ptaftma f gotorkL LjttMjana, nedelja iS. jnnija W Cena Din 2 - cent. 60 UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. CZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln Inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A^ Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za Inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2«. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano Fašistično šolstvo Poročilo Prosvetnega ministra Duceju — Delovanje šolstva v prvem letu vojne — Dva italijanska zavoda v Ljubljani Bombardiranje gibraltarske trdnjave Letalski napadi na vojaške naprave v Tobruku - Znatne angleške izgube pri Debra Taboru Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Jb objavil dne 12. junija naslednje 373. vojno poročilo: V noči na 13. t. m. je bila bombardirana trdnjava v Gibraltarju. V Severni Afriki so naši bombniki nadaljevali bombardiranje raznih ciljev v Tobruku. Nemška letala so zadela neko sovražno letalsko oporišče. V Vzhodni Afriki je sovražnik v bojih okoli Debra Tabora, omenjenih v včerajšnjem poročilu, pretrpel znatne izgube ter je pustil v naših rokah nekaj orožja in municije. Algeciras, 14. junija a V Gibraltarju so bile ponovno vežbe za protiletalsko obrambo. To pot so strelcem služila za cilj baloni, ki so jih v zrak spuščala letala. Protiletalsko topništvo je včeraj obstreljevalo trimotorno izvklniško letale neznane narodnosti, ki se je pojavilo nad trdnjavo v Gibraltarju. Dve britanski letali sta zaman zasledovali to neznano letalo Vojna na morju Madrid, 14. jun. ir. List »Alcazar« omenja, da je Anglija v pomorski vojni izgubila doslej predvsem mnogo križark, ki jih najbolj nujno potrebuje. Od septembra leta 1939 dalje je bilo potopljenih že 15 angleških križark. List poudarja, da tako velike izgube ne more Anglija nadomestiti niti s proizvodnjo v lastnih ladjedelnicah niti s pomočjo Zedinjenih držav. Te izgube pa bodo še narasle. Berlin, 14. jun, d. Angleška admirali teta je v juniju objavila izgubo 4 patrolnih ladij. Do 31. maja 1.1. je priznala angleška admiraliteta izgubo 181 patrolnih ladij in iskalcev min. Na ta način je angleška vojna mornarica v dosedanjem poteku vojne izgubila že 165 važnih lažjih edinic. Nemško vojno poročilo Obstreljevanje pristaniških naprav ob Temzi Izpremembe v ameriškem vrhovnem sodišču Berlin, 14. jun. d. Vrhovno vojno povelj-nižtvo je izdalo danes naslednje poročilo: Letalstvo je bombardiralo zadnjo noč pristaniške naprave ob izlivu reke Temze in na angleški južni in vzhodni obali kakor tudi številna letališča, pretežno v vzhodni Angliji. V letalskih bojih nad Severnim morjem ln nad Kanalom so bila sestreljena tri angleška letala. V Sredozemlju so oddelki nemških letalcev zepet uspešno napadli pristaniške naprave v Tobruku in Haifi. Nemške in italijanske baterije so uspešno obstreljevale angleške topniške postojanke v trdnjav-skem ozemlju okrog Tobruka. Sovražnik je metal zadnjo noč na nekaterih mestih v zapadni Nemčiji rušiine in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo žrtve, ranjene in mrtve. Vojaške in vojne škode ni bilo nikjer. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve izmed napada-jočih angleških letal. Posadka izvidniškega letala z nadporoč-nikom Buddenom, poročnikom Mollerjera ter podčastnikoma Schlichtingom in K;ih-nejem se je posebno odlikovala z vzorno Izvršitvijo svojih nalog. Letalski napadi na zapadno Nemčijo Berlin, 14. junija, s. Preteklo noč je sovražnik s šibkejšimi silami preletel del za-padne Nemčije. Metal je eksplozivne in zažigalne bombe, ki pa so povzročile samo neznatno škodo in še to ne na vojaških objektih. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Rim, 14. jun. ir. Kakor javlja danes komunike angleškega letalskega in notranjega ministrstva, so preteklo noč nemška letala zopet izvedla več napadov na srednjo in vzhodno Anglijo. Zadeti so bili razni objekti ter je bila povzročena škoda in veliki požari. Izgube v letalskih fecjih nad Anglijo Berlin, 14. jun. d. Po uradnih podatkih so nemška letala v maju izvojevala v letalskih bitkah nad Anglijo 57 zmag. Sestreljenih je bilo 41 angleških lovskih letal tipa Spitfire in 16 Hurrieanov. Istočasno so Nemci izgubili 17 lovskih aparatov. Nemški tisk o angleški propagandi Berlin, 14. jun. s. Nemški listi razpravljajo na široko o uradnem poročilu nemškega vrhovnega poveljništva ter podčrta-vajo vse prazne poskuse, s katerimi hoče angleška propaganda pomiriti svojo javnost. Churchill ie določen, pravijo listi, da ga dejstva stalno postavljajo na laž. in čim bolj se predsednik britanske vlade zamotava v razne obljube in izjave, tem bolji ga tok dogodkov demantira. Med tem so Aleksadrija. Haifa. Malta in Gibraltar vsak dan predmet najhujših letalskih napadov in Churchill menda res ni mogel najti boljše pretveze za napad na Sirijo, kakor ie ta. da hoče od tam pregnati sovražnike. Na eni strani si London na vse načine prizadeva, da bi dokazal, kako je Velika Britanija varna zaradi svojega otoškega položaja, na drugi strani pa razni emisarji Anglije, uradni in poluradni. neprestano predočuiejo ameriškim državnikom porazno stanje, v katerem se nahaja Anglija, ter prosijo Zedinjene države za takojšnjo pomoč. V tei zvezi sta angleški tisk in radio polna najvišje hvale za novozelandske. kanadske in ostale imperialne vojake, poje minister Eden hvalo britanskim pripadnikom ki žive v inozemstvu, zlasti v Ameriki, ter se jim zahvaljuje za učinkovito sodelovanje v svrho skupne angleške stvari. Ta način ministra Edena je v resnici zelo malo diplomatski, sai se Eden s tem obrača naravnost na člane Pete kolone, ki je zlasti na gosto posejana v Zedinjenih državah. Boji v Siriji Vlchy, 14. iun. ir. Po tukajšnjih uradnih informacijah" so bile sovražne angleške čete. ki so z močno podporo suhozemskega in pomorskega topništva skušale prodreti proti Saigi, od francoskih čet odbite ter prisiljene, da so se umaknile. Pri Mersa-jumu se je včeraj opazilo močno udeistvo-vanje sovražnega topništva. Južnovzhodno od Kisoue je bil zavrnjen sovražni motorizirani oddelek. Francosko letalstvo je močno napadlo sovražne oklopne kolone. Poziv francoskega vojnega ministra Vichy, 14. jun. d. Francoski vojni minister general Huntziger ie poslal prebivalstvu Sirije in Libanona poslanico, v kateri pravi med drugim, naj ostane zvesto Franciji. kakor koli naj tudi izpade borba, ki je sedaj v teku. Ribbentropov cbisk v Italiji Berlin, 14. jun. d. Zunanji minister Rib-bentrop bo odpotoval danes na kratek obisk v Benetke. Benetke, 14. jun. ir. Davi je prispel semkaj Zunanji Minister grof Ciano. z niim so dopotovali odpravnik nemškega veleposlaništva v Rimu knez Bismarck, nemški vojaški ataše Mackensen kakor tudi hrvatski poslanik v Rimu dr. Perič. Na kolodvoru so sprejeli Zunanjega Ministra in njegovo spremstvo beneški prefekt. Zvezni tajnik, župan, senatorji in druge ugledne osebnosti. Agencija Tass demantira Moskva, 14. jun. s. Agencija Tass je objavila naslednje službeno poročilo: Angleški tisk in tudi nekateri drugi tuji listi so, še preden je prispel angleški poslanik v SSSR Cripps v London, posebno pa še po njegovem prihodu, širili vesti o »bližnji vojni med SSSR in Nemčijo«. Po teh vesteh naj bi bila Nemčija: 1. kakor zatrjujejo, stavila SSSR neke zahteve teritorialnega in gospodarskega značaja in pričela naj bi se bila že pogajanja med Nemčijo in SSSR za zaključitev nove pogodbe o tesnejšem sodelovanju obeh narodov. 2. naj bi bila SSSR, kakor pravijo, odklonila te zahteve, tako da naj bi bila Nemčija zaradi tega pričela zbirati svoje čete na meji SSSR in se pripravljala na napad na SSSR. 3. Naj bi bila Sovjetska zveza s svoje strani pričela intenzivno pripravljati se na vojno proti Nemčiji in prav tako zbirati svoje četo na nemških mejah. čeprav so te vesti absurdne, so smatrali odgovorni krogi v Moskvi vendarle za potrebno, da pooblastijo agencijo Tass za izjavo, da so te govorice plod, ki jih je premišljeno pripravila SSSR in Nemčiji sovražna propaganda, ki ji je na tem. da se vojna znova razširi in poveča, kajti te govorice se še nadalje vztrajno širijo. Agencija Tass izjavlja: 1. Nemčija ni stavila SSSR nikake zahteve in ji ni predlagala nikake nove pogodbe o tesnejšem sodelovanju in zato se pogajanja v tej stvari sploh niso mogla vršiti. 1. Po podatkih, ki jih ima SSSR na razpolago, Nemčija izpolnuje določbe sov.j^t-sko-nemške nenapadalne pogodbe enako tc< no kakor SSSR in zaradi tega so po mnenju sovjetskih krogov govorice o na-nirri Nemčije, da bi razveljavila pogodbo in napadla SSSR neutemeljene. Premestitev nemških čet, ki so bile po operacijah na Balkann sproščene, v vzhodne in sevi^r-novzhodne predele Nemčije v zadnjih dneh je bila izvedena verjetno iz drugih razlogov in nI v nikaki zvezi s sovjetsko-nemškimi od n oš a ji. 3. SSSR je zmeraj, kakor o tem priča njena mirovna politika, izpolnjevala in tudi namerava izpolnjevati določbe nenapadalne sovjetsko-nemške pogodbe, tako da so govorice, da se SSSR pripravlja na vojno proti Nemčiji, lažne in izzivalne. 4. Periodični poletni manevri rezervistov Rdečo vojske, ld se sedaj vrše, in manevri, ki se bodo pričeli v kratkem, imajo izključni namen omogočiti vaje rezervistov in preizkusiti delovanje železnic, kar se dogaja vsako leto. Zaradi tega je absurdno govoriti o teh ukrepih Rdeče vojske, kakor da so sovražni nasproti Nemčiji. Obnovite naročnino! Washington, 14. junija s. Tukajšnji listi s>e bavijo z -imenovanjem Stonea za prvega sodnika najvišjega sodišča Zedinjenih držav ter z imenovanjem Byrnesa in Jakso-na za predsednika istega sodišča V splošnem ta imenovanja niso izzvala zadovoljstva v tisku m v izvestnih političnih krogih, ki naglasa jo, da se je izvršilo to s strankarskih vidikov. Imenovani trije ameriški pravniki so znani kot brezpogojni pristaši predsednika Rocsevdlta in njegove politike. »WashingtOTi Post« piše, da si Roosevelt izbira člane najvišjega sodišča le iz vrst svojih prijateljev. Jasno je, p^'čnem šolstvu in v višjem tehničnem šolstvu. Podržavljeni bodo 3 Zavodi za glasbo in 1 Zavod za umetnost in ustanovljenih bo 6 novih zavodov in šol za umetnost Ustanovljene bodo končno nove stolice na Kr. Konservatorijih, na Kr. umetniških akademijah in v umetniških licejih ter na univerzitetnih fakultetah. nje pa še večji oddelki mladinskih usta-ških organizacij, patriotskih in kulturnih društev ter na zadnje kmetje v narodnih nošah. Po paradi se je poglavnik v spremstvu italijanske in nemške vojaške misije in v spremstvu ustaških dostojanstvenikov vrnil v vladno palačo. Italijanska vojna misija v Zagrebu Zagreb, 14. junija, s. Včeraj popoldne je poglavnik sprejel generala Exilijo, načelnika italijanske vojaške misije, ki je prispela v Zagreb zaradi izvedbe določb tretjega člena zavezniške in prijateljske pogodbe z Italijo. Skupno z njim so bili pri po-glavniku tudi italijanski poslanik Casertano in člani italijanske misije. Razgovor je bil prisrčen. Pogoji za sprejem v državno službo Zagreb, 14. jun. Poglavnik dr. Pavelič je včeraj podpisal odredbo, ki naroča vsem ministrstvom, da v 8 dneh dovrše popis vseh uradnikov in državnih nameščencev. ki so bili nastavljeni od 10. maja dalje. V bodoče bodo izbrane osebe, ki bodo sprejete v državno službo, samo iz vrst onih, ki so zabeleženi kot prosilci za službo pri glavnem ustaškem stanu. Vsi uradi morajo v tem smislu postopati po navodilu glavnega ustaškega stana. Vsakdo, ki prosi za državno službo, se mora zaradi evidence osebno ali pismeno obrniti najprej na urad glavnega ustaškega stana. Šele, ko dobi od tega potrdilo, da je vreden sprejema v državno službo, lahko vloži pri pristojnih oblastih kolkovano prošnjo za sprejem v službo. Ta odredba se ne nanaša na člane državne vojske. Novi hrvatski bankovci Zagreb, 14. jun. Novi bankovci neodvisne države Hrvatske so že v tisku. V izložbenih oknih »Štedionice nezavisne države Hrvatske« so že razstavljeni novi bankovci po 100 kun, ki zbujajo veliko zanimanje občinstva. Washington, 14. junija, s. Listi poročajo, da se bo že v kratkem pričela izvajati prepoved izvoza nafte za Japonsko. Neka službena osebnost je tudi Izjavila, da bo treba ob koncu poletja racionirati porabo bencina v Zedinjenih državah ali vsaj T njihovih vzhodnih predelih. Gospodarstvo Zamenjava dinarskih novčanic v Srbiji I sekano smreko ter čresio lepo posofle, kst ' bo gotovo v njihovo ter splošno gospodarsko korist. Iz Beograda poročajo, da je že v teku zamenjava dinarskih novčanic bivše Narodne banke v nove novčanice Srbske narodne banke, glaseč se na srbske dinarje, Oblastva so najprej zamenjala 10.000 dinarske novčanice, ki še niso bile proglašene kot zakonito plačilno sredstvo, vendar je nekaj teh novčanic prišlo v promet. Za zamenjavo je bil določen rok do 3. t. m. nakar so te novčanice postale neveljavne, (na področju, ki ga je zasetlla italijanska Oborožena Sila, kakor tudi na Hrvatskem, so bile te novčanice proglašene takoj kot neveljavne). Oblastva so ugotovila, da je na upravnem področju Srbije v obtoku približno za 1700 milijonov din dinarskih novčanic. Da se čim prej ugotovi celotni denarni obtok, je nova srbska Narodna banka že 4. junija pozvala prebivalstvo, da predloži v zamenjavo novčanice po 1000 din. Za zamenjavo je bil dan izredno kratek rok teden dni, tako da izgube na področju Srbije stare lOOOdinarske novčanice značaj plačilnega sredstva že 12. t. m. Zamenjavo vrše poleg podružnic srbske Narodne banke tudi poštni in finančni uradi ter večje banke. Iz objave o zamenjavi teh novčanic je razvidno, da obsega delovno področje nove Srbske narodne banke okoliše podružnic v Vršcu, Kragujevcu, Nišu, Pančevu, Petrovgradu, Užicah in šabcu. čim bo končana zamenjava 1000 dinarskih novčanic bo Srbska narodna banka pričela z zamenjavo 500-rtinarskih novčanic, in pozneje tudi manjših novčanic. Likvidacija bivše Narodne banke se bo po izjavi generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji Neuhausena dala le počasi izvesti, ker bo najprej treba ugotoviti obveznosti in terjatve. Likvidacija pa se bo zavlekla zaradi tega, ker je precejSen del aktivnega premoženja bivše Narodne banke (zlato in devize), v inozemstvu, zla.-sti v Ameriki. Tudi oni del aktiv, ki obstoja v državnih papirjih, bo mogoče oceniti šele tedaj, ko se bodo nasledstvene države sporazumele glede razdelitve bivšega jugoslovenskega državnega dolga. Srbska narodna banka je z glavnico 100 milijonov srbskih dinarjev ustanovljena kot nov zavod, ki bo posloval pod neomejenim nadzorstvom generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji in pod strokovnim vodstvom predstavnikov nemške Reichs-banke. Večino delnic bo imela nova srbska država. Nova novčanična banka mora najprej pomagati, da se zopet vzpostavi poslovanje denarnih zavodov. Izdelan je bil enoletni moratorij za one privatno-pravne terjatve onih dolžnikov, ki so zaradi vojnih dogodkov tako oškodovani, da svojih obveznosti, ki so nastale pred 6. aprilom ne morejo izpolniti. Za te primere je določen moratorij do 30. junija 1942. kot skrajnega roka. Nova Srbska narodna banka bo morala s krediti pomagati, da se vzpostavi finančno poslovanje Srbije v novih mejah in bo morala dati tudi potrebne kredite za najnujnejša javna dela, kakor tudi poslovne kredite za obnovo gospodarstva. Da se čim prej normalizira poslovanje denarnih zavodov, je bila izdana naredba, ki prepoveduje tesavriranje novčanic in predvideva v tem primera stroge kazni. Ta uk^ep ima namen, da se obnovijo vložni posli pri denarnih zavodih in da pridejo tesavrirane novčanice kot hranilne vloge zopet v denarne zavode. Za nove vloge, to je za one, ki so vložene po 17. aprilu, ne veljajo nobene izplačilne omejitve, pač pa. za stare vloge. Produkcija italijanske železarske industrije Po pravkar objavljenih podatkih se je gibala produkcija italijanske železarske industrije letos v prvem četrtletju kljub vojni v lanskem obsegu in je bila deloma celo večja. Pri tem so železarne v znatno povečani meri krile potrebo po surovinah iz domače produkcije. Nadalje se je povečalo pridobivanje železa v električnih plavžih, s čimer je omogočen znaten prihranek pri premogu. Tudi potrebo po starem železu je Italija krila skoraj v celoti s starim železom, ki je bilo nabrano v sami Italiji. Spričo znatnega povečanja produkcije surovega železa v električnih plavžih je Italiji uspelo letos celo povečati celotno produkcijo surovega železa v primeri z lanskim prvim četrtletjem. Prihranek pri premogu je dosežen tudi na ta način, da se tekoče železo iz plavžev neposredno uporablja za proizvodnjo jekla. Jeklarne so letos v prvem četrtletju proizvedle skoraj enako količino jekla, kakor lani. Oskrba z jeklom pa se je zelo zboljšala, ker je Nemčija dobavila Italiji večje količine specialnega jekla. Ker je bil privatni konzum železa in jekla omejen, je za vojno industrijo na razpolago več železa in jekla, kakor prej. Tudi zaloge so bile ob koncu prvega četrtletja večje nego pred enim letom Italijanska železarska produkcija pa se bo z novimi investicijami še bistveno povečala. V tej zvezi bo največje italijansko železarsko podjetje »Ilva« ponovno zvišalo glavnico od 800 na 1000 milijonov lir, družba SIAG pa od 200 na 500 milijonov lir. Izkoriščata! e premogovnih ležišč na Spitzbergih Iz Stockholm a poročajo, da so premogovniki na Spitzbergih, ki pripadajo Veliki norveški premogovni družbi za Spitzberge, nedavno prešli v last neke druge družbe, pri kateri je večinsko zainteresiran nemški kapital. Ta transakcija je bila izvršena z namenom, da se poveča produkcija premoga na Spitzbergih. V tej zvezi bodo v kratkem dogradili močen ledolomilec, tako rta bo mogoč prevoz premoga ne samo poleti. temveč tudi spomladi in jeseni do najhujših mesecev. Po pravkar objavljenih podatkih za leto 1939 je znašela produkcija premoga na Spitzbergih v tem letu 625.000 ton. To je približno toliko, kakor v prejšnjem letu, vendar nekoliko manj, kakor v rekordnem letu 1936. ko je znašala produkcija 784.000 ton. Približno polovica produkcije odpade na premogovnike, ki jih eksploatirajo norveške družbe, druga polovica pa na premogovnike, ki jih eksploatira premogovni trust Sovjetske Rusije Arktik-Ugol. V norveških premogovnikih je zaposlenih 2600 delavcev, v premogovnikih, ki jih eksploatirajo Rusi pa 1600 delavcev. Skoro ves premog se izvaža, in sicer premog, ki ga pridobivajo Rusi, v Rusijo, premog ki ga pridobivajo norveške družbe, pa v Norveško. V uvodu omenjena norveška premogovna družba na Spitzbergih namerava proizvodnjo dvigniti na letnih 400.000 tcn. V letu 1939 so pričela na Spitzbergih obratovati tri nova premogovna podjetja. Norveška oblastva se zelo prizadevajo, da bi spričo nezadostne oskrbe s premogom povečala produkcijo premoga na Spitzbergih. kjer cenijo rezerve premoga na nič manj nego 7 do 8 milijard ton. Ta ležišča premoga so že dolgo znana, vendar so zaradi visoke polarne lege otočja (na 80° severne širine), ki pripada Norveški, pričeli z eksploatacijo premogovnih ležišč šele po letu 1900. Otočje je bilo leta 1920 s sev-resko pogodbo prisojeno Norveški z določbo, da mora biti vojaško nevtralno in gospodarsko dostopno vsem narodom. Gospodarske vesti = Povečanje prometa med Italijo in Madžarsko preko Reke. Madžarski predsednik vlade Bardossy je po svojem povratku iz Rima poročal v ministrskem svetu o svojih vtisih, zlasti glede sodelovanja med Italijo in Madžarsko v pogledu izpopolnitve prometa. V bodoče promet med Italijo in Madžarsko ne bo več v celoti dirigiran preko Zidanega mosta v smeri na Trst, temveč v znatni meri preko Zagreba na Reko. Vprašanje madžarske svobodne cone v reški luki tre-notno zaradi vojne ni aktualno. 2e sedaj pa je pričakovati aktivno sodelovanje med železniškima upravama obeh držav pri dirigiranju prometa. = Pomorski promet med Rumunijo in Grčijo ter Italijo in Turčijo. Iz Bukarešte poročajo, da bo v prihodnjih dneh znova uvedena redna paroplovna zveza med ru-munsko luko Konstanco in Grčijo, zlasti z luko v Pireju. Prav tako so v teku priprave za uvedbo redne paroplovne zveze med Istambulom in Trstom, in sicer preko Korintskega prekopa. To paroplovno zvezo bodo vzdrževale italijanske ladje. = Trgovinska pogajanja med Hrvatsko ln Madžarsko. V sredo so se v Zagrebu pričela trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko. Hrvatsko delegacijo vodi predstojnik oddelka dr. Mirko Lamer, madžarsko pa izredni poslanik dr. Nickl. Pogajanja se tičejo plačilnega prometa, ureditve razmerja med pengom in dinarjem ter ureditve blagovnega prometa. Hrvatska bo lahko izvažala v Madžarsko les in drva, železno rudo, lignit, sveže in solje-ne morske ribe, ekstrakte za strojenje, proizvode destilacije lesa itd., uvažati pa namerava iz Madžarske tekstilne proizvode, gradbeno železo, kmetijske stroje, umetna gnojila, semena itd. Za prehodno dobo je ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Zagrebu pripravilo predlog za večjo kompenzacijsko kupčijo. Po tem predlogu naj bi Madžarska takoj dobavila Hrvatski nekaj sto vagonov pšenice in moke, Hrvatska pa Madžarski drva in nekatere druge proizvode. — V Hrvatski bodo uvedli več brezmesnih dni. Da se odstranijo nerednosti pri oskrbi prebivalstva z mesom je hrvatska vlada ustanovila centralo za živino, ki bo urejala promet z živo živino med proizvajalci in potrošniki. Preko te centrale bo šel tudi ves izvoz živine v inozemstvo. Glede na trenotno pomanjkanje klavne živine, ki je posledica vojnih dogodkov, namerava hrvatska vlada povečati število brezmesnih dni namesto dosedanjih dveh. Tudi veliki producenti svinske masti in velike klavnice za svinje ne smejo v bodoče prodajati masti neposredno trgovcem ali kon-sumentom. Racioniranje mesa in masti za enkrat ne bo uvedeno in je predvideno po potrebi šele v jeseni. = Pred novo letino na Madžarskem. Glede na zasedbo Bačke in Baranje ter dela Banata je Madžarska postala še v večji meri, kakor prej, žitnica Srednje Evrope. Madžarska vlada je zaradi tega izdala obsežne ukrepe, da takoj po končani letini odkupi žitne presežke in jih vskladišči. Izdala je naredbo o prijavi vseh skladišč, ki so primerna za vskladiščenje preko 5 vagonov žita. če so taka skladišča prazna, jih lahko država vzame prisilno v zakup. Nadalje je Madžarska vlada prepovedala mlatiti žito s cepci ali s teptanjem, obenem pa je odredila prijavo vseh mlatilnic. Stanje posevkov je na Madžarskem ugodno in obeta obilnejšo letino, kakor lani. = Produkcija riža v Bolgariji se je v zadnjih letih znatno dvignila. Površina riževih kultur se je povečala od 6870 ha v letu 1934 na 12.000 ha v lanskem letu, letina pa od 103.000 na 174.000 metrskih stotov. Z zasedbo Južne Srbije se je površina riževih kultur še nadalje dvignila za preko 4000 ha, kjer se pridela na leto 60.000 do 70.000 metrskih stotov riža. Celotna proizvodnja bo omogočila v bodoče po kritju domačih potreb tudi še izvoz riža v inozemstvo. Ker se je letos površina riževih kultur še nadalje dvignila računajo, da bo Bolgarija lahko od bodoče letine izvozila kakih 50.000 do 100.000 metr II stotov. = Zaradi onemogočenega uvoza inozemskih strojil bo letos preevidoma veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katerega se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Zato svetujemo vsem posestnikom in lesnim trgovcem, da obelijo vsako po- Ljtsbljanski trg Kljub dežju, ki je vse dopoldne neusmiljeno močil prodajalce, kupce in povrtnino, je bil živilski trg v soboto prav živahen. Meščani so se navadili zgodaj vstajati in vsak član družine mora doprinesti svoj delež za skupnost. Najtežji delež ima seveda zopet gospodinja, ki teka od mesarja na trg in mnoge se že vračajo s trga, ko se zamudnice šele odpravljajo. Marsikatera prinese domov kako kokoš ali jajčka in celo surovo maslo. Po večini pa se vračajo s polnimi košarami solate, graha in druge povrtnine. Vabljiva je lepa glavnata solata, ki je nudijo vsak dan več in je zato tudi vsak dan cenejša. Toliko jo pripeljejo zadnje dni, da ostaja, kajti treba je pri nakupu solate misliti tudi na zabelo. Za berivko, radič m druge vrste solate ni več zanimanja, razen za krmo zajčkom, ki jih redijo že skoraj v vsaki hiši. Več povpraševanja je po krompirju in čebuli, ki se že kvari, zato pa se dobi uvožen nov krompir, po 10 din, čebula pa je po 14 din. Vedno več je na prodaj domače zelene kolerabe, toda odkar je uvedena prodaja na težo, ne odstranijo prodajalke velikih zelenih listov zato je po 8 din še vedno predraga. Danes ni šel več tako v denar uvožen grah, ker so nas zelenjadarice presenetile z lepim mladim, domačim grahom, ki ga še nismo pričakovali v takih množinah. Cena za prvo bero ni ravno pretirana 10 do 12 din za kg, medtem ko prodajajo uvoženega večinoma po 14 din. Vedno bolj se stalni prodajalci zalagajo s stročjim fižolom, od 20 din navzgor, ki bo cenejši, kadar bo tudi domačega že dovolj na prodaj. Na trg prinašajo vedno več češnja, mladega korenj-čka, drobnjaka in raznih zdravilnih in južnih zelišč, dočim izgubljata redkvica in špinača, spričo obilice novih vrst zelenjave, vsak dan na veljavi. Med uvoženo zelenjavo so že sveži paradižniki in tudi belušev in cvetače še ne manjka. Za domačo cve-tačo ni določena cena, zato zahtevajo prodajalke pretirane cene. Za kislo zelje zanimanje še ni ponehalo, vendar ga je le še na trgu mogoče dobiti, v trgovinah ga nimajo več. Prodajajo ga po 5 din kg. Mnogo kupujejo meščani raznih vrst sadik, posebno živahno je povpraševanje po sadikah zelja. Svoj poseben prostor imajo prodajalke jagod in gob. Gozdnih jagod je bilo na prodaj že precej po visokih cenah 14 do 16 din liter. Zaenkrat kupujejo gospodinje še najraje suhe slive, ki so po 20 do 22 Din kg. Na ribjem trgu je bilo poleg belic po 28 din na prodaj nekoliko sardehe po 28 din kg. _ Vesti iz Hrvatske — Eksistenčni minimum za delavsko družino 3030 din. Zagrebški »Novi list« piše, da je iz novega pregleda življenjskih potrebščin vidno, da je eksistenčni minimum delavske družine štirih članov zrasel od začetka vojne, ko je znašal 1775.31 na 3030.94 din. V razdobju dobrega poldrugega leta so s življenjski stroški dvignili skoraj za 100 odst. Porast izdatkov je razdeljen na posamezne življenjske potrebščine takole- za hrano porabimo 91.54 odst. več kakor prej. stanarina je zaradi prepovedi zvišanja ostala Ista, kurjava in razsvetljava pa se je podražila za 32.89 odst. Obleka in nekatere druge potrebščine pa so se več kakor dvakrat podražile. — Zračna zveza Zagreb—Dunaj. Zagreb je dobil novo zračno zvezo, in sicer na progi Zagreb—Graz—Dunaj. V torkih, četrtkih in sobotah bodo vršili promet trimotorni Junkersovi aparati tipa »JU 52«. V letalu je prostora za 14 oseb. Vozna cena iz Zagreba do Graza znaša 360 din, do Dunaja pa 750 din. — župani lahko razpolagajo s praznimi stanovanji. Po odredbi notranjega ministrstva lahko z vsemi praznimi stanovanji na področju Zagreba razpolaga mestni župan, na področjih drugih mest in občin pa župani teh občin. Vsa oblastva, v katerih delokrogu se izprazni kako stanovanje, imajo dolžnost prijaviti ga županu dotične občine. I Nedvoumno svarilo kancelarja Hitlerja Nemške podmornice bodo potopile vsako ladjo, ki vozi tihotapsko blago za Anglijo Radijski spored Nedelja, 15. junija. Ob 8.: Napoved časa in vesti v slovenščini. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 8.30: Koncert na orgije iz Rima. — 11.: Peta maša iz bazilike sv. Oznanjenja v Florenci. — 12. čitanje sv. evangelija in propo-ved v italijanščini, pater Evzebij Zappater-renl. — 12.15: čitanje sv. evangelija in propoved v slovenščini (o. G. Sekovanič). — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: pesmi in glasba. — 13.: Napoved časa ln vesti v italijanščini. — 13.15: službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba. — "14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Operetna glasba na ploščah. 14.45: vesti v slovenščini. — 17.15: Kmetijska ura v slovenščini. — 17.35: Operetna glasba. — 19.: Italijanska ura prof dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Slovenska glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Slovenska glasba. — 21.10: Orkestralna glasba na ploščah Cetra. — 21.45: Novice v slovenščini. — 22.: Koncert goslarja Sandra Materassija in pianista Alojzija Della Piccola, v presledku slovenska glasba. — 22.45: Vesti v slovenščini. DVOBOJ MED DVEMA UČENJAKOMA Dva učenjaka sta se zapletla zaradi znanstvenih vprašani v tako hud spor. da so slednjič deževale samo še žalitve in da sta si napovedala dvoboj na pištole. Komaj je bil drugi po prvem izzvan na dvoboj, je sedel in napisal svojemu nasprotniku: — Ce ste se res naveličali življenja, vzemite pištolo in poženite si sami kroglo v glavo. Jaz pa nikakor ne uvid'"m. kaj vas je napotilo do tega. da me hočete nadlegovati v ta namen. Pri aSekciji želodca ali črevesja v začetnem stadiju zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria. Washington, 14. jun u. Kakor se je izvedelo, pripravlja vlada Zedinjenih držav protestno noto, ki jo bo poslala Nemčiji zaradi potopitve parnika »Robin Moor«. V noti bo vlada zahtevala uradnega opravičila in povračilo škode. (»Piccolo«.) Trst, 14. jun. Poročevalec »Piccola« v Berlinu Taulero Zulberti, javlja: Glede potopitve neke ameriške trgovske ladje po imenu »Robin Moor«, o kateri je objavil nradno poročilo predvčerajšnjim zunanji minister Hull in ki naj bi bila po trditvah uradnih konzularnih oblasti Zedinjenih držav v Pernambuku šla na račun neke nemške podmornice, izjavljajo v berlinskih krogih, da doslej merodajni nemški vojaški krogi niso dali o tem dogodku nobenega pojasnila. Očividno čakajo šele na potrebne podatke, preden se bodo izjavili glede trditev z one strani Atlantika. Med tem pa se omejujejo v Berlinu na to, da opozarjajo na nedvoumno svarilo kancelarja Hitlerja, namreč, da bo uničena vsaka tovorna ladja, ki bo vozila vojni material, določen za Anglije, ter bo prišla pred nemške torpedne cevi. Z merodajne nemške strani so včeraj izjavili, da doslej glede tega dogodka ni prispelo v Berlin nobeno avtentično poročilo. Na merodajnem mestu pristavljajo, da »ima dogodek v ostalem strogo vojaški značaj«. Političen značaj je dobil samo v Zedinjenih državah, kjer je bil izrabljen kot element propagande za ustvaritev vojne psihoze. Na nemški strani ne vidijo nobenega povoda, da bi dali kakršno koli izjavo v pričakovanju, da prispejo zgoraj omenjena poročila, kar utegne morda trajati še nekaj časa, kljub temu pa je gotovo, da bo Nemčija še nadalje potopila vsak parnik, ki na vojno tihotapski način vozi blago za Anglijo, pa naj plove ta parnik pod kakršno koli zastavo, če se pripisuje takemu potapljanju političen značaj, je to stvar izključno Zedinjenih držav in Anglije. Mi bomo nadaljevali, izjavljajo dalje na uradnih nemških mestih, potapljanje vseh parnikov, ki plovejo na račun Anglije in ki imajo na krovu kontrabandno blago. še štiri tekme iz II. kola Današnji nogometni spored bo izločil štiri moštva iz tekmovanja za pokal SNZ Pokalno tekmovanje SNZ se polagoma bliža koncu. Po štirih izločilnih tekmah pretekle nedelje so za danes ostale na sporedu še štiri povratne tekme iz II. kola, ki bodo dokončno odločile, katera štiri moštva izmed preostalih osem bodo igrala dalje. Kakor ie našim čitateljem gotovo še v spominu, so se pred tednom dni z zmagami močno približali temu cilju Hermes, Ljubljana in Grafika, medtem ko so se morali Marsovci v igri z Mostami zadovoljiti samo s skromnim remisom. S te strani bo torej ponovno srečanje teh dveh nasprotnikov še posebno privlačno, pa tudi v drugi tekmi med Grafiko in Slavijo se lahko spremeni še marsikaj. Hermes in Ljubljana pa imata že mnogo prednosti in ju verjetno ne bo mogoče več spraviti ob vstop v ožjo konkurenco. Spored je danes razdeljen takole: Moste — Mars Po rezultatu 2:2, ki je bil za Moščane nadvse časten, morajo Marsovci danes na igrišče v Moste. Gotovo je, da bodo uporabili vso svojo rutino in napeli vse sile, da popravijo slab uspeh v zadnji tekmi in izločijo Moščane iz nadaljnje konkurence. Tekma bo ob 18. na igrišču Most, v predtekmi pa bodo ob 16.45 igrali juniorji Marsa in Mladike — za prvenstvo. Grafika — Slavija Svoboda — Hermes štirje nasprotniki se bodo srečali v nedeljo dopoldne na igrišču Ljubljane s pri-četkom ob 9. v četrtfinalu za pokal Slovenske nogometne zveze. V prvi tekmi bosta nastopili enajstorici Grafike in Slavi je, v naslednjem srečanju — ob 10.30 — pa se bosta sestali moštvi Svobode in Her-mesa. Medtem ko bo prva tekma nudila možnost raznih sprememb v dokončnem rezultatu, je Hermes s svojo nedeljsko zmago (7:0) skoraj lahko brez skrbi, da pojde v semifinale. (Napoved o tekmi med Hermesom in Svobodo je v nasprotju z včeraj objavljeno izjavo vodstva SK Svobode, da to moštvo v bodoče ne bo sodelovalo v tem tekmovanju, toda zdi se da so sklep sprejeli eni, igrati pa mislijo drugi. Op. ur.) Ljubljana — Korotan četrta današnja tekma za pokal bo v popoldanskih urah na igrišču Ljubljane. Belo-zeleni so si že na Rakovniku zagotovili izdaten naskok štirih golov, tako da skoraj ni verjetno, da bi jim mogel Korotan še ogražati vstop v semifinalne tekme. Pri vsem tem pa bodo igralci z Rakovnika gotovo poskusili pokazati, da je bil njihov zadnji poraz na domačih tleh morda le previsok ali niti ne čisto zaslužen. Ko bomo vedeli za današnje izide, bomo lahko našteli vse štiri semifinaliste tega tekmovanja, za sedaj pa lahko samo računamo z njimi, če se nam zdi delati pro-gnoze, potem lahko zapišemo, da bodo obe semifinalni tekmi igra.li, pari Mars-Ljub-ljana in Hermes-Grafika. če bo drugače, bo spet enkrat potrjeno staro pravilo, da izidov v igrah z žogo ni dobro napovedovati v naprej. Svoboda — Mladika 3:1 Na igrišču Mladike sta na praznik odigrali moštvi Svobode in Mladike prijateljsko tekmo, ki se je po zelo lepi igri obeh moštev, sestavljenih iz samih mladih igral-ceo, končala z zasluženo zmago Svobode z rezultatom 3:1. v Šmarju so igrali nogomet Kakor nam pišejo iz Šmarja pri Ljubljani, so se tamkaj naenkrat razživeli tudi na zelenem polju. V četrtek na praznik so odigrali domači nogometaši tekmo z vojaško enajstorico, v kateri so vojaki zmagali z 2:0. Zmago so popolnoma zaslužili, saj so bili na vsej črti boljši in je nazadnje le zasluga odpornih šmarčanov, da niso doživeli hujšega poraza. Med domačimi .se je najbolj izkazal vratar, ki je z mnogimi paradami marsikaterikrat prekrižal gostom račune. Občinstva je bilo precej in je bilo prav zadovoljno s tekmo. * Dva važna mednarodna nastopa imajo danes hrvatski nogometaši. Njihovo najbolje moštvo nastopi na Dunaju proti reprezentanci Nemčije, reprezentanca Zagreba pa bo ta dan igrala medmestno tekmo z Gradcem. V nemški reprezentanci bo velika večina dunajskih igralcev, Gradčani pa bodo poslali v boj proti Zagrebčanom — ti bodo po večini vzeti iz Concordije — vse najboljše iz klubov GAK, Sportklub in Sturm. Kakor pišeio zagrebški listi, je hrvatska kolesarska zveza takoj po ustanovitvi hrvatske države zaprosila mednarodno kolesarsko zvezo s sedežem v Berlinu, da bi jo sprejela v redno članstvo. Te dni je zveza v Zagrebu prejela obvestilo iz Berlina, da je bilo njeni prošnji ustreženo in je dobila vse pravice in dolžnosti bivše jugo. slovenske kolesarske zveze, ki je bila obenem črtana kot članica te mednarodne federacije. Nov svetovni rekord v skoku s palico je ponovno dosegel Američan Warmerdam, ki je s skoraj neverjetnim skokom do 4.75 m spet prekosil svojo nedavno najboljšo svetovno znamko za 11 cm. V Rumuniji bodo ukinili ves profesionalni šport. Novi vodja športa v Rumuniji polkovnik Medeleanu je izdal takšno odredbo z določenim terminom. V ostalem j« določil tudi, da bodo v Rumuniji v bodoče smatrali za osnovne športne panoge samo lahko atletiko, plavanje, streljanje in smučanje. SK Mars. Postavi moštev za današnji tekmi na igrišču v Mostah ob 16.45 odnosno ob 18. sta razvidni z oglasne deske. SK Svoboda. I. moštvo naj bo zaradi pokalne tekme s Hermesom ob 10. v naši garderobi, juniorji pa ob 15. popoldne i stota m zaradi prve tekme z Ljubljano. S. L. A. Z. (službeno). Seja zveze bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v običajnem lokalu. Prosimo vse odbornike, da se seje po možnosti udeleže polnoštevilno. Tajnik. E. L A. H. Radio Ljubljana Parliamo 1'italiano Schema della VIII. lezione che verra, temita dal prof. dott. Stanko Leben dome-nica, 15. giugno 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. zvečer. LEZIONE OTTAVA Forma riflessiva del verbo vergognarsi mi vergogno ti vergogni si vergogna ci vergogniamo vi vergognate si vergognano difendersi io mi diferdo tu ti difendi egli, ella si difende noi ci difendiamo voi vi difendete essi, esse si difendono Le Bocche di Cattaro, fiordo dell'Adriatico. Tre fortezze difendono 1'angusta entrata alla profonda insenatura chiamata Bocche di Cattaro che poi si ripartisce in vasti golfi, in luminosi specchi d'acqua. La strada segue la costa dentellata, sicche non si perde mai di vista il bellissimo panorama che si offre ai nostri occhi. Sulle acque tranquille s'aprono successivi laghi, dove si riflettono le ombre delle grige monta-gne. Sulla pianura costiera antichi villaggi si spingono contro le rocce selvagge. Ed intanto il mare continua ad insinuarsi nel vivo della terra come in un gran fiordo norvegese, e forma un bellissimo porto. Poi le montagne si chiudono e formano un canale. Si riaprono, e appare una vasta baia, risplendente come cristallo. In fondo sopra le eollinette incombono le precipiti pareti delle aspre alture montenegrine. Nell'ultima insenatura," contro la grande montagna nera. appare Cattaro, la Gibil-terra delTAdriatico, tutta raccolta nelle antiche mura. Le vie della odttadina sono strette, le sue piazze sono piccole. Vigila pentirsi mi pento ti penti si pente ci pentiamo vi pentite si pentono in alto il castello che si apre sulla via del Montenegro ... ESERCIZI 1) Coniugate le seguenti proposizioni: Ricordarsi delle belle ore passate insieme. — Io alzarsi presto, vestirsi con cura e recarsi subito a! lavoro. — Io non sentirsi bene. — Levarsi il cappotto. perche avere troppo caldo. — Divertirsi dalla mattina alla sera, senza occuparsi un momento di cose serie. 2) Premettete le preposizioni da, in, su. con ai nomi seguenti: lo scaffale, 1'orolo-gio, le scatole, la gabbia (kletka), lo straccio, 1'occhio, il pane, i quaderni, ie montagne, l'erba. Nevtralnost Finske Helsinki, 14. jun. ir. V listu »Sozialdemo-kraten« piše član finskega parlamenta, da bo Finska v sedanjem konfliktu v vsakem primeru ostala strogo nevtralna. Finska si želi dobrih odnosov s svojimi sosedi, zlasti s švedsko. Nedeljsko popoldne v starem Rimu V juniju je pod te-m nebom že pripeka; ▼ nedeljo popoldne je ni bilo in po takem niso imeli Rimljani vzroka, da bi se bili skril' pred soncem; vzlic termi so se mi zdele središčne ulice kar presenetljivo prazne za milijonsko mesto. Očitno je, da imajo Rimljani za nedeljske popoldneve druge navade in razne peti ki jih tujci n^. poznamo. Morda so bile polne senčne steze na Pinciu, kjer je tako košato drevje, da bi ga ob vročih dneh objemal od veselja; kjer je polno zelenih trat in marmornih kipov, a izmed drevja se odpirajo čudoviti pogledi na Rim. Toda lepe steze so tudi na Gianieulu, posebej še v Tivoliju in kdo ve kje še; zelenic, kjer se lahko izgube potoki ljudi, je mnogo in malce podjetnejšim kopalcem, ki ne marajo Tibere, reke sloveče-ga :mena in umazane vode, ostajajo ugodne zveze si Tirenskim morjem. Da so tu še kinematografi. kavarne in neštete majhne gostilne z dobrim in cenenim vinom, z vonjem po čebuli in s pogledom na mirno ulico ali na fasado kakšne cerkve, bi bil kmalu pozabil. Svetnica v stekleni krsti Kam naj stopim v teh pičlih dveh urah, k; sta mi na razpolago za samotne poti po mestu? Zares nisem nič premišljal in ne listal po Tanijevcm vodniku »Roma e din-torni«: kakor po nekem nagonu sem jo zavil v »Passeggiata archeologica«, kakor imenujejo Rimljani najstarejši del svojega mesta, tako srečnega za arheologe in zgodovinarje, kakor za poete in umetnike. V majhnem parku pri Foro Trajano je b:lo skoraj prazno; samo tu in tam si videl služkinjo, ki je kramljala z vojakom, kakor ob tem času po vseh mestih v Evropi; zares, te služkinje so si ob nedeljskih popoldnevih povsod podobne in imajo v Rimu približno ista obzorja kakor v Ljubljani. Zavil sem skozr mogočne razvaline Konstantinove bazilike, kjer se mi je pridružil človek, ki je začel govoriti gladko kakor cicerone; ko je dospel do zanimivih podatkov, je nagloma umolkni!, me pomenljivo pogledal m vzel — šele zdaj sem opazil njegovo torbico — zavitek razglednic ter mi ga potrudil z najlijubeznivejšim smehljajem, ki ga je zmožen kak moški. Za teh nekaj lir me je še opozoril, da lahko vidim v bližnji cerkvi okostje rimske svetnice sv. Frančiške: pogled, ki s?> ga nisem dal vzeti. Svetnica leži v stekleni krsti. zavita v oblačilo mine, mimo njenega okostja, ki je izbomo ohranjeno, hodijo ljudje m za njimi leta in stoletja a ta žena z belo nunsko čepico na votli glavi, leži v svetem snu tam. kjer je nekoč stal nien dom in oznanja — kakor stotine drutfih reči v tem mestu — večni in neizprosni: Mem^nto mori! Na Palatinu Toda /TOTiaj je življenje in po stezi, ki se vzipenja na starodavni Palatin, je bilo kar živahno. Ljudje so se jeli stekati Z raznih strani. Po1 obrazih in vedenju si lah-ko sodil, da so bili sami domačini. Je vojna in Rim je — prav kakor vsia Italija — brez tujcev: to je tako značilno, da izkušen popotnik takoj opazi. Morda je Rim prav zaradi tega vabljivejst; vidiš izviren in restničen stil njegovega življenja, brez vsie^a ti^tesa. kar daje mestu tujska industrija. Na tej poti, ki je bila nekoč pot cesarjev, ni b''lo treba misliti na sedanjost in žalovati za tujimi radovedneži, ki so tu oNračali strani svojih Baedcckerjev. Kmalu so me objele prijetne sence drevja, ki pokriva Palatin. To drevje je vkročeno, prav kakor ljudje in spominja samo po svoj i naravni pripadnosti na košate *n go-«te nrednike, ki so rasli po hribih oh obrežju Tihere v davnih dneh. ko je volkulja — morda žena pastirja Faustola — dojila Ro-rrrcla in Rema, ki sta ustanovila Večno mesto Romolus se je nastanil na Palatinu m najbrž ni m;sul, kakšni tokovi zgodovine fn človeških usod bodo nekoč pritekli tz nevidnega vrelca, ki ga je on odprl. Forum romaitum Palatm. v čigar prsti je strohnelo truplo ustanovitelja R;ma — mislijo, da so nedavno na^li njegovo grobnico — je nosil v času svoje največje slave na teh prekopa-nih tleh. kjer so zdaj večidel razvaline, palače cezarjev, opremljene z razkošjem, kr so ga morda prekosili samo nekateri orientalski vladarji. Sedaj je tu med razvalinami park, na k'o-mo), Ljubljana 1925; Sem Benelli, Okrutna šala (Cena delle beffe), Ljubljana 1922; Ada Ne grl. Novele, Ljubljana 1930; Italijanska lirika, Ljubljana 1940. Pravkar je dovršil naš odlični pesnik prevod d'Annunzieve znamenite dramatske pesm/tve »Jorjeva hči« (Figlia dii Iorio). Že pred leti je prevel istega pisatelja »Se« jeeenfifcega večeaa« CH sogno najbolj izrazitega lirika med našimi sodobnimi glasbeniki je bilo napisano v letu 1940 ter je torej njegov najmlajši glasbeni opus. Skladba je svobodno razširjena trodelna pesemska oblika, kakor doslej vse skladateljeve instrumentalne kompozicije. Tretji odstavek je repriza prvega, transponirana v smislu sonatne oblike, kakor je tudi lahko moči razbrati stremljenje k sonatnemu oblikovanju že v prvem odstavku, ki se močno približuje sonatni eksploziciji. Osnovno nastrojenje skladbe ni zgolj elegično, temveč sestoji iz kontrastnih občutij, katerim je naslov bolj ogledalo kot navodilo. V zamislih samih kakor tudi v instrumentalni obleki in barvni izbiri predstavlja skladba najbolj čisto nadaljevanje bistva Lajovčeve glasbene usmerjenosti ter spada zato med naj-bc'.-;še skladbe naše moderne instrumentalne glasbe. 3. Lucijana M. škerjanca »Kon-ccrt za klavir in orkester.« Trostavčni koncert za klavir in orkester je bil napisan v teku poletja 1940., torej med II. in III. simfonijo ter predstavlja tako že po nastanku med obema čisto orkestralnima skladbama posredujočo vez. Skladatelj je želel kreniti z običajne, zgolj virtuozne obravnave klavirskih koncertov na pot in-timnejšega muziciranja klavirja z orkestrom, koder je sicer dovolj priložnosti za virtuoznost, a ne za vsakdanjo in obrabljeno bučnoat, pri kateri je prikazovanje tehnične dovršenosti edini in najvišji cilj. V tem smislu očituje to delo nova, doslej še malo izražena stremljenja, katerih vzor je muzikalno neprisiljeno in tesno povezano somuziciranje klavirja z orkestrom. Delo -ima tri ločene stavke in je prav-tako Kronika * »Službeni list ta Ljubljansko pokrajino« z dn.3 10. t. m. objavlja: Razglas Duceja z dne 17. maja 1941-XIX. — Upravna in sodna ureditev na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski. — Ureditev ozemelj, ki so postala sestavni del Kraljevine Italije. — Nadaljnja veljavnost odredb, izdanih za Ljubljansko pokrajino po italijanski zasedbeni oblasti. — Preimenovanje Hranilnice dravske banovine. — Postavitev Glavne bratov-ske skladnice v Ljubljani pod nadzorstvo in imenovanje komisariatsKega odposlanca. * Promocija. Marjan Južnič. sin profesorja klasične gimnazije iz Ljubljane in Marjan Zilič. sin višjega svetnika drž. železnic v pok. iz Logatca sta promovirala za doktorja vsega zdravilstva na zagrebški medicinski fakulteti. Mladima zdravnikoma čestitamo! * VožnJa motornih vozil je dovoljena le s tablicami LB. Od 15. junija dalje je dovoljena vožnja z motornimi vozili samo dotičnim imetnikom posebnih prometnih dovolilnic, katerih vozila so opremljena z novimi tablicami, ki imajo kratico LB. Kršitelji, kakor je odrejeno v naredbi Visokega komisarja z dne 27 maja 1941-XIX, bodo kaznovani po zakonu in se jim bodo odvzela prometna dovolila. * Diplome za praktični učiteljski izpit. Učitelji, ki so napravili praktični učteljski izpit v maju t. L. dobe diplome na učiteljišču v Ljubljani. Predsednik. * Cenzura pisem za inozemstvo. Da se pospeši odprava pisemske pošte za inozemstvo. so pristojna oblastva izdala nekatere praktične ukrepe. Za pisma se morajo uporabljati kuverte s podlogo, znamke pa se morajo nalepi jati na zgornjem desnem vogalu naslovne strani. Pisma, ki ne bodo ustrezala tem določilom, ne bodo mogla biti takoj odpremljena. * železničarje, člane Podpornega društva železniških delavcev ln uslužbencev v Mariboru opozarjamo, da se je ustanovil za železničarje Ljubljanske province poseben pokrajinski odbor, ki bo izvrševal vse funkcije tega društva zaradi tega bo ta odbor v bodoče podpiral po sedanjem načinu mesečne prispevke ter tudi plačeval posmrtnine v smislu obstoječih pravil, v kolikor bodo sredstva na razpolago. Za informacije se je obrniti na naslov društva s sedežem v Ljubljani, Sv. Petra c. 25 (—) Hišna goba nasveti in sredstva pri Ing. Prežel j, Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73 * Junij — sečnik. p0d tem naslovom smo v binkoštni številki prinesli kratek prikaz tekočega meseca, kakor živi v ljud-SKem verovanju in znanju. Ime sečnik je med našim ljudstvom, a zlasti še med meščani in izobraženstvom malo znano, povzeto pa je po »Stoletni pratiki«. G. prof. I Koštial nas ie z dopisnico opozoril še na nekatera slovenska imena za junij: bobov cvet (15. stol.), rženi cvet (16. stol ), rožni cvet (17. in 18. stol.) in rožnik. — Februarja, ki se v hrvaščini zove siječanj, se je v 16. stoletju reklo v slovenskem jeziku sečan(j), kar se je pozneje spačilo v svečan. Ime ie dobil prvotno Po sekanju dreves, kasneje pa po svečnici. Junija 'pa se je reklo po starem sečnik očitno zaradi košnje (sečnje), ki ima v tem mesecu svoj čas in ki ji letos nerodno vreme dela toliko preglavic. * ZadnJi dnevi pomladi gredo h koncu, pa bomo to ljubo božje sončece komaj še spoznali, tako boječe in poredkoma pokukava izza vogla težkih oblakov, ki se sko-ro sleherni dan zgrinjajo nad nami. Danes, 15. junija, obhaiamo god sv. Vida. O njem je prav lepo izraženo v ljudski razlagi: O svetem Vidi noč se vidi. če se stegneš, v dan dregneš; če se skrčiš, v dan trčiš — kar pomeni, da se noči krajšajo, a dnevi daljšajo. Letošnja košnja, ki trenutno obeta najlepše izgiede. nestrpno čaka pred nami. * Tri žrtve granate. V petek se je dogodila v Velikih Laščah strašna nesreča. Trije otroci Janeza Levstika iz Malih Lašč so se vračali iz gozda proti domu. Spotoma so našli vojaško granato, llletni Tonček jo je začel odvijati, bratec in sestrica pa sta gledala to njegovo početje. V tre- FRANZ JOSEF GRENČIGA ..REJ 5. fl«. 22305 po 18-in i9W t kot Lejovčeva »Pesem jeseni«, spisano za veliki orkester, ter bo tokrat prvič izva- jano. Zapiski KAJ PIŠEJO O NAS ITALIJANSKI LISTI »II Popoio d'Italia« (Milano), čigar ustanovitelj in urednik je bil Benito Mussolini. je priobčil v številki z dne S. junija članek svojega posebnega dopisnika Aiessandra C a m u r i j a >Rapida seorn-banda attraverso la cultura slovenac. (Nagel izlet po slovenski kulturi.) Ta izlet, ki zastavlja tujcu velike težave, mu je omogočilo srečno naključje: vstopil je po razglednice v knjigarno Akademske založbe in našel v nje lastniku, založniku in knji-ževniku Silvestru Škerlju, razgledanega informatorja. Tako je mogel v obsegu kratkega članka prinesti vse važnejše podatke o razširjenosti in o značaju slovenske kulture. Izmed 180 listov, revij in drugih periodičnih izdaj, kar jih izhaja v Ljubljani, je mogel g. Camuri spoznati nekatere važ-rejše, ki predstavljajo raven slovenskih revialnih izdaj: Zdravniški vestnik z njegovim strogo znanstvenim značajem, filozofski časopis »čas«, »Ljubljanski Zvon«, ki je najstarejša umetnostna in slovstvena revija v Ljubljani, »Dom in Svet -, takisto dragocena in stara, pretežno umetnostna revija, dalje mariborski reviji »časopis za zgodovino in narodopisje« in »Obzorja«, pa »Dejanje«, »Sodobnost«, -Arhiv za umetnostno zgodovino« in »Geografski vest-\uik--. Naslove teh revij navaja pisec večidel v sio-^ščini ter pravi nadalje: nutku je granata eksplodirala in hudo raz-mesarila vse tri. Ljudje, ki so bili v bližini, so prihiteli in odnesli ranjence v bližnjo hišo. Poklicani zdravnik jim je nudil prvo pomoč in takoj odredil prevoz v bolnico. Ljubljanski reševalci so še pred nočjo pripeljali malčke na kirurgični oddelek, toda kmalu po prevozu sta izdihnila llletni Tonček in »letni bratec Lojzek. Imela sta hude poškodbe na glavi in po vsem životu. 91etno sestrico Albinco pa so s kirurškega oddelka oddali na očesni oddelek, ker ji je eksplozija poškodovala oči. * Smrt v morju. V petek zvečer so v pri-satnišču Vojvode d' Aosta v Trstu našli žensko truplo v precej razpadlem stanju. Ko so utopljenko prepeljali na prosekturo bolnice Regina Elena. so v nji spoznali 27-letno Katarino Gerzentičevo. ki se je bila lansko pomlad poročila s pristaniškim delavcem Rudolfom Ivančičem. a srečnemu zakonu ni bilo usojeno dolgo skupno življenje. Dne 24. decembra lanskega leta je Katarina nesla možu kosilo v pristanišče, a or jo je čakal zaman — izginila je brez sleda Vsa zasebna in policijska poizvedovanja za njo so ostala zaman. Zdaj. ko so truplo potegnili iz morja, je bila razrešena zagonetka. Žena je na ooti v pristanišče po nesreči padla v vodo in utonila. * Strela si je privoščila nevarno igro. V okolici Tortone so v enem zadnjih večerov doživeli nenadno nevihto, med katero je bilo mnogo bliskanja in grmenja. Na lepem je strela udarila v hišo kmečkega posestnika Riccarda Milanesija, ki je bil s svojo družino pravkar pri večerji. Najprej je strela poskakovala po pohištvu, nato pa preskočila v zbrano družbo in laže ranila hišnega gospodarja in neko žensko. Od tod je strela udarila v vrata in jih razbila ter preskočila na dvorišče Z dvorišča je obiskala še sosednje stanovanje babice Marie Avio. kateri je kuhinjo povsem uničila. žena sama pa je ostala nepoškodovana. Uničujoča iskra pa se še zmerom ni unesla. temveč ie skočila še v bližnjo hišo domačega pismonoše in mu prav tako vprizorila precejšnje razdejanje. * Romanje na Sv. Goro. Spomladanska romanja na Sv. Goro pri Gorici, ki privabljajo leto za letom na tisoče in tisoče vernikov od blizu ln daleč, so se že začela. Zlasti na Telovo so prišle številne skupine romarjev s furlanskih ravnin, da prisostvujejo cerkvenim svečanostim. * Povečanje premogovne proizvodnje. Kakor povzemamo po uradnih podatkih, se je proizvodnja sardinskega in istrskega premoga v preteklem letu toliko povečala, da lahko smairamo povišek za znaten prispevek v prizadevanju za dosego avtarkije. kakor si jo ie bil zamislil Duce. Celotna proizvodnja premogovnikov v Istri in na Sardiniji je v letu 1935/36 presegala 65.000 ton na mesec, v letu 1939/40 Pa se je nasproti tei številki povišala skoraj za 300"/o. Proizvodnja istrskega in sardinskega premoga pa je še v stalnem razmahu in porastu. * Protiletalsho zaklonišče za eno samo osebo. Kakor poroča rimska »Corrispon-denza«. se tehniški strokovnjaki ukvarjajo z načrtom, kako bi se v hišah, ki jim ni mogoče oskrbeti skupnih zaklonišč večjega obsega, dala napraviti zaklonišča za posamezne prebivalce. Takšno zaklonišče bi bilo veliko kakor navadna miza. napravljeno pa bi bilo iz jekla in pokrito z jekleno mrežo. Takšno zaklonišče bi se dalo z lahkoto namestiti v vsaki sobi in bi bilo dovolz močno, da vzdrži težo zidovja, ki bi se zrušilo nanj. Notranjščina je dovolj obsežna, da se da urediti zasilno ležišče. Zamisel je naletela v strokovnih krogih na precej prijazen sprejem, zaradi pomanjkanja jekla pa io na žalost ne bo mogoče v polni meri izkoristiti. Zagrebška borza spet odprta. Po skoraj dvomesečnem počitku je bila zagrebška borza v sredo, 11. junija spet odprta. Najprej bo delovala le omejeno, pozneje, ko bodo zaključeni plačilni sporazumi z vsen.i oižavami, pa bo razširila svoje delo na vse aevize. Iz Ljubljane u— Nov grob. Po dolgi in mučni bolezni je v 66. letu starosti preminila soproga brivskega mojstra ga. Ana Zajčeva, po rodu Bedenova. Pogreb drage rajnke bo danes ob 17. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! u— Promenadni koncert priredi turistični odbor za mesto Ljubljano v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri v Zvezdi. Delavska godba »Zarja« bo pod vodstvom kapelni-ka Ivana Grudna izvajala naslednji spored: Učakar: Cinkole. koračnica; Suppe: Pesnik in kmet. overtura; Učakar: Prelepa moravška dolina, venček narodnih pesmi; Mascagni: Cavalleria Rusticana. intermez-zo; Zeller: Ptičar. potpuri; Učakar: Zidana marela. koračnica. Književna proizvodnja Slovencev — nova izvirna dela v poeziji, pripovedništvu, umetnosti in prevodih — se giblje okrog 600 knjig na leto, kar je za prebivalstvo, ki šteje okrog milijon duš, zares velika številka in nedvomno pričuje o visoki in močni umetnostni, intelektualni in kulturni dejalnosti. Medtem ko je na Hrvatskem še okrog 28 % analfabetov, v Srbiji pa kar 45 %, je znano, da jih v Sloveniji ni skoraj nič več. Knjižna produkcija je zelo razvita tudi na teliničnem področju, zlasti v kmetijstvu, kjer je že prav stara, v vrtnarstvu, živinoreji in čebelarstvu. Slovensko čebelarstvo je med prvimi v Evropi in se lahko ponaša najmanj s tristoletno tradicijo. Nato omenja dopisnik »Popoio dTtalia« živahno društveno delovanje med Slovenci. Predvsem opozarja na Filharmonično družbo, ki obstoji od leta 1702 in ki ima v svojem arhivu Beethovnov rokopis.'Poleg tega deluje sedem do osem velikih pevskih zborov, izmed katerih si je ta in oni pridobil sloves že v inozemstvu, saj je prirejal koncerte po vsej Evropi. Ljubezen do zborovskega petja je razširjena po vsej deželi in je ni vasi, ki bi ne imela svojega pevskega društva; številni so tudi diletant-ski odri, izmed katerih je v Ljubljani* na j-bclj na glasu šentjakobski. V nadaljnjem navaja pisec vse naše pomembnejše učne zavode in kulturne institucije tja do Univerze In do Akademije znanosti In umetnosti; Zveza kulturnih društev in Prosvetna zveza s svojimi kulturnimi domovi na podeželju tudi nista tekanje pved pekarn** ■d in mesnicami, že pred dnevi smo predlagali, naj bi ljudje opustili nepotrebno Čakanje pred prodajalnami z živili. Nasvet, naj bi peki in mesarji razdelili med svoje odjemalce Številke, s katerimi bo ob določenem času brez prerivanja prišli do kruha in mesa, so upoštevali le malokateri. Vsako jutro se nabere pred pekarnami že mnogo prej, preden jih odpro, vrsta ljudi, čeprav pridejo potem vsi na vrsto. Mnogo dragocenega časa in še več nepotrebnih besed bi bilo prihranjenih, če bi gospodinje opustile to navado. u— Opozarjamo cenjene obiskovalce razstave slovenske moderne umetnosti, k! je v Jakopičevem paviljonu, da bo današnjo nedeljo podal razlago k posameznim umetninam slikar Stane Kregar ob 11. uri. Svoja dela razstavljajo sledeči slovenski umetniki: Olaf Globočnlk, France Gorše, Boris in Zdenko Kalin, G. A. Kos, Stane Kregar, Miha Maleš, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, Marij Pregelj, Karel Putrich, Evgen Sajovic, Maksim Sedej in Frančišek Smerdu. u— Spored vokalnega in simfoničnega koncerta Glasbene Matice, ki bo jutri v ponedeljek ob 20.15 v veliki unionski dvorani. V prvem delu koncertnega sporeda bo zapel pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča naslednje Gallusove motete in madrigale: 1. Pater no-ster, 2. Ave Maria, 3. Laus et perenis glo-ria. Osmeroglasne motete v dveh mešanih zborih, 4. Vae nobis; štiriglasna moteta za moški zbor, 5. Pueri conclnite; štiriglasni ženski zbor, 6. Adulescuntulus sum ego, štiriglasni madigral za mešani zbor, 7. Planxid David rex Absalon, štiriglasni madigral za mešani zbor, 8. Aleluja! Can-tate Domino! dvanajsteroglasna moteta za tri mešane zbore. Dirigiral bo ravnatelj gosp. Mirko Polič. Drugi del koncertnega J sporeda obsega simfonično glasbo in sicer: 1. Dall'Abaco: Concerto di chiesa za godalni orkester; 2. Lajovic: Pesem jeseni, simfonični poem za veliki orkester, 3. L. M. škerjanc: Koncert za klavir in orkester. Solist pianist rektor Anton Trost, orkester Orkestralno društvo Glasbene Matice, pomnožen s člani opernega orkestra. Dirigent L. M. Škerjanc. Opozarjamo na točni začetek koncerta. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobi sporedova knjižica o tekstom, prevodom in natančno razlago posameznih simfoničnih skladb. (—). u— Sklepne produkcije Glasbene akademije in Srednje glasbene šole bodo v naslednjem redu:, I. klarinet, rog, violina, klavir, solopetje — v torek 17. junija; II. absolventi Glasbene akademije in pedagoškega oddelka (violina, klavir s spremlje-vanjem orkestra v petek 20. junija; III. absolvent Glasbene akademije Bojan Aua-mič (klavir), s spremljevanjem šolskega orkestra v ponedeljek 23. junija; IV. orgelske skladbe v sredo 25. junija; V. absolventi Glasbene akademije (violina, klavir) v petek 27. junija. — Produkcije bodo ob 19. v veliki filharmonični dvorani razen IV. orgelske), ki bo ob istem času v Hu-badovi dvorani Glasbene Matice. — Kot vstopnice veljajo programi, ki bodo v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cena programom za II. in III. produkcijo 15 dinarjev, za ostale 10.— din. čisti dobiček je namenjen brezposelnim glasbenikom in podporni zalogi zavoda, zato prosi rekto-rat glasboljubeče občinstvo, da z udeležbo podpre te produkcije, ki imajo povečini koncertni značaj. u— Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč poziva vse one, ki so se naselili na področju Ljubljane in ki se doslej še niso prijavili, oz. niso izpolnili obeh tiskovin, da se zglase v pisarni sekcije, Frančiškanska 6-1., med uradnimi urami t. j. med 9. in 12. ter 15. in 18. v naslednjem redu: Osebe, katerih priimki se začenjajo s črkami A do F naj se zglase v sredo 11. t. m., osebe, katerih priimki se začnjajo z G do M v četrtek 12. t. m., one, katerih priimki se začenjajo z N do š v petek 13. t. m. in osebe, katerih priimki se začenjajo s T do ž pa v soboto 14. t. m. Vsi drugi izseljenci ki dospejo na področje Ljubljane, se morajo prijaviti Rdečemu križu v teku 48 ur po prihodu. __ Zobozdravnik specialist Dr. M. HORVAT se je preselil na Masarykovo c. 14 (palača Grafike). Ordin. 9.—12. in 14.—18. Dr. JOŽE FLAJS specialist za notranjo bolezni ordinira v Cigaletovi ul. 11 pritličje (pri deželnem sodišču) Dr. med. TONE LAVRIČ se je preselil iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Gledališka 11 Ordinira od 10. — 12. in od 3. do 5. Darujte za uboge jetične bolnike! Podprite protijetično borbo bolnim v pomoč, sebi v korist! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. - Poštni čekovni račun 15-531. Italijanski tečaj XXXVIII. pozabljeni. Nato prehaja k našim knjižnicam in muzejem ter Narodni galeriji in omenja Tiepolovo zbirko v Narodnem muzeju, ki se bo vrnila v Trst, od koder je pred 25 leti prispela, prav kakor se je že vrnil v Trst sloveči kip sv. Florijana, ki so ga po okupaciji našli v Ljubljani. »GUIDA DI LUBIANA uporabimo, da poživimo ves naš orgr.v-zem in sprostimo zdravju tako potrebne. v!e, ki bi sicer nujno morale »krneti! i.)i-dajmo tem (Lsctim minutam žive telovadbe sc spre h' -d na svežem. zraku in ukrenile fnio dosti več za svojo lepoto, vitkost in zdravje, kakor pa s še tako skrbn m kozmetičnem negovanjem duma ali pri frizerju! Vaje št. 1. št. 2 in št. 3 so nainttijeie •vsem tistim, ki trpe na pomanjka.ii'J gibanja in k: prebijejo ure in ure lako, da se sklanjajo nad svojim delom. Nerad/vci s^oJZcca upliva na ves organizem. { k Dobro sredstvo za odva- ' * jat!, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, j« MLaMh.ant,« Št. 1. Noge držimo skupaj, roke <>h telesu. Izdihnemo Skočimo na prste v raznož-no stojo, obenem pa dvignemo r, ke na i glavo in vdihnemo. Znova poskoč-mo. da /rdružimo noge in spustimo roke k telesu To vajo uonoviir.o dvajsetkrat v jitrirt skokih. v zvezi z barvasto bluzico kajpada dosti bolj elegantno, kakor pa bele. Za pletenje vzamemo sorazmerno precej debele igle, ua dobimo prozorno, kakor dih lahko pletivo. Preden pričnemo plesti, si napravimo kroj iz papirja, ki ga posnamemo po številkah na naši skici (številke pomenijo centi- St. 2. Ra'.nežna stoja, roke na oriih. Pn-pognemo telo v boku. spustimo na tisto stran roko "ti izdihnemo. Roko d-.igncmo nazaj na Drsi vdihnemo in pono/m> gih na drugo Mran. Tg> vajo ponovimo prav tako dvajsetkrat in siicer brez presledka. Št. 3. Raznožna stoja. Roke so prekrižane na hrbtu, vlečemo jih kcdlikor mogoče nizdol, da izravnamo ramena. Istočasno potegnemo vase mišico na trebuhu in vržemo glavo vznak ter vdihnemo. Potem sprostimo roke, nagnemo glavo naprej in izdihnemo. Ponovimo dvajsetkrat. Ta vaja je posebno debra za tiste .ki se zaradi neprestanega sklanjanja nad delom drže nekoliko sključeno. metre). Ko so posamezni deli bluze gotovi, jih polagamo na odgovarjajoče kose kroja in jih s krojem vred pripnemo z bučkami na podlago, ki jo imamo za likanje. Prelikamo jih dobro pod tanko mokro krpo, da obdrže določeno obliko. Edino pas, na katerem naberemo vso bluzo. moramo splesti z dosti tanjšimi Iglami, po možnosti s kakim patentnim vbodom, da ostane trden in elastičen. Sprednji del bluze zapnemo z drobnimi steklenimi gumbki. črpajmo zdravje iz zelenjave! Blitva ali mangoii Te vrste zelenjava je pri nas še premalo znana Scjcmo jo zaradi listov ali peci jev. ki so zelo podobrn pesi, samo da so sveže zeleni, peclji pa bdi. Lisit; rasejo zelo hitro in če jih danes poberemo — od vsake ra'it''ne po pa* listov — zrastejo v nekaj dneh zopet novi. L^ite oskubimo, jih skuhamo v s'an- vr.d: in pripravmo kakor šipi-načo Ped je. ki ne smejo b;t stari, pa pripravimo kakor beluše ter jih uživamo z drn-btinami in zabeljene s presnim maslom ali v beš-,r""s'o«-i omaki Zelen javna mesna jed Zelenjavo vseh vrrf. ki je na razpolago (ohrevt, kolerabo. kr"mpir špinačo. črni koren, grah, fižol itd ) rčistimo. zrežemo na velike kose ;n vse razen krompirja pre-vremo v slan- vodi Potem odcedimo in polagamo v kožico namazano z oljem ali z mactjo. Vmes denemo kovčke zrezane govedine (priblžno četri kg. zali jemo s če trt litra kostne juhe ter dobrr pokapamo s presnim maslom ali o'jem Parimo 2—3 ure na milem ognju, da se ne pripali Ser-virsmo v if»t; posodi t parmezanom in opečenimi kruhovimi rezinami. Metana zelenjava Mlade korenčke očistimo, ostrgamo in narežemo na listke, prav tako kolerabe. Do- damo še nekoliko zelenega izluščenega graha itn pa poševne koščke mladega zrezanega fižo'la. Vse te parimo na oliu ali na masti z juho. Pozneje lahko dodamo še nekoliko gob, zrezanlh na listke, poparjenih in odce-jenih ter dve žlici paradižnikove mezge. Ko je vse mehko, razmešamo v prikuhi za oreh veliko kroglico presnega masla ali masti, ki stmo jo dobro1 povaljale v moki in zalijemo nato z juho. Naj še nekoliko pirevre, preden primešamo še soli. sesekljanega zelenega peteršilja in ščepec popra. Višje cene za papir in lepenko Iz Rumunije poročajo, da se je podražil časopisni papir za 7 odstotkov, vsi dru^i izdelki kartonažne stroke pa po celih 20 odstotkov. Devet žrtev prometne nesreče V Sanduskyju v državi Ohio je brzi vlak treščil v poln avtobus. Devet oseb je bilo na mestu mrtvih, večje število pa ranjenih. Med mrtvimi je bilo tudi pet otrok. Nedeljska križanka 1 2 3 4 5 U 7 8 9 10 11 12 » 14 15 16 m 18 19 20 lin 22 23 24 25 26 27 28 29 30 j 31 32 33 34 35 -36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 Vodoravno: 1 skupno Ime za kopno vojsko, 7 del radioaparata, 13 ameriški filozof in eseist, 14 italijansko mesto, 16 nenormalno bitje (glede fizičnega razvoja), 17 predlog, 18 latinski predlog, 19 francoska poročeva'na agencija, 20 švicarski narodni junak, 21 veliko kladivo. 22 krad-ljivec. 24 mesto v Severni Italiji, 25 žensko ime, 27 osebni zaimek, 28 vrsta vetra, 30 koralni otok, 32 prestolnica ene izmed baltiških držav, 34 maenetna igla sever-nica, 38 duš:'ti, 42 nemška znamka avto-mob lov, 43 skrbnik mladoletne osebe, 46 rimski uradnik, 47 zdravl'na rastMna, 48 italijanska družina izdelovalcev gosli, 49 površina vode. 50 zanos, ognjevitost, 51 mesto na Madžarskem (znano po dobrem vinu), 52 pripadnik starega naroda, 53 zvok. 54 sultanov ukaz velikemu vezirju, 55 oče. Navpično: 1 mera za elektriko, 2 španski kovani denar (množ.), 3 zatemnitev n. pr. lune, 4 igralna karta, 5 škatla za cigarete, 6 ime p'satelja Francea, 7 ljubitelj n. pr. športa. 8 up, 9 lniclali našega izumitelja, 10 grška črka. 11 hrvaški pisatelj Vjenceslav, 12 hrib pri Bengradu, 13 stara italijanska plemiška rodovina, 15 muslimansko moško ime, 21 tovarna obuval, 23 starorimska obleka, 26 pomožni duhovnik. 29 italijansko mesto, 31 biti na istem mestu, 33 rudnik živpga srebra. 34 nebesno telo, 35 pravoslavni cerkveni obred, 36 ogljikovodikov plin. 37 Odisejeva domovina, 39 slovstvena oblika. 40 mesto v Boki Kotorski. 41 ime filmske igralke Massey, 44 kaznivo dejanje, 45 od tedaj (hrvaško). Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 kaos. 5 temat, 10 boki, 14 Ante, 15 Atena, 16 amok, 17 Ital, 18 jasen, 19 leto, 20 Rovigo, 22 Apolon, 24 onamo, 25 rov, 27 Enare, 28 saj, 29 rin, 30 Salep, 34 akt, 36 arija, 41 ataman, 43 otoman, 44 mimo, 45 .estet, 48 deva, 40 Alan, 50 Otelo, 51 otet, 52 ara, 53 Natan, 54 sin, 55 Ren. Navpično: 1 Kairo, 2 Anton, 3 otava, 4 Selim, 5 Tajo, 6 eta, 7 mesto, 8 ane (=ena), 9 Tana, 10 balon, 11 omelo, 12 Kotor, 13 ikone, 21 gospa, 23 penat, 25 rja, 26 vrt, 30 sama, 31 Atila, 32 Lamar, 3v Emona, 35 katete, 37 Rodos, 38 imeti, 39 javen 40 anat, 42 neon, 43 Oton, 46 star, 47 elan. Zvezde padajo na zemljo Vsak dan pade na zemljo najmanj deset milijonov zvezdnih utrinkov - Kameniti dež - Dve skupini izpodnebnikov Zvezdni utrinki ali meteori so mrvlce materije v svetovni prostornini, deloma ostanki nekdanjih zvezdnih teles, zlasti razpadlih repatičnih jeder. Pogostoma letijo v večjih družbah, tudi v milijonskih tropih skozi svet, a če pridejo v območje zemeljske privlačnosti, jih ta prisili, da popadejo na zemljo. Na poti skozi ozračje se drgnejo ob zračne molekule, se od tega segrejejo In vzplamtijo. Pogostoma nam žareča proga na nebu kaže pot padajočega svetlina. Te proge sestoje iz najmanjših delcev, ki pristajajo kot »kozmični prah« na zemlji. Ta prah dežuje neprestano na našo premičnico, tudi podnevi. Njegove sledove vidimo prav dobro na širnih snežnih poljih Grenlandije, ki so pogostoma rjasto rumene od tega prahu. Po opazovanjih in računih dospe v zemeljsko območje vsak dan najmanj 10 milijonov zvezdnih utrinkov, a le redko beremo v časnikih o padcih večjih meteori-tov. Vendar nam poročila iz starih ln no- Drevo, ki daje vino Dva belgijska potoval ca, Karel Buisse in Albert Pencil. sita na po-ti skozi Kongo odkrila drevo, ki daje vino. To je direvo iz družine akacij, ki izloča iz debla neko tekočino. Če ta tekočina zavre, se spremeni v izvrstno vino s precejšnjim odstotkom alkohola. Ta odstotek znaša lahke tudi 16 Domačini zbirajo to tekočino v času, ko drevo evote Deblo narežejo in iz vrezov priteka sok, ki ga krnjo v velike lončene žare. Sok, ki ima lepo jantarjevo rumeno barvo, vre kakšnih dvajset dni. nato se precedi skozi volneno blago ;n precejena tekočina je vino, ki se po barvi, okusu m vonju lahko pomeri z vsakim vinom. Produkcija v višini m 110 Prebivalci Kodanja so te dni & presenečenjem opazovali moža, ki se je opdčjo spretnostjo' povzpel na vrh 110 m visokega stolpa mestne hiše in je tam na prostoru, ki ie meri. komaj štirijask' meter, začel predvajati nevarne akrobacije, ki so z grozo navdajale številne gledailce Na cestah okrog mestnega doma je zastal za dve uri ves promet Tedaj je akrobat, o katerem so vsi mislili, da je zblaznel človek, zilezel na t'a in se predal poHc;stn četnlke in dijake, najraje skupinsko. N^love pustiti v ogl. odd. Jutra 11323-4 Pouk v nemščini temeljit, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna učiteljica«. 11408-4 Prodam Otroški voziček športni, v najboljšem stanju, prodam po zmerni ceni. Mikollč, Savlje 66. Jezica pri Ljubljani. 11296 6 Otroški voziček športni ln gugalnega konja prodam. Mencingerjeva ul. 51. 11297-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, prodam. Koseze Draga. 37, LJubljana VII. 11203-6 Otroški voziček globok, lepo ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11211-6 Kupim VSRKoV R STN O ZLATO SREBRO - PLATINO * BRILJflHTE sm9r0c0e SBFIR3C ru«ihe bisere ITD. storimo . nrkite ter umetnine PO NAJVIŠJIH CENAH STRRR TVBOKH 3os EBERLE ljubljano. tyrieva 2 - HOn^i^SLOH Smrekovega in hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani ceni 80 din za 100 kg franko vagon LJubljana. šent Vid pri Stični. 25-7 Večji mizni štedilnik prodam. Tesarska 5. 11349-6 Vse vrste fotoaparatov kakor Leico. Contas, Rolleiflex ln ves fotogr. pribor kupuje po dnevni ceni Foto Tourist — Lojze Smuc, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. 35-7 Otomano kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11375-7 Knjige Knjige prodam Brehms Tierleben, Sit-ten der Volker, mali Mayer Lexikon, vse novejše Izdaje poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11276-8 Prodam dobro ohranjen »Valva-zor«. Kraj če va izdaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Valvazor«. 11286-8 Izdajo spisov Ivana Cankarja, Franca Detele. Finžgarja. J. Jurčiča, Kersnika Janeza. Tavčarja Ivana ln Trdine Janeza kompletno kupim Isto tako tudi veliki leksikon. Ponudbe z opisom knjig pod »Lična zunanjost« na ogl. odd. Jutra. 11289-8 Pohištvo Jedilnica rabljena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 11301-12 Elegantna spalnica v orehovi korenini, ugodno naprodaj pri — Pohištvo Rožmanc, Podolni-ca, Horjul pri Ljubljani. 112S8 12 Oglase v Italijanske časopise inserenti lahko naročaje v Oglasnem oddelku „JUTRA" V LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 Uradovanje nepretrgano od 8. do 18. ure Prodam veliko mizo, divan, belo pleskan umivalnik z ogledalom, posteljno perilo, vse dobro ohranjeno. Guček, Bežigrad, Staničeva 8. 11338-6 Nekaj blaga za moške obleke zaradi odpotovanja prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11348-6 Foto aparat in dobro Izigrane gosli, poceni proda »Trg. Ogled*. Mestni trg 3, (dvoriščni lokal). 11317-6 Jedilni pribor kina in servis za 12 oseb, fotoaparat karnise. nokro-man škaf, zajemalke pokrovke in nekaj blaga za kapne prodam. Naslov v vaeh posl. Jutra. 11255-6 Palme in oleandre razne velikosti ugodno naprodaj. Zvonarska 11. 11261-6 Poceni prodam Wiener Illustrierte Zei-tung 1915, Wiener Bil-de-r 1916. 1917. Db.s Inte-ressante Blatt 1924, 1926. Das Neueste im Bilde 1914. 1915. 1916. 1917. Bllzsche Handbibliothck in skoro novo pleteno garnituro (okroglo mizo in 3 stole). Ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro »Poceni«. 11253 6 Risalni aparat »Isis« (Zeichenmaschine> še nerabljen naprodaj. Vprašati poslovalnico: M Kovačič, Rimska 7, priti, desno. 11368-6 Ifrem. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. edd. Jutra pod značko »Samska«. 11391-1 Kuharica čista in poštena, katera' opravlja tudi druga hišna dela. dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. Julij*. 11383-1 Strojne delavce Schnittfreseria, Absatz-glaatrja. Gl?teria. Auf-topplerja, Zwickerja in šteparice išče čevljarna. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod značko »Takoj služba«. 11313-1 Posloodio (-ko) sprejmemo takoj. Mesečni fiksni zaslužek 2.000 din in provizija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Potreben kapital 15 000 din«. 11337-1 Dobro šiviljo ki gre šivat na dom — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro šivam?. 11376-2 Ljubljančanka prednjih let. lepega nastopa. govori ter piše italijansko, želi primerno mesto kamorkoli — Izvežbana plačilna natakarica. Cenj. ponudbe aa ogl. odd. JUtra pod »Inteligentna«. 11378-2 Ravnatelja z dolgoletno nrakso v lesni stroki išče velika lesne podietje v Liki takojšen nastop. Zmožen mora bra vodstva žage ln pisarne. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevki na ogl. odd. Ju-pod t P avnatelj«. ->;ia5-l Mlada ambiciozna uradna sila perfektna korespondent-ka nemškega in francoskega Jezika z znanjem nemške stenografije in hitra strojepiska išče primerno službo. Ima tudi prakso v vsakem uradnem delu. posebno blagajne. Pisma prosim na ogl. odd. Jutra pod -iMlada moč«. 11339-2 Mlada Inteligentna gospodična, ljubiteljica otrok. išče vsaj začasno zaposlitev. Ponudbe pod šifro »Zadovoljni boste«. 11329-2 Za sprejemne izpite v gimnazijo pripravljam. Poučuje- tudi italijanščino. nemščino, ■ francoščino. Pcmuabe na ogl odd. Jutra pod značko Mlad strokovnjak«. 11358 4 Madžarščino, srbohrvaščino in nemščino obvlada poleg slovenščine perfektno pošt ni uradnik, ki se je vrnil iz Vojvodine v Ljubljano. Sprejme vsako zaposlitev ali pouk na domu. Plačilo je lahko v hrani. Cenjene ponuabe na ogl. oddelek »Jutra -pod značko: »Jezikovno znanje«. Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji sc prlčno 16. .maja. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. — Telefon 43-82. 11244 4 Kdo — katera je pripravljen poduče-vati slovnično ruščino v zameno za italijanščino. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ruščina«. 11401-4 Nemščino uči profesor posameznike in skupine. Z uspehom prilagaja metodo potrebam in sposobnostim učencev. Za otroke specialna metoda. Izkoristite tudi počitnice ln dopuste! — LJubljana. Kotnikova 15, II., desno. 11392-4 Palmo pahljačasto, veliko, lepo ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11393-6 Flektrični reso z dvema ploščama za kuhanje kosila, večerie itd. .nov. prodam radi trenutnih gmotnih razmer. Cena rešoja 1200 din. Naslov pustiti v oel odd. Jutra pod šifro »Rešo«. 11394-6 Štiri prenroge za pred posteljo, lepe, popolnoma nove, prodam. Ogled od 8. do 12. ure. Masarvkova 58. podpritličje, desno. v 11396-6 Kupim vsak še uporabljiv predmet iz poštene roke za pošteno ceno; iščem prav posebno en dober trie-der binokel in orodje za soboslikarje (kompresor in pištolo). Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec 1888" 11146-7 Otroško dvokolo moško, kupim. Koprivec, Srbska ul. 7, Šiška. 11122-7 Pohištvo Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav ter posameznih komadov — postelj, malih kreaenc, žičnih vložkov in mo-drocev Vam nudi po najnižjih cenah mizar stvo Sava, Miklošičeva ce sta. 11307-12 Hladilno omaro (Frigidaire) do 125 1 vsebine in omaro za obleke, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11225-7 Orodje in ftroje za obdelavo železa, kovin, vodne turbine, itd. novo in rabljeno, kupi Mozetič, Ljubljana, poštni predal 173. 11386-7 Elektromotor za mlatilnico kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11379-7 Staro moške obleke čevlje, perilo. Itd. stalno kupujem. Pridem na dom. Pišite na: Drame Alojzija. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 11315-7 Oficirski kovčeg lesen, kupim. Ponudbe na ogl. oad. Jutra nod »Kovčeg«. 11245-7 Ročni voziček na 4 kolesa ali tricikelj. kupim. Jager Sv. Petra c. 17. 11252-7 Blagajno kupimo. Ponudbe na o^!a«r i oddelek »Jutra« rxx. »Ognjavarna«. 11353 7 Kupujem rabljeno pohištvo, obleko in čevlje. »Ugod nost«, Galusovo na^rež je 27. 11369-7 Moško kolo dobro ohranjeno k"nim škofic, Koseskega 20. 11186-11 Prodam veliko kuhinjsko kredenco. zložljivo posteljo z vložkom, rtiizo. športni voziček in plinski štedilnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11419-6 Dve ruiavi postelii trd les. nočna omarica, lep akvarij, moški plašč železno omrežje za okna prodam. Ogled od 2 do 4. ure. Novi trg 1. I n. 11417-6 Več čolnov in rabljene postelje, preproste. čiste ugodno naprodaj v Trnovski ul. 25 11416-6 Otroški voziček globok ln košaro, oboje z žimnlcami ter stajico, vse zelo dobro ohranjeno. prodam. Tutta, Hra-nilniška 3, n. 11409-6 ■33381 Radio-aparat petcevni. v odličnem stanju prodam. Borš nikov trg l-II desno. 11274-9 Radio-aparat dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Philipps-1892« na ogl. odd. Jutra. 11266-9 Radio Telefunken 4 plus 1 posebnim zvočnikom poceni naprodaj. Riharjeva ulica 6 1. 11357 9 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — jnvelir. Ljubljana. VVolfova ulica 8-34 Motorno kolo solo ali s prikolico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »FMF«. 11293-10 Bencin se ne dobi, zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11331-10 Stare avtomobile (osebne in tovorne) kupim. Plačam visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 11336-10 Spalnico eno posteljo, salonsko garnituro in drugo pohištvo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11310-12 Lepe spalnice imitacija orehove korenine in kuhinje prodaja Vidmar, Vodnikova 31. 11269-12 Sobna oprava belo emajlirana za odraslo dekle in radio Bell naprodaj. Korltkova ul. 34. 11284-12 Kuhinjsko opravo in mizico s štirimi stoli prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11287-12 Pohištvo spalnice, jedilnice, saloni, kmečke sobe, trgovske opreme, kuhinjske itd. po lastnih in danih načrtih. Za specialno izdelavo jamči in se priporoča Mizarstvo Artnak - Mayer, Jenkova 7. 11359-12 Čisto spalnico in kuhinjo, dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 11388-12 Limuzino Ford z dobrimi gumami prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Limuzina«. 11220-10 PoStovorni avto nosilnost 1000 kg še kot v novem stanju z novimi gumami za 38.000 din naprodaj. Ponudbe pod šifro »Redka prilika 199« na ogl. odd. Jutra. 11332-10 Kupim avtomobil malo rabljen DKW, Steyer ali Fiat. Plačam debro. Ponudbe na ogl. idd. Jutra pod značko »Auto«. 11397-10 Mercedes ali Wanderer tudi Steyer,' kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«. 11398-10 Poceni garaža za avto, ki nima dovoljene vožnje, se odda v Kersnikovi ul. 11, dvorišče. 11413-10 Motocikle v shrambo aH garažo sprejmem po nizki ceni, Kersnikova ulica 11, dvorišče. 11412-10 Kapital Malo industrijsko podjetje zelo zaposleno išče kom-panjona z 200.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Mesečni zaslužek 15.000 din«. 11334-16 Kupimo Ratno šteto ter 7% Investicij. posojila. Menjalnica Fr. Ramovš — Miklošičeva 17. 11360-16 Gostilno dobro vpeljano na prometnem kraju z vrtom takoj oddam. Naslov v podruž. Jutra Novo mesto._11277-19 Skladišče oddam 1. Julija na Dolenjski cesti 48, Rudnik. 11364-19 Prostor za skladišče ali miren obrt oddam takoj. Kolodvorska 11. 11347-19 Društveni lokal 1 velike ali ene velike in ene manjše sobe, išče Zveza godbenikov. Cenj. ponudbe pod šifro »Takoj 251«. 11351-19 Trg. lokal velik, v centru mesta, z velikimi izložbami, išče tovarna. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod' »Velik-. 11305-19 Posest ■ R E A11 TE TA« posestna posredovalnica v Ljubljani je Bamo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poŠte Telefon 44 - 20 Vsako nepremičnino » LJubljani ln njeni okoUc kupimo »Realiteta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr.. nasproti glavne pošte Telefon 44-20. Z Din 10.000 in osebno sodeluje kjerkoli trgovsko izobražen mlajši industrijski uradnik. šifra »Razmere« na ogl. odd. Jutra. 11322-16 Na pivem mestu vknjižbe iščem posojilo Din 60.000 za zgotovitev hiše za eno leto. Kozin Rozi, Tyrševa 92. LJubljana. 11342-16 Din 200.000 iščem za plasiranje prvovrstnega množinškega artikla, ki je brezkonkuren-čen. Izredna prilika za sigurno in plodonosno naložbo kapitala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živilska stroka«. 11414-16 Pri občini Trebnje so konji š sledečimi številkami: 170, 164, 173, 22, 522, 9, 59, 138, 130, 137, 1531, 33, 30, 7, 4157, 117, 616, 568, 9, 41, 303, 55, 104, 2457, 2435, 93, 2584, 2527, 1592, 155, 7, 492, 495, 45, 120, 108, 1734, 73, 133, 57, 537, 4, 6, 6584, 10, 21, 155. Te številke je moj uslužbenec pri občini zbral in jih dajem lastnikom konj na razpolago, da dobe svoje konje nazaj, jaz svojega nisem dobil. 11232-31 Kdor se je vrnil iz ujetništva in ako kaj ve o Ivanu OJstršku, kletarju pri Levaniču, naj javi na: I. Leban, Drenikova 299, Ljubljana VII. 11230-31 Komu je kaj znano o Januš Dušanu, redovu. ki je služil vojaški rok v Knjaževcu, tehnična četa 14. pp. — se naproša, da sporoči na: Fj-anc Januš, Domžale. 11254-31 UUii Dvosobno stanovanje moderno, solnčno, z vsemi pritiklinami se v centrumu odaa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 11309-21 Hiše vile, posestva in parcele prodaja in kupuje reali-tetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis »Slamiča«. Poslovanje hitro in solidno. 11171-20 Prodajamo - kupujemo vsakovrstne hiše, parcele, posestva, gozdove itd. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64. 11372-20 Kupim nujno 1000 (en tisoč) kubičnih metrov smrekovih desk 13 mm, 18 mm, 24 mm. 38 mm debeline od 14 cm naprej, kompletno, z j potem tramove (uso Trieste. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Les«. 11222-15 Rabljeno spalnico orehovo, mrežami, teč ogledal in zložljivo posteljo poceni proda. — »Trg. Ogled«, Mestni trg 3, (dvoriščni lokal). 11318-12 Kunim samsko «f>J>o j ali jedilnico s kaučem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grilc«. 11400-12 Črno suknjo Gostilno in pekarijo oddam. Prednost z znanjem italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomlad«. 11115-17 Pekarno v najem oddam, moderno na 3 Stavbna parcela in hiša z vrtom in sadonosnikom — v Ljubljani, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. - 11385-20 Parcelo zemljišče prodam v najbližjem predmestju Ljubljane, mirna sončna lega, ugodni plačilni pogoji. Naslov v trafiki Union. 11345-20 Parcelo ca 500 kv. m, kupim takoj na Kodeljevem . ali ob Celovški cesti, po možnosti vogalno. !Pol nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj 1941«. 11247-20 Hiša nova, nedograjena, tri-naastropna, s 4 stanovanji v sredini mesta takoj naprodaj za Din 420.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesečni donos 3.200 din«. 11248-20 Hišo v Ljubljani v kateri se nahaja zelo donosna obrt, prodam, posamezno ali . skupno. Pristavec Franjo, Realitetna pisarna, Ljubljana Gosposvetska 3, telefon 23-81. 11415-21 Kunim takoj malo hišo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Plačam takoj 66«. 11088-20 skoraj novo, ugodno parne peči, z vsem in- prodam. Poizve se pri: ventarjem. Event. se od- hišnik, Kersnikova 5. proda celotni inventar s 11272-13 pečmi vred. Pojasnila In^^maiife Tolmač italijanskega jezika sodno zaprisežen dr Mi-kuletič Fortunat. prej odvetnik v Celju. Vam točno in hitro obavl vse potrebne prevode, prošnje ln slično. Nagrada zmerna, po dogovoru Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8 do 12 ure. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna, dr. Ražem) telefon 34-32. 10712-31 Gospode oficirje, ki so se vrnili iz ujet- Impregnirajte si Vaš oprani dežni plašč : »YYaV V"«*'-. ZAHVALA Vsem, ki so počastili našo ljubljeno Romanco Geiger roj. Gregorič na njeni zadnji poti in jo obsuli s krasnim cvetjem, naša najLskrenejša zahvala. Enako se najtopleje zahvaljujemo primariju g. dr. Merčunu, preč. patru g. dr. Romanu Tomincu in čč. sestram usmiljenkam Leonišda, ki so naši nepozabni ljubljenki lajšali zadnje ure ločitve in jI pomagali, da je po večletnem trpljenju zasnžvala mirno svoj poslednji sen. KRANJ — LJUBLJANA, dne 14. junija 1841. BALDO in MACA GEIGER ter ostalo sorodstva. Gospodična želi resnega znanja z gospodom 35—40 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec, potnik«. 11281-23 Razno Novi naslon franOfikanfika oL 8. 5? PREMOG DRVA — nudi 1. BOHORIČEVA b Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Deset slik oljnatih, lepih umetniških originalov nam za kompleten dobro ohranjen kauč. Ponudbe pod »1313« na oglasni oddelek »Jutra«. 11257-37 Villa Tartini • Strugnano (I s t r i a) Idllllca posizione al mare — giardini ombrosi — bagno proprio — quie-te assolutal Idilična lega ob morju — senčni vrtovi — lastno kopališče — popoln mir! Legnami lntrodotlssimo prlmarie Industrie Piemonte rap-presenterebbe ditta legname. Scrivere: Suino Giacomo, Bairo Torre (Aosta). Les Sprejel bi zastopstvo lesne tvrdke. Zelo dobro uveden pri vodilnih industrijskih podjetjih v Pijemontu. Naslov: Suino Giacomo, Bairo Torre — Aosta. Carburo dl calcio Kalcijev karbid Agente eselusivo per le provincie di LUBIANA e FIUME del Consorzio Italiano Carburo di Calcio e Ferroleghe di Roma: ING. ETTORE BEN-VENUT1 succ. S.a.g.1. TRIESTE via. M. T. Cicerone 2 Telefono 59-72 Indirizzo telegrafico: CARBURO TRIESTE Interpellateci per ogni Vostro fabbisogno ! Edini agent za ljubljansko in reško pokrajino Italijanskega konzorcija za kalcijev karbid in železne spojine inž. ETTORE BEN-VENUTI nasl. d.z o.z. TRIESTE via M. T. Cicerone 2 Tel. 59-72 Brzojavni naslov: CARBURO TRIESTE Obrnite se na nas ob vsaki vaši potrebi! Na£e gledališče DRAMA: Začetek ob 19.30 url Nedelja. 15. junija: Bog z vami, mlada leta! Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 16. junija: Via mala. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Igrala bo skupina slovenskih mariborskih igralcev. ★ »Bog z vami, mlada leta« (Addio, Giovi- nezza«) je naslov Camasio-Oxilijeve igre v treh dejanjih V njih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre, njeni zapletljaji in njen konec, tvorijo vsebino. V glavnih vlogah Levarjeva, Mira Danilova, Kralj, Sever. Režiser prof. Sest. Veljajo znižane cene. Tehten problem odločitve med človeško vestjo in paragrafom, razgrinja Knittlova drama »Via Mala«, ki je posneta po istoimenskem romanu. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnik, je zasnovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletljajev. Predstava je vredna splošne pozornosti. Dele ima štiri dejanja. Prevel ga je Peter Malec. ki ga je tudi zrežiral. Sylvelijo bo igrala Mira Danilova, gospo Richenauško — Kraljeva, Andreasa Richenauškega — Nakrst. dr. Guttknechta — Košuta, mater Laurečevo — Rakarjeva. Hanno Laurečevo — Starčeva. Niclausa Laureca — Košič. Amanna. pisarja — Blaž ter Annelijo. služkinjo — Juga B oltar jeva. Predstava bo jutri, v ponedeljek 16. t m., ob 19-30 izven abonmaja. OPERA: Začetek ob 19. url Nedelja, 15. junija: Faust. Izven. Ponedeljek, 16. junija. Zaprto. ★ Prvič v letošnji sezoni bosta pela Valerija Heybalova in Friderik Lupša v operi Boljše brije in dalje traja • • • Zahteva »te povsod britvico A L C O S O INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Obnavljajte naročnino Vsak četrtek odhod lz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne ln severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR in PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim. Zahvala. Vsem, ki so spremili našo blago mamico, gospo Julijo Helmich na zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami, se srčno zahvaljujem! Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 16. t. m. ob 7. uri v trnovski cerkvi. LJUBLJANA, 14. junija 1941. Gizela Franzl Bepbatov* bo nastopila v partiji Margarete, Lupša pa kot Mefiato. Opozarjamo na nastop mladih pevcev, ki bosta «i tema težavnima partijama imela priložnost ustvariti v okviru svojih zmožnosti, dva pevska in igralska lika. ki bosta občinstvo brez dvoma zanimala. Ostala zasedba bo običajna. Naslovno partijo bo pel. Franci, Valetina Janka Marto Kogejeva, Siehla Polajnarjeva. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debevec, koreograf inž. P. Golovin. Anatoi Maooševskt bivši tenorist zagrebškega in mariborskega gledališča, bo nastopil prihodnji teden v Rossinijevi operi »Seviljski brivec« v partiji grofa Alroa- vive. Pev«ka tekma. Ob koncu lanske gledališke sezone se je vršila v Operi PEVSKA TEKMA katere so se udeležili pevci in pevke iz vse Slovenije. Med nagrajenimi, tekmovalci so bili mnogo obetajoči pevci,, ki se s pomočjo banovinske podpore sedaj šolajo nri naših priznanih pevskih pedagogih. Odlični uspeh lanske pevske tekme' ie napotil upravo gledališča do tega. da io bo priredila tudi letos. Udeležili se je bodo lahko vsi. ki imajo lepe. četudi še ne šolane glasove in čutijo veselje do pevskega študija in zmožnosti za gledališki poklic. Podrobnejše obvestilo sledi v bodočih dneh. Slaščičarna Novotny se po tej poti najiskreneje zahvaljuje za številne čestitke in voščila, ki jih je o priliki svoje 501etnice prejela od cenjenih gostov, odjemalcev in prijateljev. Prav tako izreka toplo zahvalo upravi Združenja slaščičarjev, upravi Združenja trgovcev in časopisju za Izkazano pozornost. Goste, odjemalce in prijatelje, med katerimi so pripadniki vseh stanov izobraženstva in meščanstva, zagotavljam, da jim bo naša tvrd-ka zmerom kakor doslej skušala ustreči po svojih močeh. V Ljubljani, dne 14. junija 1941. Terezija Novotny, slaščičarna, Gosposvetska cesta 2. mumimniHHiiiiHiimmiiiMmH S Spodnje štajerske Mrtvec na njivL Na neki njivi v Spodnjem Radvanju pri Mariboru so našli mrtveca. Izkazalo se je, da gre za delavca Ivana Ternova, ki je bil 10. julija 1887 rojen pri Veliki Nedelji. Zdravnik je ugotovil, da, je umrl zaradi srčne kapi. Posebne izkaznice za zakol, s katerimi: je združeno dovoljenje za klanje živine, so bile uvedene na spodnještajerskem področju. Na vinarski in sadjarsld šoli v Maribora so bili te dni sprejemni izpiti iz nemščine, Izpit morajo uspešno položiti, vsi, ki so se vpisali. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli v zadnjem času znani mariborski mesar Ka-rol Weitzl, star 38 let, 951etna zasebnica Terezija Goznikova, 761etni upokojenec Aleksander Golubovič in 391etna zasebnica Ivanka Kocbekova, ki je preminila v mariborski bolnišnici. Ljudsko gibanje. V mestni župniji v Mariboru je bilo v aprilu in maju t. L 96 rojstev, 27 porok in 44 smrtnih primerov, v magdalenski župniji 56 rojstev, 57 porok in 89 smrtnih primerov (56 moških, 33 žensk), v frančiškanski župniji pa 15 rojstev, 27 porok in 20 smrtnih primerov (10 moških, 10 žensk). Zaščita dragocene hišne opreme. Da se ohrani narodno zgodovinska dragocena hišna oprema na Spodnjem štajerskem, je do nadaljnjega prepovedan nakup, zamenjava ali odprema narodno zgodovinsko dragocene kmečke hišne opreme, kakor n. pr. starinskega štajerskega pohištva, skrinj, omar in rezbarij. V mariborskem mestnem parku so se pričeli promenadni koncerti. Poleg železni« čarske godbe svirajo tudi godbeniki gorskega lovskega polka. časopisna vest. Z včerajšnjim dnem je »Marburger Zeitung«, ki je od prevrata 1918 izhajala kot popoldnevnik pričela izhajati kot jutranjik. POZOR! TRGOVCI IN MEHANIKI Vse dele za kolesa, kompletna kolesa dobite v neomejeni količini i SPLOŠNA TRGOVSKA DRUŽBA z o. z. veletrgovina koles in šivalnih strojev LJUBLJANA, Tyrševa cesta 33 (dvorišče) — Javna skladišča CREDITO ITALIANO Banca di interesse nazionale -- Zavod obče nar. značaja Sede sociale Genova Direztone centrale Milano Capttale e riserva: Lit 623*394*040 Sede di Trieste Piazza C. Ciano Tutte le operazioni di banca, cambio e borsa. Servizio speeiale per Ie relazioni com-merciali con 1'estero. Filiali in tutta lltalla Banche affiliate: Banca Dalmata di Sconto: Z ara, Spalato, Sebenico. Banca Italo Francese di Credito: Parigi, Nizza, Tunisi. H«»n Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said, ecc. Banca Italiana per la Cina: SciangaL Banca Italo Bel ga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc. Sedež družbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in raem: Lit 623.394)040 Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni tn borzni posli.' Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Split Zader. šibenik. Banca Italo Francese di Credito: Pariš. Niča. Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksandri ja, Kairo. Port Said itd. Italiana Sangaj. per la Cina: Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. Urejuje Davorin Ravljen, - izdaja za koowrdj »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni dal je odprnuia Alojz Novak. - Vrt ? l