboru so tudi analogno procesu v Belgradu takoj napravili krizo, že zavoljo strankine discipline, da je pri malem štabu tudi tako, kakor pri velikem. Nekateri pa še ne vedo, na katero stran bi se nagnili. Pazijo naj, da nc obsede — med dvema stoloma.
□	Esporanto kongres bo v Binkoštih v Mariboru, kjer je živel pokojni dr. Haas, najizrazitejši zagovornik esperantskega jezika \ Jugoslaviji. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel mestni župan dr. Leskovar. Esperantisti želijo, da bi ta dan pri službi božji imeli tudi cerkveni govor v esperantskem jeziku.
□	Vandalizem. V lepem Tomšičevem drevoredu je neki nerazsodni človek zelo ob-rezal že veliko drevo. Enako se godi mladim drevescem ob Koroški cesti. Štiri Stebelca stoje brez vrhov, ki joh je človeška roka iz zlobnosti cdloniila. Poučite otroke, da je tako zdivjano početje nekaj človeka nevrednega.
□	Felbcrjev otok, mislijo mnogi, da je naša bodočnost. Mislijo prav, samo ne računi jo prav. Pri nas je več tiste podjetnosti za kako +ako veliko podjetje, kot bi bila recimo drugod v kaki drugi državi. Trenutno so vsa glasovi o kakih večjih načrtih le muzika bodočnosti in — reklama za povišanje vrednosti otoka.
□	Izprememba pri ravnateljstvu srednie kmetijske šole v Mariboru: g. Venceslav Va-kuta pride začasno na ravnateljsko mesto, ravnatelj g. Andrej Žmavc ostane še nadalje v svoji službi in naslovu.
□	Neljubi pomladni gostje so že tu, ti požrešni rjavi hrošči. Mladino je navajati, da jih uničuje, a ne pustiti, da se z njimi igra in jih muči.
□	Koliko se je popilo v Mariboru od 1. 1919 tlo 1926? To je zanimivo vprašanje na katerega nam odgovorijo sledeče številke: 1919 vina 3176 hI (?), pivo 6820 hI; 1920 vino 11035 hI, pivo 4297 (?); 1921 vino 12386 hI, pivo 10620, šampanjec 735 steklenic; 1922 vino 15092 hI, pivo 11544, šampanjec 657 steklenic; 1923 vino 16857 hI, pivo 10347 lil, šampanjec 359 steklenic; 1924 vino 17052 hI, pivo 12495, šampanjec 168 steklenic; 1925 vino 14442 hI, pivo 10332, šampanjec 265 steklenic. O stvari bomo ob priliki spregovorili.
□	Malo odgovora »Volksstimmi«. Nedeljska ;>Volksstimme« je prinesla vest, da je »Slavenska banka« odpovedala stanovanja najemnikom v bivši dragonski vojašuici. Pri tem napada »Volksstimme« našo večino na magistratu, češ, ti so krivi, dosedaj niso za omiljenje stanovanjske bede postavili niti navadne barake. Informirali smo se, kaj je na teh trditvah resnice in izvedeli, da dosedaj razen v dveh slučajih ni bilo odpovedano nobeni stranki stanovanje v Dragonski vojašnici. V celem je tu nastanjenih 120 strank, ki so popolnoma varne, da no bodo vržene na cesto. Češko firmo, ki namerava kupili vojašniške objekte, da zgradi tu predilnico, bo porabila za to samo veliko jahal-nico in del hlevov, ki so dosedaj stali neuporabljeni. Za prebivalce ostalih objektov, ki so po večini delavci, bo pa novo podjetje dobrodošlo, ker se bo oziralo predvsem, da se jih zaposli pri delu v predilnici. Pisanje »Volksstimme' je zopet uavadna demagogija; Mariborčanom je dovolj žalostno znano, kaj so storili za zmanjšanje stanovanjske bede socijalisti, ki so imeli občino v svojih rokah.
□	»Volksftimck, ki piše nemški, pa ne razume dobro, kaj pomeni ljudska stranka. Njena razlaga je tako nesmiselna, da so se je socialisti sami sramovali. Kajti delavstvo takim razlagam nič ne verjame, če jih prav »Volksstimca« prinese.
□	II. Tclika dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev. V nedeljo, dne 9. maja t. 1. priredi krajevna skupina nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev ob 15. uri na glavnem trgu veliko do-brodoelno tombolo. V slučaju slabega vremena se
! preloži na nedeljo dne 16. maja t. 1. — Vsaka tab-! lica slane 2.50 Din. Tablice prodajajo vsi pismonoše in trafike. Dobitki so sledeči: pet tombol, deset pelin, petindvajset črtrtink, sto tem in 150 amb. Tombole so: 1. pohištvo (spalna soba), 2. Singer šivalni stroj, 3. zlat.a moška ura »Alpina«-, 4. moško kolo Neger«, 5. I metre bukovih drv. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svo-io srečo. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim poštnim uslužbencem, njihovim vdovam in sirotam.
Litim
Nabava novo bencinske motftrne brizgnlnc. Novi odbor litijske požarne brambe jo pokrenil misel, da si nabavi naš trg novo benoin-motorno brizgalno ter bi v to svrho prodala sedanjo parno brizgalno, za katero bi so morda dobilo 30.000 Din, medtem ko bi staln nova okoli 70.00 Din. razlika 40.000 Din bi se dobila potom prostovoljnih prispevkov tržanov kakor tudi občine ter eveiitiiolno tombole. Ta ideja sicer ni napačna, toda z ozirom na silno slabe gospodarsko razmero težko izvedljiva. Sosednje gasilno društvo v Šmarlnem pri Litiji si bo istotako nabavilo bencin-motorno brizgalno ter se vrši v to svrho v nedeljo 2. maja tombola z izredno bogatimi dobitki. Tablice se bodo prodajate po vseh trgovinah in trafikah v Litiji kot v Šmartnem. Za Šmartno ima ta nabava nove brizgalno več pomena in koristi," kor tnmošnja zelo obsežna občina ima samo ročno brizgalno. Zato bi bila nabava dveh bencin-motoniih brizgniti v teh dragih in težkih gospodarskih prilikah luksus, ko je iz Litije v Šmartno dobre četrt ure pešhoda, polog tega so pa gasilci v Šmartnem v tehničnem ozirit boli izvežbani kot litijski, ki itnajo vse premalo vaj ter njih glavno delo obstoji preveč v reprezentanci, mesto v tehničnem delu. Zato b; bilo popolnoma dovoljuo, da si to res potrebne motorno brizgalno nabavi za enkrat ali Šmartno ali pa Litija. Kor so pa v šmarlnem s prispevki že precej pred Litijo in je zn Šmartno potreba nujnejšn, je naravno, da Litija nabavo motorne brizgalno odloži na boljše čase ter denar zbira za drugo nujno potrebno gasilno orodje.
Rudarstvo. Minuli teden je tukajšnja rudarska družba, ki eksploativa rudnik na Sitarjevcu, odposlala 100.000 kg svinčene rude v Nemčijo. Ruda vsebuje okoli 66 odstotkov svinca. V kratkem bo družba pričela z gradnjo nove modeme pralnice v Podsitarjevcu.
Požar. Dne 13. aprila ob pol štirih popoldne je pri upokojenem železniškem čuvaju, 50 letnem Matevžu Mam v Gradcu pri Litiji št. 42 nastal ogenj, ki je uničil hišno poslopje, svinjski hlev in malo drvarnico. Škoda znaša okrog 25 000 Din. Mam je zavarovan za 10.000 Din. Ogonj je prišel iz peči skozi razpadel dimnik v slamnato streho.
Mlad vlomilec. Dne 30. marca je bilo v stanovanje cerkovnika Jožefa Zavrl na Jančem, občina Trebeljevo, skozi okno vlomljeno in iz nezaklenjene omare ukradeno Din 000 in okoli-200 Sava-cigaret. Kot storilec je bil izsleden pekovski vajenec Janez Lnzar iz Dola v ljubljanski okolici. Deček je bi! oddan sodišču.
Trbovlje
Ča Novost! Vitezov s ščiti še gotovo nisi videli Si žo slišal deklamacijo v velikem zboru? Številen štiriglasen otroški zbor te goiovo zanimal Nastop ciganskih sirot s petjem in mnogo, ir ;ogo drugih lepih in ginljivih točk s petjem moškeia zbora boš lahko videl danes v nedeljo 18. t m. ob pol 4 popoldne v Društvenem domu. Vstopnina jako znižana. Ne zamudi!
Na račun socialdemokratov je padla na četrtkovem protestnem zborovanju akcijskega odbora marsikatera ostra zabavljica, ko je delavstvo culo, da se ti ne udeležujejo dela akcijskega odbora in se sploh odtegujejo vsakemu delu v prid rudarjem. Svojo nepriljubljenost so dobro socialisti občutili, ko delavstvo ni dopustilo, da bi eden cd njihovih pristašev govoril; bali smo se celo, da ne bi prišlo do kaj hujšega. Kompromise sklepati s komunisti, ki se ne vedo kam dati in obrnili, je seveda lahko, trkati se na prsa in izdajati plakate, ludi; da so n ©prijatelji kapitalističnemu režimu, jim pa danes nikdo več ne veruje.
Tržne cene v soboto 17. aprila 1926 so bilo sledeče: Moso na stojnicah: goveje III. vrste 10 Din za kg, slanina 22.50 Din. mast 23 Din, suho meso 27.50 Din, šunka 30 Din, svinjska glava 20 Din, suha slanina 27.50 Din, klobase kranjske 5 Din za kom., klobase mešane 3.50 Din. jezik goveji 25 Din, kokoš 40 Din, jajca 1 Din, fižol 4 Din za kg, hruške suhe 5 Din, jederci 30 Din, domači sir U) Din, maslo surovo 35—40 Din, maslo čajno 40 Din, smetana 20 Din za liter motovileč 2.50 Din za merco, spinača 2 Din za merco, jabolka 7 Din za kg, čebula 3 Din zn kg, česon i5 Din za kg, krompir 1.40 Din za kg, korenje 0.50 za komad, peteršilj 1 Din za zvezek.
Kat. prosv. driritvo je priredilo v nedeljo dne 11. t. m. predavanje o Slomšku. Prof. dr. iiebevc nam jo v enournem govoru razložil življenje tega velikega moža in njegove neprecenljive zasluge za naš narod. Po predavanju pa se je vršil društven občni zbor.
Umrla je dne 16. t. m. zjutraj po kratki bolezni g. Štefana Ravnikar, žena kapelnika rudniške godbe.
Uspeh vsega prerekanja in načrtov za novo šolo v Zagorju je ta, da je šolski vrt dobil lepo novo ograjo.
Centrala Strokovne zveze rudarjev se je preselila v Zagorje. Svojo pisarno ima v Zadružnem domu. Glavni tajnik g. Flisek Viktor je vsak dan v pisarni na razpolago vsem, ki potrebujejo nasvetov in informacij.
Sv. misijon. Od 9. do 16. maja bomo imeli v Zagorju po dolgem času zopet sv. misijon. Vodili ga bodo očetje družbo Jezusove.
© Nove orgle. Postavljanje novih orgel v mi-noritski cerkvi napreduje. Kakor slišimo, bodo slovesno blagoslovljene dne 2. maja. Ob tej priliki se bo vršil tudi ccrkveni koncert, in sicer za okolico ob treh popoldne, za mesto Ptuj pa ob osmih zvečer. Sodelovali bodo znani cerkveni glasbeniki: p. Hugolin Sattner, p. Kolb iz Zagreba, Stanko Premrl in drugi. Sodelovalo bo tudi Slovensko pevsko društvo v Ptuju.
© Revizija agrarne reforme na graščinskem posestvu se vrši že nekaj dni. Komisij strokovnja* kov, ki ji načeluje uradnik ministrstva za agrarno reformo g. Tašner, že nekaj dni pregleduje v najem dane parcele grajščinskega posestva.
Prelcmiir/e
Tudi »Novine« bodo dobile z majem ilu-strovano prilogo in sicer isto, kakor jo imata že Domoljub in Slov. gospodar. List sc s leni ne bo nič podražil, s kejpk pa bo veliko pridobil na svoji vrednosti. Naj si jih naroči, kogar zanima naše prekmursko življenje.
Creusovci. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas veliki shod SLS, katerega se je udeležilo več tisoč naših pristašev iz vsega Dol. Prekmurja. Shod se je vršil pod milini nebom. Vodil ga je preds. črensovske kmečke zveze g. Plej Jožef. Po njegovih otvoritvenih
Prepričajte sc o trpežnosti
vr carskih izdelkov
iz prve kranjsko vrvarno
Ivan N, Adamič
Ljubljana, Sv. Petra c. 31
in prt podružnicah Maribor, Vetrlnlska 20 ter Kamnik iutna ♦
besedah jo takoj povzel besedo g. poslane« Klekl, ki je v poldrugournem govoru odr-tal današnjo politično situacijo in našo težko bork,o za pravice, ki nam gredo po božjih in človeških postavah. Svoj govor je g. poslanec takole zaključil: Enega stanu ste, eni križi in težave vas tarejo, eno ste v občini, eno ste v cerkvi, bodite še eno v politiki. Jaz nimam stranke. Stranka, v kateri vas zastopam, je vaSa. DcLjte, da bo ta vaša stranka še bolj krepka, da bodo vsi kršč. misleči ljudje v nje.i-Vašo kršč. stranko Bog živi!«
Nov semenj. Ministrstvo za trgovino je dovolilo, da se smeta vršiti v občini Crensovci vsako leto dva sejma, in sicer 14. marca živinski semenj, 20. oktobra pa živinski in kra-inarski semenj. Prosimo, <la nas vsi interesenti poselijo ta dva dneva.
l*rimorslco
Prvo imenovanje potcstalov. »Gazzetfn Ufff-cialo- je te dni objavila odlok o prvem imenovanju polestatov po občinah, ki nimajo nad 5000 prebivalcev. Me i temi prvimi 28 pokrajinami sta tudi reška in istrska pokrajina. Potestali prično poslovati dne 21. t. m. — Videmska in tržaška pokrajina prideta na vrsto pri prihodnjem imenovanju.
Objava zakona o sindikatih. »Gazzetta Uffici-alo * z d oo 14. t. m. objavlja zakon o »Pravni disciplinarni skupnih delovnih odnošajev«, to ,jo zakon o sindikatih. Zakon obsoga 23 členov, ki so razdeljeni v tri poglavja: L O pravnem priznanju sindikatov in skupnih delovnih pogodb; II. o delovnem sodslvu; III. o izporih in stavkah. Zakon stopi v veljavo dne 29. t. m.; izvrševanje zakona se uredi s posebnim pravilnikom.
Smrtna nesreča v nabrežinskem kamonolomir. V kamenolomu »Cave Romana v Nabrežini je hotel 23 letni mehanik Ivan Pertot v električni napeljavi poiskati nastalo napako. Pri tem je izpodrsnil in da no bi padel, se jo instinktivno opri jel neizoli-rane žice, po kateri kroži tok 5000 voltov. Perlot se je v hipu zvrnil mrtev.
Glavne dobitke v loteriji »Kat. prosvetne,1?« društva v bv. Petru pod Sv. gorami« so zadeli: pohištvo: Ignac Šef, Št. Ilj v Slov. goricah; šivalni stroj Singer I. Nabornik, Ruše; zofa in stoli Anton Goričan, Sv. Florijan p. Rogatec; 20 kg kave M. Roje, Ormož; moško kolo Pavla Golob, Loka pri Zidanem mostu; vrečo moke Avgust Sotler, Senovo, Rajhenburg; klaftro drv Angela Petrovčič, Pokojišče, Borovnica; daljnogled J. Škraban, Krog 20, Murska Sobota; 200 litrov bizeljca Rupnik Jože, Žiče, p. Loče pri Poljčanah; svinjo Ivan Kovačič, Kočevje; zaboj mila Gostečnik Marija, Brezje, p. Mozirje; salonsko uro Sinko, žpk., Sv. Martin na Pohorju, balo platna Anton Peček, Hrovača, Ribnica na Dolenjskem.
Lesce. V četrtek 15. t. m. je umrl v Illebcah Valentin Kristan, Hožičev oče. Lansko leto na Zahvalno nedeljo je obhajal zlato poroko. Bil je veren katoliški mož. — Letošnjo leto ni bilo v naši fari 5e nobenega mrliča. Zadnji je umrl lansko lelo 16. novembra. — V sredo je izpuščena krava podrla na tla Jurčovo mater iz Hlebec, ko jo na dvorišču umivala prašiča. Pri tcin je zadobila težjo notranje poškodbe. Zdravnik je ugolovil, da ima zlomljenih par reber.
Jezersko. Dne 9. aprila je tukaj umrl gospod Peter R o b 1 e k, veleposestnik in cerkveni ključar pri sv. Andreju na Ravnem. Žalovanje po tem zaslužnem možu jo splošno po vsej fari in občini, ker je bil dober in vnet katoličan, moder gospodar, pa tudi zvest Slovenec, ki je rad prebiral slovenske katoliške časnike in knjige. Njegov pogreb 12. aprila je bil veličasten, šest duhovnikov in velika množica ljudi ga je spremljala k zadnjemu počitku, kondukt je vodi! njegov duhovni sin gospod Konrad Mente, župnik v Kotmarivasi na Koroškem, kateri je prihitel, zadnjo čast skazatt svojemu duhovnemu očetu. Nagrobni govor je imel domači župnik, gospod Janez Druneckv. ki je v lepili besedah omenil zasluge rajnega, posebno kot cerkveni ključar, katero službo je z veseljem in zve si o oipravljl okrog 27 let. Rjni Peter Roblek jo bil vs'o dobo tudi župan Jezerske občine, njeni odbornik pa skozi 30 let, Akoravno premožen veleposestnik, je bil vendar priprost in ponižen mož in prijazen do vsakega. Domači cerkveni pevci so mu zapeli doma in na grobu in 8 vencev je kin-čalo njegovo krsto in grob. Njegov spomin ne bo kmalu pozabljen.
Vič. Ob udeležbi 250 društvenikov se je vršil
16. t. m. polletni občni zbor kat. prosv. društva Vič. Društvo šteje 447 članov ter ima 6 organiziranih odsekov: Orlice, Pevski odsek, Godbo, Dramatiko, Gospodarja, Gospodinjo. — Denarnega prometa jo bilo v tem polletju 65.286.70 Din (torej nad četrt milijona kron). Dolg je znašal 9400 Din in je ves poplačan. Napeljava mestne električne luči je stala 7375.40 Din. — Knjižnica šteje 411 izvodov in je odprla vsako nedeljo. Društvenih večerov s pestrim sporedom: s petjem, godbo, deklamacijami, prizori in s skioptičnimi predavanji je bilo 12. Vrhu tega so imeli odseki lastna predavanja in posebne se-slanke. Sej je bilo 13. — Iger smo naštudirall iu uprizorili 21 in sicer sledečo: Sovraštvo. Dom. Kovačev študent, Razvalina življenja, Roza Jelodvor-ska, Botra Nerga, Zloba in zvestoba, Mati, Anarhist Ne vdajmo se, Poštna skrivnost. Tihotapci, Zaklad, Trije učenjaki. Težke ribe, Damoklejev meč, Bele vrtnice, Zupan, Zlatarjevo zlato, Lumpacij vagabund ter največje delo »P asi j on«, ki smo gn uprizorili trikrat. — Godba je imelu koncert, pevski odsek igro s petjem. Širi se abstinenčno gibanje ter se cieln za jugoslovansko Maticoc. Izredno marljivi so odseki Godba, Pevski odsek ter ženski odsek Gospodinja s svojimi 228 članicami. Odbor opravlja tudi funkcije okrajnega odbora ter ie dal inicijativo za ustanovitev Knrteln vseli viških kulturnih, dobrodelnih in cerkvenih naših organizacij«. — Prod občnim zborom smo slišali par ljubkih Štajerskih narodnih pesmic tor je imet pomenljiv govor častni j predsednik g. Mehle. Po občnem zboru, ki se je vršil v najlepšem redu, je bilo skioplično predavanje o »Mali Te rezi k i«. Sklenili smo prirediti izlet na Trsat in šmarno goro, imeli bomo Gospodinjski lečaj ter poletno javno prireditev s srečolovora. Ves 1 večer je dokazal^ da društvo uspešno deluje, napreduje ter stoji organizatoričrm in gospodarsko trdno ter zavzema brezdvomno častno mesto med našimi društvi na deželi.
JKulturni pregled
Mariborsko gledišče Tolstoj: Sadovi prosvete.
Premijera 15. aprila 1926.
Nismo pričakovali lake igre, Celo bali smo se domačega Tolstoja za lludožestveniki. Bili pa smo zolo zadovoljni.
Že raditega, ker naša drama ne hodi mimo slovanskega re]K>rtoarja. Saj smo potrebni infekcij slovanske miselnosti. Le žal, da je v nas že toliko lopega larizejstva, da gledamo vsako karikaturo in vsako satiro na modernega človeka ■/. vzvišenega dostojanstva in ne razbiramo svoje lastne smešnosti. S Tolstojem je slično kakor s Cankarjem. Dolgo smo kazali na nasprotnika, češ. baš njega je mislil v svoji satiri; nihče ni hotel bili cestninar. Dokler tla ga sploh nismo lei>o izločili iz življenja in ga postavili zgolj v literarni predal.
Slepi smo kakor Leonid Fjodorovič Zvjezdin-cev, ki ne vidi klavernosti svojo prosvetljenosti. Slepi kakor Ana Pavlovna, ki vidi vse druge tepce in bedake, le sebe ne. Slepi, kakor Aleksej Vladi-inirovič, profesor, ki iz največjih bedarij dela zaključke; pa čeprav so absurdni, da so le logični — vsaj navidez logični.
Mislec 7. Jasne Poljane ni dal veseloigre kakor italijanski in francoski komedij isti. Tile dosegajo komilco v teatralnih neverjetnostih, iznena-denjih, grotesknih dogodkih — Tolstojevi »Sadovi prosvete« pa so tako .-neverjetni t, kakor je neverjetna lahko le resničnost. In kadar se smejimo vsej tej čudno prosvetljeni gospodi, ki nima več prvin-skih vrednot in je zabuhla in nabrekla od akciden-lalnili drobnarij, zasmehujemo sebe. Pa čeprav je komična zasnova slična Molierovi, zaorje Tolstoj s tragiko smešnosti toliko globlje, kolikor je bila globlja ruska revolucija od francoske.
Hergsonu je avtomatizem, svečanost nosi. ne-družabnost, abnormalnost in brezosebnost osnova komike. Takih motivov Tolstoj nima. Da se, ne zarezi ob strani zarobljeni in preprosti Semjon, da prefrigana Tanja ne opleta svoje gospode ž njeno lastno prosvetljenostjo, ne bi nam bilo veseloigre. Ker vsa ta gospoda, ki se ji smejimo, z vsemi svojimi perverznostmi, z vsemi svojimi taistimi lastnostmi in naziranji in afektacijami — lahko bi igrala dramo. V kolikor so naši igralci hoteli biti komični, \ toliko so šli preko okvira Tolstojeve igre. Ker komičnost je edinole v relaciji kulturnih in prirodnih ljudi.
Če je humor bislvo veseloigre, potem »Sadovi prosvete niso veseloigra, nego komedija; ker iz čudi in dobrote je veseloigra, komedija pa je vzrast-la iz kosmiču i h tal ironije. Niti so satira, kakor jih je znal Aristophanes, ker so pozitivni, etični obrazi kmetov rahle figure, ne radi kosmičnega ravnovesja, nego radi poanliranja gosjKKle. Tisto močno in široko tendenco velikega moralista govori zgolj naslov, šele pod njim so besede, kakor: »To prihaja od čitanja knjig! in: »To se pravi, biti pameten!- — revolucionarne, anarhistične za kultu-roj iz njih gleda profil ruskega Kristusa, blagru-jočega bedake in uboge na duhu. —
Režijo je vodil g. JoSko Kovič in dal lepe skupine in okusno sceno; ansamblske scene so bile prav dobre; pa še intenzivnejše naj bi bile. Kot profesor je ustvaril zelo dober tip; on in g. Bra-tina (Gnoasmann) sta bili najbolj dovršeni kreaciji, g. Bratina tokrat v čisto novem liku.
Sicer pa je kraljevala gdčna Kraljeva kot Tanja. Bila je prirodno, sveže dekle, ki ji gosposka rafiniranost ni tuja, pa ji vendarle ni svojstvena, temveč sredstvo. Tanjo je dvignil umetnik iz situ-icijske komike v dobrodušnost humorja — in Kraljeva je bila prav dobra Tanja. V nekaterih priborih je zaživela tako Tesnično. da smo jo občudovali. Le smeh njen je umetničen. Bili so trenutki, ko bi se bila morala 7. njo vred vsa dvorana krohotati, pa se ni mogla. Smeji se prirodno gdčna Savinova (Betti), ki sta bila z g. Železnikom* (Vasilij) prava razvajena otroka, ona z jedercem dobrote, čeprav dobrote iz kapric, on s senco sadizma in dekadence. Ga Bukšekova je bila gotovo zelo primerna za Ano Pavlovno; toda včasih je hotela bili komična. Ne mislim, da se ne bi smela izživeti, ne I Dokler doživlja, ji ni mej. Pa ni vedno doživljala; obstala je v doživetju, ko da čaka smeh. Obstala v doživetju v pozi, ki je bila v histeričnem navalu nemogoča.
Prav ugajal je zarobljeni in naivni Semjon g. Stoparja. G. Rasbergerju sentimentalni Leonid dobro prija. Celo tako nemogoča afektacija z jasnega neba. kot udari iz njegovega: »A je res? Sa-perlotk, ko mu razodene Tanja svojo ljubezen — je skladna z Leonidom. Zares, v izbornem skladu, le da se človek prvi mah zgane, češ, da je izgovoril to g. Rasberger, ne pa Leonid.
Gdčna Starčeva je s svojo klepelavo damo uspela, g. Harastovič in g. Bratuž sta bila v elementu. G. Urvalek je tudi kot zdravnik pokazal, da ni stereotipen; izmed kmetov pa je najsimpatič-nejši starček (g. Furjan). Tudi v drugiii je bilo dovolj animoznosti in je bila soigra prav zadovoljiva.
Slovenščina slaba! N. pr.: potom banke; tabla za pisati itd.
Gledališče precej zevajoče, ploskanje šibko, čeprav je snočnja predstava daleč prekašala vsako pričakovanje.	Dr. F. S.
Gostovanje »e. Anfice in g. Andro Mitrovica * »Tosci« je dvakrat privabilo veliko število ljubiteljev lepe glasbe in plemenite umetnosti v mariborsko gledališče. Puccinijeva opera »Toeca« s svojo sladko-sanjavo glasbo, ki večkrat vzvalovi v težkih akordih v dramatično višine, ta opera nasičena s strastnim ognjem silne ljubezni, ki se ne ustraši ne umora ne samomora ne zvijače, ima še vedno isto sugeslivno moč na občinstvo, kakor jo je imela nekdaj. Opera »Tosca« stavi na igralce velike zahteve, tako glasovno kakor igralsko. Samo umetniki morejo ohraniti igro na primerni stopnji dostojnosti in se ogniti vsaki sirovosti. Ga. Mi-trovičeva je močan igralski talent, prava »To-sca . dražestna v svoji nežni ljubezni, strašna in strastna v obupnem boju za zvestobo, veličastna v smrti. Ona ni igrala — ona je živela svojo vlogo. Njen glas je od lani pridobil bolj na moči nego na mehkobi in zvočnosti. G. Burja je bil zvest drug MitrovičevL Igra mu je vedno bolj naravna in živahna, glasovno pa se razcveti ko najbohot-nejši cvet v pomladnem solncu. Pri drugem nastopu je še bolje pel nego pri prvem. Varuje pa se naj nenotrebnegn forsiranja v petju, da mu ne postane glas trd, raskav, kričav. G. Govorov, dober v maski in dostojanstveno-zahrbten v igri, je pef kakor vedno. Ako bi bilo njegovo petje bolj uglajeno, izgovorjava lepša, bi ga bili še bolj veseli. G. bksanski je bil topot neroden v maski, nedosleden v igri in nerazpoložen v petju. Drugi igralci so rež i! i svoje vloge po svojih moče!). Dober v maski in igri je bi! g. Urvalek. Zbor je bil prešibek, orkester je pa zvenel tako dobro, kakor že dolgo ne v našem gledališču. G. Mitrovič, ki je ustvaril erav za prav mariborsko opero in /o dvig- 1
nil do lepe umetniške višine, je vodil orkester s priznano sigurnostjo iu eleganco. Želimo, da ne bi bil samo tu in tam naš gost, ampak da bi ga mogli zopet kmalu pozdravili kot rednega dirigenta in režiserja opere v Mariboru.	—o.
Repertoar:
Nedelja, ta aprila ot> 20. uri: GROFICA MARICA.
Ali. B, drugič. (Kuponi.) Pondeljek, 19. aprila: Zaprto.
Sprememba repertoarja. Radi obolelosti gdč. /amejičeve se repertoar v toliko spremeni, dabo v nedeljo dne 18. aprila mesto .,Evangeljnlka« (ab. D) opereta Grofica Marica- ab B, drugič (Kuponi.)
KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA »KRAKOVO—TRNOVO«.
V četrtek 15. aprila se je v Filharmoniji vršil koncert slovenskega pevskega društva Krakovo— Trnovo. Vodil ga je pevovodja g. J. Mihelič, zraven jc v tenorskih solopartijah sodeloval operni pevec g S. Banovec, klavirsko spremljavo je oskrbel g. H. Svetel. Program je obsegal moške zbore: tri koroške, kmečke pesmi v Devovi prireditvi, štiri Adamičeve novejše zbore na belokranjska besedila ( Mlado leto« in v Žena—smrt.-- z deloma plastično tendenco, »Dekle z biserom« spada med znane Adamičeve jugoslovanske, -čudna zdravila- je ena izmed scherzosno poživljenih narodnih, kakor često pri tem skladatelju), dalje Premrlovo Domovini ■, kjer se uporabi li koncu znani Hajdrihov motiv Buči morje, kar se pa že v naslednji frazi učin-kovito opraviči z melodično strnitvijo, v ostalem pesem prepričevalno-deklamatoričnega značaja, Ki-movčevo iz Pevca- znano, preprosto, a prečuteno »Zaročenko«, Prelovčevega r ŠkrjanČka«. skladbo iz časov -. Rdečih rož-, dalje dvoje manj pomembnih pesmi P. Jereba in I. Ocvirka ter hvaležno Križ-kovskega »Utopljenko-. G. Banovec ie dodal kot solotočki s klavirjem še Grečaninovega Ujetnika -(v šibkem prevodu, zelo melodična skladba liričnega značaja, čeprav ne ena izmed zrelejših tega skladatelja) in Leoncavallovo zaljubljeno, zelo melodično »Maltinato-, s katero je žel buren aplavz in jo je moral ponoviti.
Sila težak ali zelo visoko ambiciozen, novost ta program ni bil, zbor 24 pevcev pod .VMheliče-vim vodstvom se tudi menda ne puli za tekmo z našimi večjimi ljubljanskimi pevskimi društvi in se po svojem glasovnem materijalu ne more. Pevci so gotovo porabili s pevovodjem vred veliko truda za ta dosegljaj. ki jc pomenil zn njihove sopred-mescane lep dogodek. Zbor je pa inonacijski šo malo šibek, manjka mu nekaj elementarnih vokalnih lastnosti (dihanje, bariton-solo!, nastavek, estetsko prednašanje tona), kar bo naloga dirigenta v bodočnosti v prvi vrsti, da odpravi. V ostalem se je vodji cesto posrečilo, da je dosegel izraz, kakršnega je hotel, seve v okviru danih možnosti; več mterpretacijske globine bi si želeli od vodje• dinamično m glede hitrico je dosegel zbor precejšnjo gibkost m če bo vpošteval gori povedano, lahko še marsikaj doseže. Sedanji rezultat je žc precej napredka, pa ne sme ostati pri njem!	V
P. Hufinlin Sattner in Emil Hochreiler- Planike. 2. zvezek, za soli, mešani zbor in orgije zlo-f- ~7noT ,dovoljenjem ljublj. Škofijstva.'Ljubljana 1926. Založil frančiškanski samostan. Kameno-pisalna Čemažar in drug. - če je prvi zvezek »rlanik« tako ugajal, da je bilo Ireba že drugega natisa bo drugi zvezek ugajal brez dvoma še boTj. 1 repričan sem, da se bodo bodoči majnik glasile z vsehv slovenskih korov. P. Hugolin je v izrazu postal se nežnejši, kot smo ga bili že doslej vajeni-in prožnejši, dasi je bil že dosedaj izredno gibek bicer pa je ostal svojim dosedanjim načelom in cuvstvovanju zvest: plemenit, slovesen, da sc pogosto dvigne v visokem zanosu. Poudariti moramo lepo, skrbno deklainacijo, lo v tretji pesmi je v Iretjem taktu od zadaj menda prepišavec zamenjal besedi in zapisal tisočkrat ave«, namesto: ave, tisočkrat« itd. V sredstvih je preprost, jasen, dosleden, zelo skrbno tehta iu zbira, llochieiter jc postal preprostejši, glasbena logika mu je jasnejša ludi preprostemu ušesu veliko bolj umljiva; bolj domačega, bolj našega ga kažejo pričujoče skladbe. — Zakaj take zbirke izhajajo? Zato ker jih tako živo potrebujemo — zunanji povod — in zato ker se v skladatelju nabere čuvstvo, ki sili na dan Ni Ireba, da je vselej kdo ve kaj novega, svet pretre-sujoeega, glasbo iz tečajev dvigajočega; dovolj je, da skladatelj pozajaine naše čuvstvovanjc, mu da slistio obliko, dovolj je, da kakor govornik stare resnice prikaže na nov, učinkovit način in nas gane vname, nam srce pretrese, voljo okrepi. — ln take' so pričujoče pesmi, zato bodo srca povsod dvigale.
Alojzij Mav C. M.: Ave Jezus! 11 blagoslov-
luh pesmi za mešani zbor in orgle uglasbil■__
Ljubljana 1926. Odobril knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani .12. sept. 1923, štev. 3146. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Blagoslovile pesmi so, pa se bodo tudi kot obliajilne zelo rabile. Zelo rabile, pravim, ker so preprosto, poljudno občuteno in tako ušesu in srcu lahko dostopne, zato jih prav gotovo nikjer ne bodo hoteli pogrešati. Mav ima zelo srečen božji dar. Zlit se zdi iz P. Angelika in Premrla in to po obeh plateh — po melodični in harmonični, dasi po melodični plati prevladuje nežni, naivni P. Angelik, po harmonični pa pestri Premrl, pa skoro vedno od tiste strani, kakor nam je najljubši. — Cena 6 Din — izredno nizka. K.'
$Cnfi@e in revije;
Zbornik za umetnostno zgodovino« slopa s pravkar izdanim prvim zvezkom v svoj šesti letnik (1926). Tudi letos hočo v prvi vrsti prispevati k spoznavanju domače umetnosti, poleg tega pa prinašati važne razprave iz obče umetnostne zgodovine, preglede književnosti in razstav, varstva domačih umetnostnih spomenikov in arhivulne prispevke. Za letnik 1926 so obljubili svoje sodelovanje: Izidor Cankar, Franc Kidrič, Milko Kos, Fran Štele, Viktor Steska, Franc Mesesnel, Stanko Vur-nik, Rajko Ložar, Marijan Marolt in Anton Vodnik. Dr. F. Štele bo letos zaključil svoj temeljiti, bo! galo ilustrirani opis umetnostnih spomenikov Kamniškega okraja. Prvi letošnji zvezek prinaša 1. Cankarjevo razpravo o realizmu v starokrščanskem slikarstvu, ki je poglavje iz njegove obče umetnostne zgodovine, zasnovane v petih delih. Razprava ie ilustrirana z 11 slikami po mozaikih v Ogleju Iii-mu, Napolju m Milanu. Viktor Steska popisuje v članku o ljubljanskem škofijskem dvorcu eno naj-starejšili ljubljanskih zgradb in posveča posebno pozornost njeni notranji opremi ter portretni galeriji ljubljanskih škofov, članek spremlja U slik Milko Kos končuje v svoji razpravi o srednjeveških rokopisih ljubljanske licejske knjižnice, katero bo nadaljeval, skupino b.istrskih rokopisov. V obširnem poročilu konservatorja d". F. Stelela so zastopani kraji: Sv. Duh pri Sp. Dravogradu, Gora Oljka pri Polzeli, Ihan, Konjice, Ljubljana (franči-
škanska cerkev in mestni magistrat), Marija Gradec pri Laškem, Martjanci (Prekmurje), Ojstrica pri Sp. Dravogradu, Sv. Pavel pri Preboldu, Slov. Bistrica, -Škofja Loka, Teharje, Vuzenica in Za-vodnje pri Šoštanju. Poleg bibliografije prinaša Zbornik-, mnogo recenzij, strokovnih publikacij, izpod peresa M. Marolla, F. Steleta in S. Vuniika; v -Raznem« priobčuje F. Mesesnel podatke o rcno-vaciji cerkve sv. Štefana v Vipavi, |>o arhivalnih podatkih. Uredništvo se je potrudilo za izredno okusno zunanjo obliko revije, ki v naši državi nima para in reprezentira slovensko znanost zelo častno. Naročila za šesti letnik sprejema uprava »Zbornika za umetnostno zgodovino v Ljubljani. Univerza.
Zbrani spisi Ivana Cankarja. Opozarjamo na 3. zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki je ravnokar izšel v Novi založbi in obsega zgolj dela, ki jih v knjigotrštvu ni več dobili. Ti Zbrani spisi so najznamenitejša novosl našega leposlovnega knjižnega trga v zadnjem času. Kdor naroči popolno serijo Zbranih spisov, prejme zadnji zvezek brezplačno.
Ljubljansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
18.	aprila, nedelja: »Pjgmalioii«. Izven.
19.	aprila, ponedeljek: »Jolui Gabriel liork-maiK. Red A.
20.	aprila, torek: Zaprto.
21.	aprila, sreda: »Pvgmulion«. Red E.
V nedeljo dne 18. t. m. ponovi ljubljanska o rama ob osmih zvečer Shavr.vo komedijo .'Py-gmaiioiK, ki je dosedaj žela obilo priznanja in uspeha pri našem občinstvu. V pondeljek repriza Jbsenove drame »John Gabriel Borkman za red A. Vlogo W. Foldala igra g. Osipovič.
v Ljubljani
Nedelja, dne 18. aprila ob 8 zvečer: DESETI BRAT, ljudska igra s petjem v 5 dej. (7 slikah), po Jurčičevem romanu priredil Fr. Govekar. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. A. Danila, člana iu režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. •
Pristna švicarska vezenja
se dobi v i z d e 1 o v a 1 n i c i najrazličnejšega
^ perila ^
Cankarjevo nabrežje I.
Noviteta v vezenini in perilu.
Današnje prvenstvene tekme. SK Ilirija : ASK Primorje. Danos odigrata prvenstvene tekme dva naša najjačja lokalna rivala, za katere vlada kot običajno velik interes in zanimanje. Brezdvon.no, da bosta skušali moštvi doseči zadovoljiv rezultat in pričakuje se, da nc bosta prešli dovoljene mere fairnese.
Kolesarska Podzveza v Ljubljani. II. izredna glavna skupščina KPS se vrši v nedeljo 25. t. in. v Ljubljani v »Prešernovi sobi restavracije Novi svet, Gosposvetska cesta M. ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Razgovor in pomen organizacije. 2. Program letošnjih prireditev. 3. T?a/.noterosti. Vsi klubi, ki se žele včlaniti, se poživljajo, da so te skupščine sigurno udeleže potoni svojih delegatov. Vsak klub se opozarja, da mora k tej skuji-ščini doprinesli: 1. listo novega odbora, 2. listo rednih članov, 3. po dve sliki članov, dirkačev, katere želi verificirati, 4. program letošnjih prireditev. Onih klubov, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, sc pri določitvi letošnjega programa ne bode, moglo vzeli v ozir. — Odbor.
ŠPORT V MARIBORU.
Danes se \rše v Mariboru sledečo športne prireditve:
Nogomet: Prvenstvena tekma Ptuj: Svolxxia
in prvenstvena rezerva Maribor: rezerva Merkur. ♦ ♦ *
V Ptuju se vrši cross-couiitry iz mesta čaz Breg v Št. Vid (razdalja 6 km).
Long Island ni pri Londonu, kakor je bilo pred lednom zapisano, temveč pri Newyorku.
Coolidge ima dosti dela, zmeraj sprejema in pozdravlja. Sedaj je sprejel dr, Kdrnerja, predsednika dunajskega nogometnega kluba Hakoah; želel je klubu mnogo uspeha na gostiteljskiih ameriških tleh. Šc na carini imajo športniki ugodnosti; ko je prišla llakoah na Francosko, je rekel carinski uradnik: .-So športniki, nič cariniti!« — Med prvimi in najboljšimi nogometaši Avstrije je bil svojčas dr. M. llaudeck; sedaj je predsednik Glavne zveze za lelesni spori, obenem pa eden prvih rontgenologov Evrope. To zapišemo zaio, ker šc zmeraj nočejo utihniti glasovi, ki govorijo o neskladnosti vede in športa.
Spet nastopa nekdanja znamenita igravka tenisa, gospa Bjursledt-Mallory; nekoč se ji je morala ukloniti tudi Suzana. Ta je sedaj 29 let stara. Neka druga Suzana, Angležinja Noel. je pa šele 13 let stara in žc izborno igra. Ker smo že ravno pri letih, omenimo še prvakinjo v umetelnem drsanju. Sonjo Henje, ki si je priborila letos v Berlinu drugo mesto, za gospo Jarosz-Szabo; Sonja je bila 8. aprila stara 11 let! Ne dosti več, 17 let, je star Šved Roland Johansou, pa je preplaval na hrbtu 100 metrov v 1:16.5.
lil ker smo že ravno pri plavanju, se spomnimo na Rademacherja, ki je za slovo premagal Spenceja še enkrat, a lo pot bolj učinkovito kot prvič. Dolgo časa je Spence čakal, da se bo Rade-macher utrudil, slednjič je pa le moral nastopiti. Plavanje na 220 yardov smo omenili danes teden; tedaj jc bil Spence samo 15 cm zadaj. Sedaj sta plavala na 200 metrov; v začetku je Rademtiehcr zaostal, nato je pa planil naprej iu ie zdrknil skoz cilj 4 melre pred Spencejem; čas 2:49.2. Nemški listi pravijo, da jc Rademacher ugledu Nemčije v Ameriki več koristil kakor vsi politiki iu diplomati. Primerjaj Nurmija. Nepremagaii sc vr.-ra mojster iz Amerike; »der Magdeburger Meister bat viol fur sein Vaterland getan.« — Belgijski
maM r. iratšoi. mšil
se nahaja sedaj
Wolfova ulica st. 5
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, vo'na, svila, bombaž. — Pred tiska rija ročnih del. — Ustanovljena 1. 1887. —
mojster v prsnem plavanju, Parys, je dosegel na 200 in -100 m prejšnje Radcmacherjeve rekorde. V soboto bo startal v Parizu.
Nek drug Nemec, Gottscliling, se je podal te dni na pot iz Berlina na Duruij. 750 km; prehodit! jih hoče v desetih dneh. Smo že pisali o njem in bomo še, saj jo 60 let star. — Med tednom smo pisali o novem Hoffovem rekordu 4.171 111 ter o Houscrju, ki je vrgel diskos 48.625 m daleč. — V Abo na Finskem sta skakala Šveda Ekman in Gustavsson, brez zaleta, v višino oba 1.46 m v daljavo E. 3.10, G. 3, t roško k G. 041, E. 9.36. '
Dunajčan Edinger je v srednji lahki teži, ki gre od 07.5 do 72 kg, pa je obojeročno 100 kg tezno dvignil. — Rigoulot je potegnil obojeročno 131.5 kilogramov, poldrugi kilogram na dosedanjem rekordu, ki je bil pa tudi njegov.
Nekaj prav posebnega namerava sloviti francoski aviatik Pelletier d'Oisy, znan nam po polete jz Pariza v Tokio. Uspehi Italijana de Pinedo mu niso dali miru in je zasnoval dr/.en načrt: v spremstvu polkovnika Goysa hoče ponoviti svoj polet a po cisto drugi poti. Prej je letel preko Carigrada m Bagdada v Indijo ter dalje na Kitajsko in Japonsko, sedaj pa hoče. leteli preko Sibirije in hoče v štirih dneh napraviti pot Pariz—Tokio. In to že v prvem majevem tednu. 1. dan: Pariz—Moskva* 2. dan: Moskva-Irkutsk!!; 3. dan Irkutsk-Po-king; 4. dan Peking—Tokio. To bi bilo res nekaj prav izrednega. - Tudi drugega Francoza, Foncka so je lotila aviatična mrzlica. Pojutranjem bo na ladji odpotoval iz Francije in bo na Novi Fund-landiji montiral svoj aeroplan. 1. julija bo letet ob ameriški obali in če bo rezultat ugoden, bo nato letel iz Amerike naravnost na Francosko, brez otui\ - Wilkins lelovadi po A laski okoli, Amund-sen m i',lls\vorth sta odpotovala ua ladji Svalbard (Spitsberge), zračna ladja »Norgc« (Norveška) j« plavala jz Rima v Pulham na Angleškem, nato Če3
w ,ŠVedsk0 Cl° Ga5ine ]>ri Petrogradu Odtod bo letela prav na sever Norveške in od tam na Sva bard. Pravijo, da bo ta etapa najbolj nepri-
0	in^L.rmeJO ?tr0vi ,ad-'°	od strani. Od Svalbarda pa jiotem naprej, v ledeno in sneženo negotovost. y g
Naznanila
Važno za vse trafikante! Društvo trafikantov sklicuje za nedeljo 25. aprila ob 7 zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta 5, izvaiu-edni občni zbor.
1	rankantje iz mesla in dežele, udeležite se ga- gre za korist vseh in je za vsakega velevažneifa pomena.	6 1
Frančiškansko prosvetno društvo priredi v
lorek dne 20. t. m. ob 8 zvečer v svoji društveni dvorani zanimivo predavanje s skiaptičnimi slika-im M potovanju okrog sveta«. Predaval bo gosp msgr. Viktor Steska. V sredo je redna odborwna
seja.
Esperantistoj! Knnvenu lundon je la sepa kaj duono vespere en »Ljubljanski dvor«, kie ni salu-tos man estron Dron. Privatl
Kranjskogorska podružnica SPD uljudno vabi na svoj redni občni zbor, kateri se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 2. majnika t. 1 ob 13 v hotelu »Razor« v Kranjski gori.
'P&issvedovan ja
Zatekel se jo lovski pes bel in malo rjavkast na hrbtu, pri F. Markiču, Trnovo, Cerkvena ul. 19.
Od pasantov opazovana oseba, ki si je dne 12 i aprila v vlaku, ki odhaja ob tričetrt na 12 dop. i iz Ljubljane proti Jesenicam, prisvojila damski dežnik, se opozarja, da ga nemudoma vrne v uredništvo »Slovenca«, ker je oseba dobro poznana, da se s tem izogne nadaljnjih iioprilik.	«
Smučarji pozor! 'Dne 31. marca f. 1. je našel smučar B. v Planini na Kraju 3 ključe, katere je gotovo izgubil kak drug smučar. — Dobe se v pisarni SPD, Selenburgova ulica 7/II od 8—11, in od lo—18.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
H. Ridcr Hag^ard, JUTRANJA ZVEZDA.
Iz angleščine prevcl P. M. Černogoj. Ljudska knjižnica 21. zvezek. Ljubljana 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 30.—, vezano Din 40.—.
Rider Haggard jc vsemu kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in častno mesto. Najbolj znano pisateljevo delo je »Dekle z biseri«. »Jutranja zvezda« je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne po-pusti. Usoda glavnega junaka Ramesa, ki je tip vitežkega junaka-vojaka in prelepe Tue je opisana v markantnih potezah in realistično zgodovinsko-verno. Asti je žena velikega koncepta in nc male energije, opisana z vsemi simpatičnimi svojstvi. Na stare intrigante nas spominja zlobni in zahrbtni Abi, ki iz časti-lakomnosti in vladohlepnosti visoko zraste zato, da je njegov padec tem občutnejši. Snov celega romana je povzeta iz egipčanske zgodovine, doba je orisana natančno po zgodovinskih virih, kot je pisal svoje dni Ebcrs.
Ves roman pa je prepleten s staro egip-čansko mitologijo. Božanslveni K., dvojnik, osebnost v osebi, igra veliko vlogo, ki zapleta in razpleta dejanje. Tudi simpatična postava berača v puščavi žene dejanje od zapletka do razvozljanja energično in verjetno do konca. Posamezni prijavi kot »Božja sodba«, »Solnčna ladja«, »Čarobna podoba« so pisani z občudovanja vredno fantazijo in vendar nazorno, prepričevalno do zadnje pike. Realistična, življenjsko resnična poglavja kot »Tua v Mem-fidi«, »Ramesov boj s princcm iz Kesa«, ali pa uvodni prizor »Abijeva zarota« so podana < toliko življenjsko silo, da prizori poživc pred tabo v živih barvah. Zvezdoslovje igra nemalo vlogo in je verno posneta slika iz življenja starih Egipčanov.
Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena obdelava vseskozi zanimiva, zato bo našla >Jutranja zvezda'- pot v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest, ampak tudi literarno pomembno delo velikega angleškega pisatelja.

ospoclarsivo
Ljubljana brez vefeteima j iS^Ž^JTSfcJlft^,^
Do 1. 1921. je bila ideja velesejma popolnoma	ru(l' °.m industrijalci, obrlniki in trgovci, ki
neznana. Se za časa prve prireditve ni nihče mislil,	86 P°P}'ej9nja leta velesejma niso udeleževali, naj
kake važnosti bo ta institucija za naše gospodarstvo.	razstavijo svojo proizvode letos. Drugi pa, ki kot
Koristila je v veliki meri celi držvi, še bolj pa Slo-	razstavljala ne pridejo v poštev, pa naj propagirajo
veniji in njeni prestolici. Ljubljanski velesejmi že	fa Clm vecJl obisk. Mislimo tu zlasti na ljubljansko
šesto leto javno dokumen.irajo, da je obstoj Slove-	,R°VS'V0: kateremu prinaša velesejem velikih ko-
nije zasiguran samo z razvito industrijo, obrtjo in	r ,!; Na) "e 1'ozabi nikdo letošnjega termina pri-
trgovino. Šest let je naš velesejem ozko spojen z	retlltve> od 26. j u n i j a do 5. j u 1 i j a t
Ljubljano. Brez velesejma si danes Ljubljane ne moremo več predstavljali, velesejma, ki požrtvovalno spremlja razvoj našega gospodarsva. Ljubljanski velesejem je stal našim gospodarjem ob strani v dobrih časih, stoji pa tudi v današnjih slabih in se bori za zboljšanje.
Milijone dinarjev, ki so bili potrebni za uspešno reklamo in propagando v tu- in inozemstvu, je pre-skrbel in žrtvoval velesejem. Bi li to storila mesto njega kaka druga institucija? Velesejem je v naši novi državi seznanil producenta z trgovcem in kon-sumentom. Nismo se poznali medsebojno novi državljani, neznane so nam bile ekonomske razmere. Le velesejem je bil listi faktur, ki je mzorno predočil stanje gospodarstva Jugoslavije, on je opozoril inozemstvo na Slovenijo in Ljubljano. Pridobil je gospodarskim krogom kupčijske zveze. Čez 100 (XX) ljudi poseti vsakoletni velesejem. Če odrač mamo ca. 40.000 domačinov, oslane še vedno čez 60.0000 tujcev. Ali bi drugače Ljubljana imela kedaj toliko gostov?
Vkljub vsemu temu se najdejo malodušneži, ki dvomijo o nadaljnem obstoju Ljubljanskega velesejma. Govori se, da je današnja kriza vendar preostra, da bi omogočila obstoj.
In baš v današnjem času je obstoj velesejma prepotreben. On zastavlja vse svoje moči, da se stagnacija omili in poveča konzum. Ne moremo si predstavljati Slovenije in Ljubljane brez velesejma, ko je kupec in industrijalec že navajen, da se ga udeleži, ko se o velesejmu že govori in raduje, kot bi to bil praznik Slovenije. Pa tudi je praznik, namreč praznik gospodarsiva po enoletnem trudu, ustvarjanju, boju za obstanek.
Ljubljanskemu velesejmu so dani predpogoji, da se bo držal naprej še desetletja, kot nekaj pre-potrebnega. In se bo tudi držal. Še vedno bo za 14 dni v letu vzdramil Ljubljano iz njenega spanca in jo pretvoril v živahno in vrveče mesto polno tujcev.
Zelo težka je današnja kriza za naše gospodarstvo, težka pa je tudi za velesejem, ki je z niim v najožji zvezi. Zato mora vsakdo s podvojeno močjo
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica i'50 ali vsaka bt-seda 50 par. Najmanjši 5 D.n Ogasi nad devet vrstic se računaio više.	Za odgovor znamko f
Produkcija premega v februaru 1926.
V naslednjem podajamo statistiko o produkciji, oddaji in zalogah premoga v Sloveniij v mesecu febrvarju 1926 (v oklepaju navajamo'podatke za januar 1926).
Produkcija je znašala 148.399 ton (179 307), v februarju 1925. lela 160.534 ton, v februarju 1924 180.866 ton in povprečno mesečno 1913. 1 132 250 ton.
Od množine nakopane v februarju 1926 in od zalog dne 31. januarja 1926, ki so znašale 70.°08 ton, so oddali premogovniki: železnicam 69.951 ton (81.959 ton) brodarstvu — (22C ton), industriji 34.204 tone (39.160 ton), raznim strarkam 13.010 ton (16 840 ton); izvozili so v inrzemstvo 6400 ton (11.143 ton), sami so pa porabili 13.570 ton (15.173 ton); skupna oddaja je znašala torej 137.138 ton (164.643 ton).
Zaloge so dosegle koncem februarj 1926. leta
Zaloge so dosegle koncem februarja 1926 leta februarja. Stanje zalog je rekordno.
Število zaposlenega delavstva je bilo v februarju: 311 uradnikov (322), 317 psznikov (322) in 11.440 delavcev (12.633). Reduciranje se že opaža v statistiki.
* * *
Zračne linije čez našo državo. Iz Prage poročajo, da se namerava prihodnje leto u postaviti pioga Praga—Zagreb—Trst,, katere stranski linija bi bila Zagrrb-Belgrad. — Že lani smo Dišali o izključitvi Ljubljane iz mednarodnega zračnega prometu, sedaj pa vidimo, da nas e pr-Vtol Zagreb.
Konferenca okrirnih ekonomov. Te dni se
vrše pri velikih županih cele države po nal gu poljedelskega ministr.-:Ua konferenc« olrainih ekonomov o merah za izboljšanj«? puloižaja poljedelstva.
^»-/ra^mTOaramaarasET-s
Jugoslovanska konkurenca Svlr.iMkl Čipkarski industriji, švicurski listi se pritožujejo nad močno konkurenco Jugoslavije svoji čipkarski industriji. Za razlog navajajo predvsem tehnična izboljšanja v inozemstvu in visoko smnje franka . ., S' etovna produkcija volno. |'o ameriški statistiki je znašala svetovna produkcija volne lani 2,89:.000 ton napram 2806 milijonom v letu 1924. m 3231 milijonom pred vojno. Prvikrat po vojna so zaloge volne v producentskih državah izredno izredno majhne.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ka-kanju sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe za dobavo 150 komadov lopat za premog ter za dobavo 2^0 kg lanenega dvakrat kuhanega Frneža. Dni 29. aprila t. 1. se bo vršila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 16.000 kg petroleja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatkj so v p:saini zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ljubljanska borza za blago in vrednoto. Dne 16. t. m se je vršila konr.tituirajoča seja borznega sveta in izvolitev upravnega odbora V predied-stvo so bili izvoljeni: za predsednika g. fv.-n Je-lačin ml., veletržec, za podpredsednike gg. dr. Iv. Slokar, bančni ravnatelj in Andrej Šarabon, veletržec; v upravni odbor so b;li izvoljeni gpr. dr. Fr. \Vindischer, tajnik trgovske zbornice, Rihard Scliu inger, bančni ravnatelj, dr. Josip Basaj, ravnatelj in Fran Žaren, ravnatelj.
Bora: a
Dne 17. aprila 192P Denar.
Zagreb. V današnjim prostem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: Vojna odškodnina prompl 290 (298.50-299); devize: Berlin 13.:>I73 (13.527-13.567), Italija 228.20 (228.085—299 285), London 276.60 (275.988-277 1 88). Newvork 56.80 (56.67—56 97), Pariz 192 (190 50—192.50), Praga 168.65 (168.15-169.15), Dunaj 8 027 (8.007 -8.047) Curih 10.9725 (10.9525-10.9025).
Curih. Belgrad 9.12 (9 1175), Budimpešta 72 50 (72.50), Berlin 123.35 (123 325), Italija 20.837 (20,84), London 25 1875 (25.1875), Ne\vyoik 518.125 (5181.0), Pari/. 17 35 (17.56), Praga 15.35 (15.315), Dunaj 73.075 (73.075), Bukarešt 211 (2.1025), Sofija 3.75 (3.74), Amsterdam 207 90 (207 75), Bruselj 19.10 (19 225), Koprnhiigen 135.80 (135.75), Stockholm 158.85 (138.765), Oslo 113.70 (113.65), Helsingfors 130 5.
Gradimo STADION - kupujmo srečke!
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 17. aprila 1926.	Višino barometra 508-8 m
Opazovanla		liaro meiei	toplota	Kel. vlana	Velet In brzine v m	Oblač nosi 0-10	Vrsta padovin		V Ljubljani je
krni				• L			ob opazovanju	v mm da 7"	
	7	753-8	5-6	79	NNW 1 -5	9		0	a"
Ljubi,ana (dvorec)	8	753-8	6-4	77	NNE 0-5	10			
	14	752-2	13-1	57	NE 4	10	dež		i s
	21	-53-8	10-4	71	NE l	10			E o 3
Zagreb		752-5	10-0	75	mirno	10		0	t. N ca _
Bel« rad	H	752-8	14-0	67	SE 7	7		dež 1-0	•5 "J
Sarajevo		753-4	80	90	mirno	10	dež	dež i -4	□ o •o >
SKop.Je		756-1	12 0	78	SE 0 5	10		dež li-1	s °
Dubrovnik		752-6	13-0	91	SE 1-5	10	dež	dež 4-0	> o
Praga	7	754-3	7-0	—	SE 1-5	2		dež 0*1	'a
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
NATAKARICA
«anes .a, išče stalno »lužbo v mestu ali izven. - Ponudbe upravi lista pod »Dobra meč«. 2627
UČENEC"
priden in pošten, se sprejme v pouk kro°aške obrti k pošteni družini. - Ponudbe na naslov: Leop. Nemanič, kroj. mojster -Suhor nad Metliko.
Iščem stalnega
dobavitelja
a rezani LES.
Trgov, POMOČNICA
vešča mešane stroke in
šivanja, pridna, poštona	_	_______
in dobrih staršev, želi lišču Stubičko Top'ise mesta v trgovini v mestu L"	- < <->
ali na deželi. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2534.
RESTAVRACIJA I SPOJNA ŽAGA
HIŠNIK
Magaziner
takoj. »EXPORT«, trgovina gradjevnog drva — ZAGREB - Maksimirska cesta 102.	262.1
"PRIKROjEVALKO
za moško in damsko, fino in priprosto perilo (zučen v usnjarski stroki iščem. Ponudbe z navedle išče za takojšen na-j bo dosedanjih služb in Itop. - Pismene ponudbe plače pod štev, 2526 na i navedbo zahtev in s spričevali je nasloviti na
ANT. JAKIL
tovarna kož in čevljev, d. d. Karlovac.
(obenem Šofer) se sprejme za vilo v Ljubljani (evt. more biti drugod us'už-ben kot tovorni šofer), r, . , .	. „ , Ponudbe s spričevali ter
Potrebujem mes-6. 8 do x navedbo vsej prejšnjih 10 vagonov. - Ponudbe siužb se prosi na v0 z naimzjo ceno je poslati »Slovenca« pod šifro:
GOSPODIČNA
zmožna večje kavcije — išče mesto v delikatesni trgovini, slaščičarni, trafiki ali za točilno blagaj-ničarko. Gre tudi za malo plačo. - Cenj. ponudbe
upravo »Slovenca«. UP Pos'ran-ki
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti zna mki za
»Zanesljivost« št. 2:09. Oblastno poverjsni
GEOMETER in INŽENJER kult. t;hn.
Ina.
D. Gusfmolo
GEOMETERSKA DELA,
VODNE IN CESTNE ZGRADBE itd.
Ljubljana
ecent. s hotelom, se daje (Bandsage) — nova, pre-v zakup v termaln. kopa- j mična, vodni ali strojni lišču Stubičk? Top"ice - i pogon, pripravna za mi-blizu Zagreba. Ponudbe,' zarje, kolarje ali leso-pismeno ali ustmeno, na ' strugarje, se proda. Mih. ravnateljstvo kopališča. ~ ' " "
Pristni cviček
dolenjski, liter po 14 Din.
Drolc, Špitalič p. Motnik
kovačijo"
z ali brez orodja, na prometnem kraju, IŠČZ toči gostilna pri »LO- izprašan podkovski in ZARJU«, Rožna nI. 15> : vozm kovač Ponudbe na
1	i..ur Sitar, Ljub jana, Po-L'ubl'ana-_2595 ijanska cest; i9', Ljaadst.
USNJARIJA, 10 oralov
1 posestva, 75.000 Din. —
2	HP, Motosakosche, že j Veleposestvo, 75 oralov rabljen, a v dobrem sta- ' 100 glav živine, VILO in nju, se poceni proda. - ' gostilno proda Zagorski, M. VIDEtNlK, trgo ec, Marioor, Tatenbahova 19 Rečica — Laiko. 2552
Motorno kolo
Kateri upravitelj ali učiteljica	ZAMENJA
STANOVANJE
na deželi z istim v Ljubljani med počitnicami za 6 tednov? - Ponudbe pod »Učiteljica« upravi lista.
Mlada poročenca iščeta
STANOVANJE
2 sob (po možnosti s kopalnico), kuhinjo, pritikli-ne, za takoj ali kasneje. Ponudbe na upravo lista pod: »Inženir«. 2605
Dobro vpeljeta
trgovina ^
t faj£ xja ajx
* Manično umetno vezen je !
♦ »;« ♦ ,t, i«* X
----- - •
il zastorov. pregrinjal, perila, ntonoRramov, oblek itd I/ ' fino belo ln barvastoenttanje.ažurlrnnjc. predttskanje i?
Maieh d MiheS, l|uDl»ana Dalmatinova ulica štev. 13
, Edlnobrezkonkurenfno podjetje.najfinejša IzvrAltev iT 'i	_ najnižje ccne In najkiilnntiiejša postrežba v
j™ jedrca iny ž j v e rro~BOLNi
SPALNICA radi selitve .
ceno naprodaj. Naslov v ln °slabe''! Od duševne-upravi lista pod št. 2641. ln telesnega dela izmučeni! Rabite preizku-
Več močnih, dobro zale-	Sene »Lecithin kroglice«
ženih in z medom pre-	z železom I Stekl. 24 Din.
skrbljenih Ž-PANJEV	Izdeluje in razpošilja z
se proda. tudi čebele	navodilom samo lekarnar
same, brez panjev. Isto-	HOČEVAR, Vrhnika 23. tam je naprodaj tudi
1 Din. »Propaganda«, re- .Kolodvorska ulica 34 žani 5cnV klamna družba z o z., I____.... _	._ cesta 30, I.
Liubijma - Šelenburrfova | ulica št. 7/II.	2126
FRANCOZINJA
: poučuje dek'ice doma in
500 Din nagrade
dobi. kdor mi preskrbi kmečki MLIN v najem.
Najemnino plačam za pol leta naprej. - Naslov v v upravi lista pod »Dobra najemnina« št. 2603.
POZOR I POZOR I OSTANKI za perilo
po polovični ali zelo zni-— Rešljiva nadst., desno.
zamudite ugodne prilike!
mešanim blagom, na Schrocderjev TOFILNiK, Plpfllni CtmU — j prometni točki iniustrij- kopalna barja in peč ter '	-51?
lOnOn nfl?ir3flP skeža kra'a se da v na_ kompl. oprava za parno	patent
IUUUU IIdl)iaUC jem samski osebi P0d kooeli. - Naslov v unravi	neoreh
Ne
,o piaco. -	punuuue Pridno prodajaPcO, 1 na sprehodih. Pisma pod
upr_avi pod Zanesljiva 18. veščo tudi nemškega ie- "FranCOzinia<< na upravo'
Z	, " I zika, sprejme tvrdka M.
Za novoustanov. urad v Berdajs t ina z mcš
Zagrebu se .sče per!ektna ^^ Maribor, Hrana
pod
onemu, kdor mi preskrbi ' ugodnimi pogoji. Pot-e-s 1. junijem stanovanje ben kapital cirka 120.000 3 sob. Plačam dobro. - Din. - Ponudbe upravi Naslov v upr. pod it. 2520. [ »Slovenca« pod It. 2553.
N AVI JALNI STROJ
(Schpulmaschine) popol
stenotipSsftnja
t popolnim znanjem slo-
in stanovanje v hiši.
Traov. pomočnika
Imu Mm m
Maribor, Alekrand ova 13
venščine, hrvaščine ter	železninarja, samo mlaj-
nemščine v govoru in pi-	j0f pridno, delavno in v
savi. Službeni nastop ta-	računstvu perfektno moč
koj. - Ponudbe z zahtevki	sprejme trgovina meša-
so nasloviti na g. ravna-	lega blaga v mestu na ^al ga vseh vrst usniat
telja Egona SREBRETA,	deželi. — Ponudb* na
Zagreb — Gjorgjevičeva	upravo pod štev. 2525.
itev. 8 a/II.	2634	—-	—•
KNJIGOVODJA
Kulianco
torb.c, kovčkov,gamaš, na-lirbtr ikov. op em a kon e
Kakor tud pntiklin, Kovčk za v?o ce in potn ke si izviše nata čno po naro čilu v lastni toibarski dc-lavn ci.

KOČIJO
lahko in polkrito, dobro in hitro, z letnim jam ohranjeno, kupim. - Po- stvom. - Priporočam se nudbe pod »Kočija« na tudi za birmo boterčkom upravo »Slovenca«. | in botercam. - Postregel bom z najnižjimi cenami.
Na JAVNI DRAŽBI
. , , - ,- se proda dne 6. aprila noma nov in dobro ohra- 1926 dopoldne (na licu
n,cn stro, 8t. 8/36 (We- mesta) /ško,j; Lokii S dermann), zelo ugodno i Karlovec štev. 28 prodam. - Naslov pove I	...s-«
uprava lista P°d JLJ62J. 8310113^3^. HIŠA
obstoječa iz več sob s kletjo in hlevom. Tik hiše je lep sadni vrt. Vzklicna cena 16.C0D Din. - Več se poizve pri zastopniku
FR. KRIŽAJ
Reteče, p. Škofja Loka.
POZOR! URE
Ideal« do sedaj Naslov v upravi neprekosljivi, šival, stroji
POPRAVLJAM - vsakovrstne -
precizno, po nizki ceni
AVTO VOŽNJE z oseb. in tovor, vozovi prevzema Franc K istan, meh. del., Ljubljana, Dunajska c. 47.
Zaradi preselitve se proda raznovrstno POHIŠT VO
D. MARINKO
izprašani urar, Ljubljana, Florijanska ulica štev. 31.
modroce, posteljne mreže — j želez postelje (zložljive). Veliko ZELENIKE otomane, divane in dr
I (pušpanj), lepe, se proda tapetniške izdelke dobite omare, postelje, garniture, v Kolodvorski ulici 11/1.' najceneje pri RUDOLFU
pS.aS ?fdlefDu' a st ' P^da~sT™.in~i Ljubi I R ADOVANU, tapetnikn, cesta 17 (Medjatova hiša), 'i^e DVONADSTROPNA Kiekov trg št. 7 (poleg
pod številko 2421. za pletenine, navijalni iii TDrnirTMi	krtačni aparati, železne
IKtiUVlINA	mizice in druge potreb-
mešanega blaga, stanova- ščine vedno v zalogi — nje, nekaj zemljišča, pri Pouk s stanovanjem v fari, edina obsežne oko- biši. FRAN KOS, Ljub-lice, prijazni gorski kraj liana, Židovska ulica 5. blizu Ljubljane, se radi družinskih razmer odda za nekaj let brez vsake najemnine proti kavciji 25.000 Din. Samo resne ponudbe na upravo lista pod »Trgovina« št. 2507.
Skladišče
prostorno in suho, in še
ena lopa
v mestu ali predmestju, se vzame za stalno v najem, Naslov se poizve v upravi lista pod št. 2425.
tn&imiainaiEBEg
Poravnala naročnino 1
II. nadstr., II. stopnice M. Bohinec.	2630

stanovanjska
hiša
TRGOVINA z majhnim vrtičkom.
špecerijska, mala, zelo ^.f"0®1 f dobavo S0" dobro idoča, na izredno flnl5ke krajev, pravice dana. Smešno nizka cena.
« prakso in predizoVaz- ' samostojno in pridno, z bo, popolnoma vešč bi- dobrimi spričevali, sred-lanciranja, slov. in. nem.	iet) in
korespondence ter ostalih	'	_________
trgov, poslov, išče p-im. SLUŽKINJO ZA VSI!	Lesna trgovska industrif.
mesto v industriji ali pa . , .	;„ j.,.n-m Hn,¥lw	-- ------■ — —
veletrgovini. - Dopisi pod fP;c'm,e 8, ; ma'cm ,ve4'a	vernlk in Co Radov iica	d,oU? toIki' Proti od" Stanavani
značko: »Energičen« na Irgovska h.ia v mestu na «»	škodninj odda z vsem Manavan'
upravo lista. 2568 dejf"' ,fonudbe z na"	Ploda pdmi 5 I RO)	inventarjem. — Dopisi
vedbo dosedanjih služb	35 Hp (Wo,{) Stroj • v	na upravo lista pod Ši.ro
miistSaarp°oSd štev 25P-4V° dobfT stani" ^	Za^'ovliena bodcčnost.
_____ _	se lahko ogleda na narni	.,„
Mesto HieNTK A "	žafi' v Bohinjski Beli. — . PREVZAME SE spece-
v hiši Aloizij PRIMOŽIČ, . " Cena po dogovoru.	rijska ali mešana
čevlj., Stražišče p. K.an|u. nJjar, vešč v^h hUnlh KONKURZNa""l TRGOVINA	r
J^r Sprejmem 2 dobra popravil. - Ponudbe na	MASA »JUHANA«,	v Prometnem kraju Slo- l,^av'lah 31 P" Ljubljani.
GOZDNA TESAČ A | Tzmožr.ost«^^?^ ' d. z o. z. v L u l'ani i nfm^^tanovanjem^takoj ! Mima stranka br" otrok
za daljšo delo. - JOŽE --- —	proda terjatve proti raz-	v najem. Dopisi pod šilro fff||li CtSMIflVSIll fp
ORAŽEM, župan, Moste i Upp CI Viti I	iifnim trgovcem in dru-	»Takoj« na upravo lista. "uwl ^ l«UU VAIIJC
pri Ljubljani.	2522 |	alf,!,J	gimi dolžniki. Informacij --------------------
za pomožna dela sp ejme	Pri upravitelju konkirzne	Nagrobni SDOmenik
2568
VAJENCA
za 8evI'arrko obrt takoj sprejmem. Hrana in stan.
Mestnega doma). 1172
Vsakovrstno
iMo hiipnie
po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. s
prosto. - Po-vi lisi »Eksistenca« štev. 2637.
PRODA SE7
3-4000 kg konjskega SENA po Din 0.75 za kg. in 2—3003 kg stelje (gozd. slame). - Vprašati je v dobi službo v župniji
Grganist in cerkvenlk
PRF.ŽGANJE pri Litiji. ZLATNIKE
MASER
»a fino, delno
I konfekcijska tovar. Fian niasc Ivanu Ju tinu, Ljub- . - K i,	. prej. - Maslov v upravi
cel0. DERENDA & Cie., L ub- «ar., Rimska c. 23, pri ^ celoti a f tudi oosa- I »Slovenca« pod St. 2604.
Naprodaj več lepih
s prostor, šupo in nekaj travnikov, ki se oddajo tudi posamezno. Poizve se v upravi: štev. 2440.
APNO, CEMENT
traverze in vsake vrst« I železnina po najnižji ceni. — Železnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, telefon št, 313.
Gričar & Mejač
Šelenburgova ulica. Pravi angl. gumiplaščl
od 200.— Din naprej. Ncpremočljivi lodni za pelerine, plašče in športne obleke.	1286
Inženjer FRANC CELOTTI dr. vsega zdravilstva GRETA LEBINGER
PTUJ
POROČENA
v aprilu 1926
LITIJA
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
v novi hiši (1 ali 2 sobi),	mM20 kron
ako plača za eno leto na Din" Množ,ne
Naslov
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, _t * _ <m i	<nn Katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, z«
P,'_ .nU,K_r0_n,Ke P° ™ katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo
in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje-Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Din in 20 kronske po 200 |
boljše! — Naslov: Poštni predal 6,
v celoti ali tudi posa-
2498
it. 3
trafik,)
HLODE
telesno masažo se pri- Uana. - Zglasiti se je v katerem se naj tudi vlo- me—i"^'!!"kakor-" rfrobna ' I--------I o««™«,,^ . ___
poroča. Naslov v upravi central, pisarni na Emon- žijc> olerte do 1. naj« 1.1. pi0ggaj napisna plošča,
Prostov. JAVNA DRAŽ-. SMREKOVE in	JELOVE
Prodam rov »S'nger|ev« robni kamni z železno čevljarski (cilinder) .verigo, stenska marmor-
. . . , SJVAl NI STROI n?ta obklada, svetilke, f~",w,,M 4 —&m dolge,	kupimo,
mrnPi?D J1!1^ \ uspešno ins«w.ira pro e- »IVAI.INI ^ciprese. Pojasnila na po- se bo vršila dne 21. apr. Ponudbe franko	Vrhnika
KLANDER, Kolodvorska sor. — Pisma pod šifro Naslov v upravi »Slo- kopališču in Miklošičeva t I. ob 9 dop. na E jav- na Konzcrvno	tovaino
» (naspr. hotela Strukeb). »Profesor« na uoravo. i venca« ood itev. 2532. cesta it. 6. II. nadstropje , čtvi cesti it. 14/L 2t08 »Globus« d. d..	Vrhnika.
»Slovenca« pod it. 2610. ski cesti št. 8. 2586
"Abadie- stročnice SREDNJEŠOLCE
BA dobro ohrarjenega
pohištva
Ur*, zir i§?ino, sreurniiiio
kupite najcenejše pri
H slon Lsčnifi, w.ci«ntrg«
Največja zaloga švicarskih ur, lastoa delavnica
Kuaufe slaro srebro, kovan star denar, zlato, briljante in drage kamene do najvišji ceni
#
Pozor!	Pozor I
Radi ugodnega nakupa surovin nudi po izredno znižanih cenah vse
vrvarshe lastne izdelke iz dolge konoplje,
kakor vrvi za stavbe, perilo itd., štrauge, ujzde, cungelce, oprti, trtne, tesarske in zidarske vrvice, šmis, motvoz (špago) itd.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 Maribor, Vetrinjska 20
Teleton 441	Kamnik, ŠUtna 4 Telefon 484
Na debelo!	Na drobno I
r
^■HMMHn
mm I
Prometni zavod za premog d. d. f iisibliani
prodaja
fj5 iz slovenski premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpeCava
na debelo
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni ceho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in biikete
Naslov: Prometni zavod za premog c9. d.
v Ljubljani, MikloiKeva cesta Stev. IS. II.
Zahvala.
Ob priliki izgube našega iskreno ljubljenega soproga in očeta
Janko Janežiča
nam je bilo izraženo toliko iskrenega sočutja, da se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala g. Pestotniku, ravnatelju klavnice, živinozdravniku Riglerju, g. gerentu Turku, pevskemu društvu »Sava« za ganljive žalostinke, Sokolu Štepanja vas in Mesarski zadrugi. Iskrena hvala preč. duhovščini, kakor tudi čč. sestram, ki so tolažili pokojnika v zadnjih urah. Prisrčna hvala za poklonjene krasne vence in cvetje ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so v obilnem številu spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. — Bog plačaj 1
Žalujoča soproga in otroci.

7ahvala Povodom prebridke izgube našega iskreno ljub-t.dll VCI1CI. ljenega soproga, očka, sina, brata, zeta, svaka
in strica, gospoda
Alfonza Oblaka
trgovca
smo prejeli toliko dokazov sočutja in naklonjenosti, da nam je težko izraziti svojo hvaležnost vsem in vsakemu posebej. — Dolžni smo presrčno zahvalo p. n. gg. zdravnikom iz Novega mesta in Kamnika za požrtvovalnost in njih trud tekom njegove bolezni. Srčno smo hvaležni g. Antonu Petriču, lesnemu trgovcu iz Kan-dije, ki se ni strašil napora in truda in bil v svoji dobroti takoj pripravljen prinesti mu pomoči iz Ljubljane. — Globoko zahvalo dolgujemo osobito mil. g. proštu dr. Čerinu za častno spremstvo na zadnji poti našega ljubljenca, kakor tudi vsej p. n. prečastiti duhovščini, čč. očetom frančiškanom, usmiljenim bratom in «e-stram. Najlepša hvala vsem gg. trgovcem iz Novega mesta, trg. podjetju »Ekonom« in njegovemu osobju za krasno cvetje, ki so ga poslali v zadnji pozdrav. Iskrena hvala vsem drugim darovalcem vencev in cvetja, nadalje hvala p. n. gg. trgovcem in uradnikom iz Novega mesta, Ljubljane in Kamnika, ki so se v obilnem številu udeležili njegove zadnje poti. Srčno se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljive in v srce segajoče žalostinke in vsem, ki so predragega nam pokojnika spremili k večnemu počitku in nam v teh težkih dneh s svcijim sočutjem stali ob strani. Še enkrat: presrčna hvala vsem!
NOVO MESTO, dne 17. aprila 1926.
Žalujoče rodbine:
OBLAK, SPRINGER in DR. TILLER.

i
i A
Čevljarski STROJI
različni, se ugod. prodajo. Kolodvorska ulica it. 18.
NAPRODAJ JE:
gramofon
zelo malo rabljen, s 16 ploščami, in moiko KOLO znamke »Opel«; pnevmatika nova. Zglasiti se je pri: A. S., Metlika 42.
SALAMA
ogrska, na drobno in veliko, v zabojih po netto 25 kg, proda Vid Murko, trgovec, Maribor, Melje.
Naprodaj v Novem mestu
ENODRUŽ. HIŠA
(pritlična), v dobrem stanju. — Naslov se izve v upravi lista pod št. 2570.
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor-kenntmsse 512« na »PU-BLICITAS« d. d.. Zagreb, Gunduličeva 11. 1818
Kdo bi POUČEVAL
gospodično v laščini? — Ponudbe na upravo lista pod: »Uspeh gotov«.
tiHf~ Zelenjadna
SEMENA
z največjo kaljlvostjo ter na)ilahtne|ie vrste FIŽOLA in GRAHA dobite pri tvrdk
JOSIP GAGEL, LJubthna
Kotel Lloyd). 7«liie»i>|ts cenik
NAPRODAJ JE TRGOVINA STEKLA in PORCELANA
v centru. Vprašanja na naslov: M. KOSOVAC, Zagreb, Vlaika ulica 7.
Damski slamniki
najnovejše oblike — po
konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
PRODAJALKA
mešane stroke, se takoj sprejme v večji trgovini na deželi. - Ponudbe na upravo lista pod: 2508.
»ILIRIJA«i Krali. Pe-1 PREDTISKARIJE
tra lT* lt 8l .UL 220 najmoderneje sestavljene,
premog, drva,
KOKS, CEMENT. 12411 Leopold, Senta (Bačka).
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Okr. hranilnica in posojilnica v škof ji Loki,
reg. zadr. z neomej. zav. — naznanja tužno vest, da je danes umrl nenadne smrti nje soustanovitelj in mnogoletni pre-zaslužni član načelstva, gospod
Niko Lenček
notar.
Zemski ostanki pokojnika se bodo prenesli v torek, dne 20. aprila 1926 ob pol 17. uri na mestno pokopališče in tam kaj pokopalL
Ohranimo mu časten in hvaležen spomini
V Š k o f j i Loki, dne 17. aprila 1926.
Načelstvo.
m/ *-, va ■ v •• .
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni in najboljši soprog, oče, ded, brat in tast, gospod
Niko Lenček
kr. notar v Škofji Loki
danes, 17. aprila 1926 ob pol 13. uri popoldne na možganski kapi, previden s tolažili sv. vere, v 69. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 20. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v četrtek 22. t. m. ob četrt na 8 v farni cerkvi.
Š k o f j a Loka, dne 17. aprila 1926.
ANA LENČEK roj. KOCELI, soproga. ELICA HAISE, MARTA KALAN, NIKO LENČEK, otroci. — Dr. FRIEDRICH HAISE, JOSIP KALAN, zeta. — MARIJA PERDAN, sestra. — URŠKA in MARIA, vnuka.
Brez posebnega obvestila.
Preminul nam je, spravljen s svetotajstvi vere, plemeniti naš oče, gospod
Anton Foerster
skladatelj ln glasbeni ravnatelj -v pok.
v 89. letu blagru in časti svoje rodovine in svoji glasbi posvojenega plodonosnega življenja.
Dragega rajnkega spremimo k večnemu počitku na novomeškem pokopališču v pondeljek, dne 19. aprila 1.1. ob 3 pop.
V Novem mestu, dne 17. aprila 1926.
Žalnjoče rodbine Foersterjeve in Mankočeva.
Brez posebnega obvestila.
OBČINSKI ODBOR V STOPRCAH naznanja tužno vest, da je njegov
odlični član, za občino in župnijo prezaslužni velečastiti gospod
DANKO SIREC
župnik, član krajnega šolskega sveta in predsednik krajevne posojilnice in hranilnice
r petek dne 16. aprila t. 1. ob pol 5 zjutraj, previden > sv. zakramenti za umira-joče, po dolgoletni mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Preostanki nepozabnega se bodo prenesli v ponedeljek dne 19. t. m. ob pol 11 dopoldne v župno cerkev, kjer sc ho vršila sv. maša zadušnica in po molitvah xa umrle izročili materi zemlji.
S t o p r c e pri Rogatcu, dne t7. aprila 1926.
Župan: Štefan Galun.
iiiiiiiimiiuhiiimiimiiii
iiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinini'iiiiii'1

grovoratvo. etikete
3ITAR & SVE.TEK
V«S> LJUELJANA Jt> '
L.. ^ .	. -A Jf
Prodam rabljeno, pocink.
bodečo žico.
Naslov pove uprava lista pod številko 2574.
g™ pletil.strcj
itev. 8, širina igel 35 do 45 cm. Ponudbe: pr.ie-or Fr. DEVETAK, gimnazija ▼ Ptuju.	2556
Kolesa Peugeot
BICIKLI- v kvaliteti in
ceni brezkonkurenčni
LAHKI MOTOCIKLI
1 % HP, . . . Din 6975.-2'A HP, ... Din 12250.-Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav zaloge:
O. ŽUŽEK, LjuLljana,
Tavčarjeva ulica Stev. U. Samoproda|a se odda za razne kraie Sloveniie pod ugodnimi pogoji.
PREMOG -CEBIN
Vfollova ulica l/II. - Telelon .18
S;sek
priorjd bo l| it, rtambi/r.ce, • tt tltura, strune, šole in v «
. potrebffin« li »;« glasbila
Odlikovan na pariiki Cen ki franko. razstaW
ZNOVA ZNIŽANA
|e najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka al. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba.	1568
DELIKATESNA
TRGOVINA
dobro idoča, v strogem centrumu Zagreba, radi rodbinskih razmer zelo ngodro naprodaj. Cenj. ponudbe na S. Kokanovič Zagreb, Cvetna ulica 21.
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov rezan les, nudi parna žaga »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les, cele parcele ali gozdove.
KRAPINSKE TOPLICE
tik Zagreba, Hrvatska, 42"C termalna voda in bltito zdrnvitH revmo, trganje, fschias. ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno 5U do Hi i Din za osebo. V času pred in po sezoni znatni popusti. Vojaška godba in druge zabave. Kopeli v hiši. Lastna elektr razsvetljava. Podrobna pojasnila in prospekte daje kopališka uprava Krapinske toplice.
Kdo da več
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga ie dosegla reklama nai bo uverien da (e temu ponaived vzrok napačno izbran način reklame Zalo ie neobhodno potrebno, da se vsak trgovcc ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kai kupuje ali prodaja, obrne poprei na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
Poslovni lokali
nasproti sodišfu, obstoječi iz S sob, jako pripravni za odvetniško pisarno, se skupni« od. osno tudi deljeno v skupinah 2 oziroma sob oddajo s 1. V. I'j26 v najem. Naslov v upravi pod št. 2580.

fAi'KA- i ALi AVTO
najboljše kvalitetne znamke, najcenejši obrat, zelo enostaven v uporabi, nikake vodne hladilnice, izredno uporaben za vožn o navzgor, modern, eleganten, trpežen, vožnja neutrudliiva, brez
sunkov. Vzorčni \ozovi ravnokar dospeli. A. STOINSCHEGG. ROGAŠKA SLATINA.
nmi turbine
najnovejše konstrukcije - avtomatične
regulatorfe, zalvornice
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCHNEiTEK Š<ofja Loka
Prvovrjtne reference >!ahtevaite oonudbe! Kon uten ne c»t
i-TOVARNA POHIŠTVA j
0. SM3NN - TRŽIČ
i
ipec alnl obrat za fino in elegantno
P0HIST10
R0YAL Mil LINE
Kr. angleška ooS'noo rrlirodna linija.
Generalno r.asopstvo za krajev no i.HS. Zagreb, Trg 1. štev. 17
Kedm potniiki promel:
Hamburg - Cherbr-urg—i-outhampton v Novi York In Kanado
Cherbourg —Liverpool —eouthampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo. Buenos Aires San Paolo
Odprava potnikov t., <„ fl. razreda. - Kabine 1. razreda z z in 4 posteljami. Udobnost. - Sigurnost. — Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljnbljana, Kolodvorska ul 26. — Metkovič, Ivo Vera a. —• Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Hečkerek,
Princese Jelene obala št. 7, Brzoi. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino. Dalmacijo in Črno goro: krnska Prometna banka v Saraevu n Gružn.
Nas ov za brzojavke: Prometna banka.
Kadar
rabite
vmm
poslovno knjigo,
nafrlano in vezano po Vaši oseDni želšl,
bodete najbolje postrežem v Knjigoveznici K. T. D. v LJubljani, Kopitarjeva ul.6'IL
kovinska industrija
ALUMINIJ
kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
samo Din 300—
proti predplačilu ali povzetlu
Corkvent zvonovi, arma-
MARIBORA? ture ln surovi odlitki
proda se
iz konkurzne mase Marije Stermann v Ljutomeru
aOTEL
z gostilno, kavarno in mesarijo ter moderno hladilnico na električni pogon.
Hotel je enonadstropna nova stavba z 9 sobami za tujce, 2 gostilniškima sobama ter veliko kavarno, vse novo slikano in z elektr. razsvetljavo. Celo podjet e se proda z opremo ali brez iste.
Vabim interesente na ogled in ponudbe.
Upravitelj konk. mase: Dr. Grossmann.

Z vedrim in veselim licem
pričenja vsako prtinje pri katerem se uporabUa
milo SJ,GazeIa"
Bres-. I ruda hllro In temeljilo učinkuje lo priznano milo. Vsak tisoči kos pa vrhufeg«
vsebuje pravi zlatnik:.
N.-.51- (ja hoMe lud! vi, ako bosie kupovali le lo naie res pravo gospodinjsko milo.
Ht
4
EffHflPAUER MOTORCNv/ERKE 9 ■ 59$EN A.G. ZICHOPAU U A-
G^nsralroo zaslopstno za StoBCRlSo:
Har^bor
svobode 1 Stari grad
Nova križarska volska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux.
Prevedla K. tt.
Ančka in Katinka, ki ga niste videli, kdaj je izginil, ga vidita zdaj pred odmrlimi vrati. Oči se mu svetijo, v laseh je polno se.ia in poln sena po obleki.
»Čudeži Čudeži Lipe je vrata odprl in vrata so se na stežaj odpr a.«
Zaman ugovarja Lipe in pripoveduje, kako je šel ven. Nihče ga ne pcsluša in čudež se je zgodil. Je že drugi v teku te križarska vojske. Toda zaspanci se niso zmenili. Katinka pridiga bratu.
»Tine, Tine, zcai je čas, da sc spraviš pokonci.«
»Mir, miri Pre.eč s:m z:is ari.«-
»Debel si, vendar pa dober. Boš li pustil, da odidem sama?«
»Odidi, če hočeš. Jaz ostanem.«
Hud boj se vname v srcu deklice med družinskimi vezmi in B. gom. Joka. Kdo jo bo spremljal? Na mojo vero, zadeva je težavna: ta Tinek je že ves zalit v svieji ira ti. Nikoli bi s svojimi debelimi bedri ne mo;,el prekoračiti g re. Z enim samim pogledom ga premeri in ga z zaničevanjem zapusti. Izvolila je: ona je božja.
Na svoj "m senenem ležišču se Tinček leno obrne 1 roti strni. Klavdij je poti al svoj umazani ovratnik: tudi on ne bo šel več dalje; na potu se perilo preveč zmečka in utraž"!. Emanuel se je izgubil v slamo; on je nejevrrnik v četi, on se norca dela iz vsega in njegova na dušenost, ki še nikoli ni bi a bogvedi kako velika, se je popolnima ohladi a. štefek je mehek ko krivjak, t da podvrž n uplivu. Katinka je bila še pravkar tako ljubka, ko je tresla svojega bratca, da bi ji sledil. Od dvainštirideset križarjev se jih je petnajst izjavilo že vnaprej za poražene in med temi
petnrj tirni s'iš'te, ni niti ene same deklice z dolgimi lasmi, sam zatrepa i i, tolsti, plečati fantje so, ustvarjeni za vojno. Tcda tudi v kolikih moških srcih bi kri arska vojska Irajal dalje ko en dan?
S svojim sedemindvajsetimi zvestimi, med katerimi jih devetnajst nosi krila, je Lipe zapustil skedenj. Zdaj ebkrež jo v d ijak, ; rimejo za cev, s polnimi rokam se umivajo, e krope in veselo poskakujejo kakor raca v mlakuži. Z aj, ko čutijo svežo vodo na koži, se jim zdi, da pi ejo vase sveže jutro kakor cvetice na nolju, i:i pijejo v cvetne čaše najčistejšo roso-Obiiše jih gtrko solnce, ker nimajo brisač.
»Kje ja Moit Ceniš, Lipe?«
»O la le gora, ki nas gleda. Saj že vidite vijuge na cesti.«
»In Kim, Lipe, je li da'eč?«
»R'm je za g ro, tio je gotovo. Ni ga mogoče videli od Iu. Toda z vrha ga bemo videli. In zdaj, naprei! Solnce je že visoko. Nili minute ne smemo izgubiti «
Anč'ca ga p ot rpne za rokav. Srce ji je težko in v očeh ima solze, v teh lepih očeh, ki so modre kakor s\išč.
Kaj ne bomo ničesar jedli, Lipe, preden gremo proli Fimu?«
»Pač, pač, seveda bomo jedli.«
Odgrvoril je brez odlaša ija, da bi potolažil sestrico in iz pia ičnosli. Poveljnik mora nasititi svojo četo. preden jo pelje v boj. Da, toda kaj jim bo dal jesti?«
G'ej, iz sosednjega hleva pravkar veličastno stopa gospodinja s sk edo mleka ki jo drži varno z obema rokama, pe e'ega se meka, vsega pokritega s smetano, ki je še vse gorko, ker je pravkar prišlo izpod kra.e. Lire se ji prib'i;"a in jo uljudno pozdravi.
»Ali jim hočete dati piti? Iz ljubezni do Boga.«
»Mleko mojih krav. zanikrnež! .Prodajam ga v
Lanslebourg. Niti ene same kapljice ni zate ne za tvoje to\ar'še. Sinoči ste delali preveč hrupa in pili in jed,i za cel te len.«
Tcda Lipe ponovi, ko da ga ni razumela: ;Iz ljubezni do Bnga, mati, ali jim hočete dati pili? Saj vendar it mo in pijemo vsak dan.«
»Kaj neki hoče la berao? Takšen predrzneš, slabo vzgojen olrok! Beračenje je prepovedano v vsej ob-
čini, hudobni te ec.«
In tretjič prosi Lipe miloščine:
»Mati, morate jim dati piti iz ljubezni do Boga, ki nam je obljubil vsakdanji kruh. Zakaj pred njimi je še dolga pot.«
Presenečena zaradi te stanovitnosti.začudena in jezna g eda gospodinja in viha nos nad tem revežem, ki nima ničesar in ki se ji upa v obraz ustavljati in izgovarja ime Boga, ko da bi bil njegov bližnji sorodnik. In z 'aj vidi kako se v Lipetoviii očeh blešči plamen, ki je nemara v resnici nadnaraven plamen in ki jo je pogrel, kakor bi jo pogrel kozarček starega žganja.
:>Jc že dobro, je že dobro« mrmra spreobrnjena in užugana. »Toda kaj mi boš dal v zameno?«
■Povedali b mo papežu v Rimu, da nam je neka žena iz Pi rrelongue dala jesti iz usmiljenja. In gotovo vas bo blagoslovil.«
»To b ste povedali papežu!« ponovi starka vsa vzhičena.
Niti za hip ne dvomi o tem, da bedo šli ti otroci razširjat v Rim njeno s'avo. Gre po čašico, ono s cveticami. — Kdo .ie prvi na vrsti? Ti, majcena? In Ančka prrnc {raznlti skledo mleka. In peneče mleko ji pu'ti okoli ust^c lepe bole brčice. Za Ančko pride Katinl a, za Katinko Klavdina in za Klavdino Silvi'a; Sihij ji h če slediti.
»Na r:\j dekl:-e,« poveljuje Lipe. In potem bo prvi Janček, ker je najmanjši.«
a-/5
R	(O	.1
W	»-s
k	%
g	1	£
S	°	>«> O
>z	5	•?- m
«	cl Q
g	y °
W	c	-
D	>	c 3
—V	"<	0)
c
« O)
o -u o
M
4)
>
N
<U P;
O u

d
ns
u
a c
0}
>'j
c
j*
s
>J
v >
j
Q io 5
i o
k
IS N o
<3 -4
* i a 2
Velepra
grdino nal večje in in najmodernejše
podietie specielno	.	_____ .. .. .. ,
t* vrsže v Sloveniji Meznarii Rado. Maribor, Glavni trg 21 zahtevalle """""*'
kave
Telefon interiirban 476 Br/.ojjavl;
Mfznsrli Maribor
Otvoritev spcceritshe trgovine.
Podpisani javljam, ila bom v ponedeljek 19. 1. m . otvoril trgovino z mešanim blagom v hiši
ifomenshegaiii.$t36
ter se cenjenemu občinstvu v tem okraju naj-topleje priporočam, ter prosim, da se vsakdo sam prepriča o prvovrstni kakovosti blaga in najnižjih cenah, ki jih bom slavil, da si pridobim čimveč odjemalcev, oz. njih naklonjenost in zaupanje. — V nadi, da me cenjeno občinstvo čimveč številno počasti s svojim cenjenim obiskom, zagotavljam vsakogar, da bo najtočneje in kulantno postrežen, ter se ponovno priporočam in beležim
z velespoštovanjem
Franc Pantoh.
Kupujte srečke za Orlovski stadion!
Gorske ievlje, navadne čevlje na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov In šport
Znamke »FAVORIT"
izdeluje n« Solidne je v lastnih delavnicah
Domače! tue sa ramena i hožne obuto d. d.
^ GBEB, Za vrtnica
Poštni predal 286. Telefon št. 20-54. samo iz la materijala po uajnižjih cenah.
O^euna k .»pariteta 300 do 400 paroo
Zahtevajte cenik!
Kdor iSCc
nofdc!
Krasni dunajski modeli v salonu P. Barborič, Ljubljana, Mestni trg 7
Velika izbira ivilenih klobukov. Slamniki od Din 60.— naprej, cvetlice, trakovi itd.
Preoblikovanje slamnikov po najnove/št modi.
Cene priznano nizke.	Cene priznano nizke.
LikvMacIfska prodala
[zaradi zmanjšanja trgovine in delne oddaje lokalov v najem): različne opreme, posteljnine, preprog, linoleja, zaves, namiznih, posteljnih in divanskih preprog, blaga za pohištvo in gradla za žimnice, otoman, divanov, ioteljev, slik itd., kakor tudi vseh predmetov za opremo stanovanj. - Samo kratek čas! -Cene so za 20—50% znižane. - Vsakdo si lahko ogleda vse, ne da bi bilo treba kaj kupiti. — Razpošiljanje na deželo
Trgovina s pohištvom KAP.OL PUEiS
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
Ceniki zastonj.	Ceniki zastonj.

IMHidSKA SLATINA
Najlepše in najbolj moderno rejeno zdravilišče kraljevine SHS.
tovnoznaui zdravilni vrelci:
JEMPEL" „STYRS A" ,D O N A T"
, Iravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
SEZONA: MAJ — 4EPTEM&ER
Cene zmerne. V pred- in po sezoni znaten popust. Koncertira vojaška glasba. Največja udobnost. - Radio. - Prometne zveze ugodne. - Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča Do aSha Slatina.
F. Michelitsch, Maribor
Telefon St. 12» Gosposka Ulica 14 Telefon «1.12S
Modna trgovina za dame in gospode.
Velika izbira damskih in moških nogavic. Moško perilo in kravate.
Manufakturno blago. Solidna postrežba!	Zelo primerne eenel
služb.
UPRA.VA KNEZOŠKOFIJSKIH POSESTEV MARIJIN
GRAD, p. Mozirje, razpisuje
službo inženerja - upravitelja
ki oskrbuje vodstvo in nadzorstvo gozdnih posestev, in
(l
komercielnega vodje
ki je podrejen upravitelju - inženerju.
Obe službeni mesti se oddasta s 1. julijem 1926.
Prošnje za razpisani službeni mesti z navedbo študij in dosedanjega službovanja, spričevali in zahtevki glede službenih prejemkov je vložiti najkasneje do 15. maja 1926 na naslov: g. Dr. IVAN STANOVNIK, odvetnik ▼ Ljubljani, ki daje reflektantom na zahtevo tudi natančnejša pojasnila glede službenih mest.
Modne kamgarne
in ievUote
v veliki izbiri po ugodni ceni
m' najdete -m
v obče znani nad 50 let obstoleCI man ufakf urni trgovini
R. Miklauc, „pn škofu",
LJubljana
Zunaniim naročnikom se pošlie tudi po pošti

KLOBUKE^
t vseh modernih barvah Iz volne Din 88'—, moderna ohllka 76 -, Iz zajčje dlake 180-, specljallteta „ITA" 240'—, lx »lame navadni 24°-, Glrardl 29' -, boljši 48' -, fini Manila 120'-, Panama 240'- razpošilja
Veletrgovina R. Stermecki, Celje št. 18
__ Vzorci mnnufakture se pošljejo na ogled,
inatrtranl cenik z č cz 1000 Nitkami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, doni nakupu primerno povrnitev voiuje.
Trgovci engro cene.
Trgovci engro cene.
Naprodaj je posestvo v Dobcu
pri Cerknici, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij z vsem inventarjem, njiv za 25 mernikov posetve, senožeti itd. — Pogoji glede prodaje se izvedo pri Jakobu Kranjc, trgovcu v Cerknici.
NajboljSa so ie vedno
PUCH-kolesa
z MicheSIn pnevmatiko! Solidne cenel Plačljivo na obroke!
IGN.VOK, lU^LJNA
Podružnica: NOVO MESTO
Nagrada novo dvoholo
ali
otroSki Športni vosiiak.
Kdor kupi ali posreduje, dn proda podpisana tvrdka 1» novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumaitko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroko. Največje skladišče dvokoles, otroikih vozičkov in pneumatike.
Karlovsba I ceita It. 4
..linami
tovarna dvokoles lit otroških voilikov
s parcelo pri bivši kadetnici proti takojšnjemu plačilu 40% gradbene vsote, ostanek v 15 letnih obrokih pri ugodnih obrestih. — Informacije pri:
Ing. arh. JELENEC & ing. ŠLAJMER
gradbeno podjetje in tehnična pisarna — družba z om. zav. v MARIBORU, Vetiinjska ulica štev. 30.
Južno slovjen narod, pepjevke
večim djelom po narodu sakupio, ukajdio, glaso-virsku pratnju udesio te izvorni im tekst pridodao Fr. S. Kuhač. — 4 knjige po 4 zvezke. V Zagrebu 1879 — naprodaj. Cena okolu 1000 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2600.
Krasna stara SPALNICA
iz trdega lesa, s posteljnimi vložki in marmornatimi ploščami; nadalje fino starinsko ZRCALO, 3 velike garderobne OMARE, steklena OMARA itd., je vsled selitve jako ugod. naprodaj. - Ogleda se lahko do 25. aprila t. I. v skladi: ču špedicijoke tvrdke R. RANZINGER v Ljubljani.
Mirna maso
tekstilnega trgovca v Ljubljani in Mariboru
prodaja že iztožene terjatve
proti raznim manjšim dolžnikom v glav-ničnem znesku cirka Din 90.000 —. — Reflektanti dobe podatke pri
odvetniku dr. IVO BENK0VIČU
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta b kot upravitelju konkurzne mase. 2571
j&adružma gospodarska banka d. d
Brzo a«, naiiov: Cospobanka Lfubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon štev. 57. 470 in 879
Račun poštno ček. urada St. 11.945	----
Podružnice: Cel'e, Djakovo, Mar,bor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 15.000.000 -, vloge nad Din 200,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic lombard vrednostnih papir.ev, Safes deposits, nakup in prodaja valut m deviz, vloge na tekoči račun in vložne kmižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami-
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod naiugodneišimi pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Za .Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani: Karol Ceč.
Izdajatelj: dr. "r. Kulovec.
Urednik: Franc Terietflav,