192. številka. Ljubljana, sredo 25. avgusta. Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Jahaj s vb»k dan, litv^mai ponedeljke in dneve po prazatkin, te; ve4ja po posti prejem«*n, za avatro-ogerake dežele la celo leto 16 *rold., m pol leta 8 gold. aa četrt leta 4 goid, — Za LJubljane bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., sa četrt leta 3 gold. 30 kr., za on moaec I goid. 10 kr. Za pošiljanje na 4om ae računa 10 kvajo. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele za celo leto 20 gold., *a pol leta 10 gold. — Za goapode učitelje na ljudakih šolah fes sa dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiri-»topne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ee dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj a* itvoie frsnkirati. — Rokopisi 30 ne vrauajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op t a v niš t f o. na *<*W-o naj se blagovolijo pošiljat.' naroči.ine, reklamacije, OsnauSia, - .).   .diTrn.b.-raovno reči. ie v „Narodni tiakami" v Tavčarjevi hiti
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
Iz Spljeta, 23. avg. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Uporniki ho Turkom vzeli tvrdnjavo Krstac. Pri Nikšiču sedem kul (trdnjavic); dobili so mnogo orožja in stre-liva. Velikanska zmaga ! 4000 Srbov se je zedinilo s črnogorskimi prostovoljci. Govorica gre, da je v tem boji v okolici Neveaiu-skej Derviš-paŠa ranjen.
Iz Hrcea Novega, 23. avg. [Izv. telegram „Slov. Naivda" — došel za včeraj-inji list prekasno.] Vstaši gorenje Hercegovine vrlo napredujejo. Osvojili so tvrdnjavo Krstac in še 13 druzih manjših fortov (tvrd-njavic) od Garika do Druže. Iuiajo Se živeža in orožja. Z vjetimi postopajo naj-nljudneje.
Velike napredke dela vstanek v Hercegovini. Telegrama, ki ju tu spredaj pri-občujemo smo dobili za včerajšnji list prekasno, bil je uže v mašini. Tudi „Triester Ztg." ima iz Dubrovnika jednako poročilo o osvojenji Krstca, in celo imenuje kule, ka tere so poleg Krstca v obližji GaČka vzeli nstaši s prisiavkom da so dobili tudi kanonov v svojo oblast. Tako si vstajniki z bojem pridobivajo orožja iu streliva od Bamega sovražnika. Poročilo, da je ranjen Derviš-paša, zaznamuje nade izvestje le kot „go-vorico", in najbrž tudi govorica ostane, ker naravno je, da se zmage po pripovedih tudi včasi vzveličujejo. Ko bi se pak to ranjenje obistinilo, bilo bi preimenituo, ker glavni poveljnik Derviš-paša je znan energičen Tnrek in ko bi on neškodljiv postal, vzrastel bi pogum vstajnikom. Isto tako znamenito je poročilo, da se je 4000 Srbov zedinilo s
Metek.
iz severne zgodovine.
Litvu zu Gedimina, Olgierda iu JagielU.
(Spisal J. Steklasa.) (Datfe.)
Ali srečen svršetek tega čina pa še nij bil tako blizu. Hoteli so ženitev poljski npani," hotel tudi Jagiello — ali Jedviga nij Lotcla. Ona je silno ljubila vojvodo Vi-lclm .. Tudi je slišala o Jagiellu, da je divji, bezobrazen, uiti človeku podoben, kakor šumska zver, ves z dlako poraščen. Pani in poljski duhovni (kseuzi) so začeli Jedvigo nagovarjati, ter zukliujati v imenu određenja poganskih din, da vzame Jagiella.
Po dolgem odlašanju in pregovarjanju se je Jedviga vendat ohrabrila, ter sklenila, poslati poslance k Jagiellu. Kavno ta čas pa se je prikazal nepričakovano vojvoda Vilelm v Krakovu, kjer je živela mlada Jcd-
črnogorskimi prostovoljci. To je verjetno. Znano je, da se je v Srbiji pred več dnevi uglasilo toliko prostovoljcev. Ti so morali preko ViŠcgrada (od koder je bila tudi naznanjena te dui vstaja) udariti Črez Ivan planino na Nevesinje, in ta so se po „vel;ki zmagi" nad Dei viš-pašera s črnogorskimi prostovoljci zediuili. Ako sedaj krenejo na Trebiuje in se z oblegovalci združijo, ne bode moglo to mesto dolgo v turškej oblasti ostati.
O Tre bi nji nemarno še poročila, ali je bilo naskočeno in dobljeno, aH ne. Tu je pa na mesta, kar piše jugoslovansk oficir ueniškini novinam : Trebinje, nekdaj glavno mesto Hercegovine, leži v kotiČu, ki ga tiare j a mala reka Trebinjšica in Mokri potok, jedva dve milji od črnogorske meje in od dubrovniškega okraja. Tvrdnjava je v prastarem stilu zidana, z globoko vrezanim žalnim zobjem, velicimi luknjami za streljanje, kakor so sploh utvrjena mesta slovanskega iztočaja na balkanskem poluotoku. Te vrste tvrdnjave denašn im kanonom ne morejo ustavljati se. Ali oblegovalci Trebinja, katerih je 1500 mož, nemajo kanon, in turška posadka, kacih 400 mož, brani se izza zidov lehko. Le lakota ali pa izdaja od strani 10.000 ljudij broječega trebinjskega prebivalstva, ki je po nekolikem delu, če ne po veČini, tudi krščanska, da si valjda orožja nema, more mesto vstašem v roke dati. Pa tudi Turki teško v pomoč pribite, ker samo od jednega kraja, namreč od Mostara in Stolca doli morejo blizu priti. Tu pak so vstaši uže vse soteske zaprli in le velika vojska bi jih mogla pregnati. Za Trebiuje so bili uže večkrat hudi boji. L. 1463 je vzel to tvrdnjavo sul-
viga. Pani so se prestrašili ; n.jsu ga pustih v kraljevski dvor, ter so posebno pazili, da se ne bi sešel z Jedvigo, ter tako pomešal uže začetega dela. In čeravno so ostro pazili pani, vendar uijso mogli dosta pazljivi biti: Jedviga se je sešlu z Vilelinom v samostanu, ter se je ž njim tajuo veučala. Pani so to začuli, ter se preplašili, vendar pa nijso pustili začete stvari na miru. Ko sta namreč ženin in nevesta prišla od poroke v kraljevski dvor, zgrabili so pani Vilelma, ter ga sramotno veu segnaii. Jedviga je hotela za njim, ali nijso je puitdi. Ona se je jokala, prosila, grozila, da u de s sekiro vrata razbila, — pani nijso hoteli o tem nič slišati. Vilelm je nazadnje izprevidel, da mu v Krekovem nij nič več obstanka, zatorej se je vrnil v svojo domoviuo, da bi se mu še kaj bujšega ne pripetilo.
Ko se je vse to dogadjalo, bil je Ja-giello na potu v Krakov. „Pani" in dubovui so zopet  morali Jedvigo  pripravljati,  le s
tan Mohamed II. z velicim trudom. Leta 1694 pa Beuečani pod Delfirom. GeografiSen položaj, v kotu Črno gore, daje Trebiuju velik strategičen pomen. Če vstaši Trebiuje do-bodOj pravi pisatelj, imajo zvezo s Cmo goro, Dalmacijo, vse do morja, in skozi Klek ne more noben turški vojak več v Hercegovino.
O vstanka v U os u i ima hrvatski „Obzor" brzojavna poročila iz Kostanjice, da so se vstaši pred Turki nazaj pomaknili, ker čakajo, da dobodo dovolj streliva, pušk in bojev vajenih vodij. Užo so dobili precej strelnega prahu. — V četvrtak so se bili šest ur. — Turki robijo in palijo hiše pobeglih v gore in streljajo še vedno tudi na avstrijske stražarje, ako jim le ti ne puste še na avstrijskej meji proganjati in klati begunce.
Iz D u bi c e se istemu lista javlja, da prodajejo kristjani na avstrijskej meji živino in vse, žene in otroke črez mejo pošiljajo, sami hite v gozde. Turki h » se skrili po gradeh, vstaja pak napreduje.
Iz Staregradiške se „Obzoru" dalje poroča, da je več turških vojakov z orožjem pribežalo pred vstajniki na avstrijska tla. Vodjev manjka vstašem — tako se toži tudi od tu.
Iz Siska pišejo, da je prešlo na avstrijsko zemljo 10.000 ljudi in 5000 glav živine.
Vstanek v Bosni se bode razvil še le v kacih desetih dneh, ko se bodo vstajniki preskrbeli s strelivom in ko dojde kaj več vojaško izurjenih mož k njim, da vodstvo ^ie vzamejo.
težkim trudom so jo pregovorili. Njej na uobeu način nij moglo iz glave, kar je slišala o Jagiellu, o njegovej podobi iu njegovih nravih. Pani so nagovorili Jedvigo, da ;e poslala Jagiellu naproti vernega Človeka, ki naj bi ogledal litvauskega kneza, ter kaj pozvedel o njegovem ponašanju. Pani pa so to javili Jagiellu, ter ga prosili, da poslanca niilostljivo sprejme. Jagiello je sprejel zares Jedviginega poslanca prav milosLljivo, pri-lizueuo, ter ga odpustil z veliko častjo. Viuivši se domu, povedal je poslanec Jed-vigi, da je litvantki kuez vljuden in čeden, v obnašanju ponosen, ali dru .a: krotek in laskav. Na celem telesu nema ne eiie napake, nego je lep, ter je videti kakor pravi vladar. Jedviga se jo vsled tth. vestij pomirila, ter privolila na možitev z Jagiellom.
12. februarja 1386. je prišel Jagiello Hvečano v prcstoluo mesto Poljske, v Krali ovo. Tretji dan potem se je dal knez krstiti, ter je stopil tako v naročje katoliške cerkve.
Hrvati so t prvej vrsti poklicani kot najbliža ji sosedje, in hrvatski ter srbski graničari kot izvežbani vojaki, da pomorejo ubogej raji v Bosni ne le z novci, nego i osobno. Isto tako je hrvatski sabor, ki se je sedaj sešel, pozvan, da nekaj stori v svojo lastno korist in čast, kakor po dolžnosti slovanskej. Upamo, da tudi bode storil, kajti glasilo ogromne večine hrvAtskih poslancev, „Obzor" piše v uvodnem Članku, izšlem na dan otvorenja hrvatskega sabora sledeče: „Vrlo su ozbiljne okornosti pod ko-jimi se sastaje sabor. Na granici hrvatske zemlje biju sdvojeni boj braća nada po krvi, jezika i po vjeri. Zatajili bi sami sebe, svoje porieklo, svoju prošlost i budućnost, kad bismo uztvrdili, da se ljuta ova borba nas nedojimlje. Da hrabri oni borioci podpuno uživaju simpatije cieloga našega naroda, ne-trebamo ni spominjati."
Kako se Turki, prijatelji nekaterih Nemcev in naših nemškutarjev, blago in lepo bojujejo, pove sledeči dogodek: „Pri Gabeli so brez vsega uzroka ubili necega slepca in necega potnika, v Konjici so zaklali duhovnika Petra Seldo in še necega duhovna, in v mostarskem kadiiuku ubili tri neorožene brate Planinić.
Letošnje učiteljsko zborovanje na Primorskem.
Po raznih avstrijskih deželah je v no-vejšej dobi našega šolstva pri učiteljstvu tako živahno gibanje, kakoršnega ne zapa-zujemo pri nijednem drugem stana. V tem, namreč v marljivem zborovanji se odlikujejo tndi slovenski učitelji po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, kjer z ene strani v svoja zasobna društva in shode pridno zahajajo, a z druge strani se tudi vladnih zborov z gorečnostjo udeležujejo. Veliko dobrih nasledkov imele so razne učiteljske skupščine, zlasti v tem oziru, da se je uči -teljstvo pri njih svojega važnega poklica zavedati začelo, da si je svoje znanje in svojo omiko utrjevalo. Za šolstvo bi bili učiteljski zbori tedaj posebno koristili, ako bi se vlada na nasvete učiteljskih skupščin več ozirala in ne devala največ nasvetov, sprejetih pri okrajnih in deželnih učiteljskih
Na krstu je dobil ime Vladislav. Preostal je še tretji svečani čin, ženitba in svečano kronanje Vladislava Jagiella. 18. februarja je stopil Vladislav, veliki knez litvanski in zaštitnik Poljske, z lepo Hedvigo pred altar, in 4. marca za tem je bil on kot Vladislav II. kronan za kralja Poljske. Za temi slavnostmi je sledila velika gostba, na ka-terej je bilo do tisoč gostov. Okolo miz so peli pevci, plesali plesalci, kazali sleparji svoje sleparije, zvečer pa so bili plesi, dirk s konji in druge primerne igre. Radoval se je Jagiello, radovali so se poljski pani, naj bolj izmej vsih pa katoliški mnihi. Tudi bratje Jagiellovi, ki so ž njim prišli, so se odpovedali poganstvu, ter se pokrstili; pa tndi mnogo drugih odličnih litvanskih poganov se je preobrnilo pri tej priložnosti. Ko je pa Jagiello zapovedal dvema Rusoma, da morata postati katolika, nijsta hotela tega storiti. Jagiello je dal njima zato glavi odsekati.
Proti koncu leta je šel Jagiello s svojo
skupščinah — ad acta. — Pa postimo to. — Veseli nas denes, da se bodete letos na Primorskem, kjer nijso imeli dosedaj učitelji, vsaj slovenski in hrvatski niti večjega društva, niti večjega zbora, kjer je torej vsak učitelj le sam zase živel, sešli prvi deželni učiteljski konferenci, 4. oktobra v Poreču, 11. oktobra v Gorici. — Veseli nas to uže radi tega, ker bode ta skupščina spodbudila naše brate na joga, naše ožje in širje domovine, da se bodo večkrat v edinosti, katere sicer tudi zdaj manjkalo ni, za svoje pravice in za prava pedagogična načela se potegovali.
Vse okoliščine kažejo, da bodete prvi deželni učiteljski konferenci na Primorskem lepo osnovani tako, da bodo učitelji korist od nju imeli. To nam spričnje ta dobra misel, da bodete ž njima združeni precejšnji razstavi učil, za kar se delajo velike pri prave. V ta namen tudi mi radi priobču-jemo poduk, po katerem se bodete razstavi osnovali, in želimo, da bi se ju mnogo učiteljev slovenskih, ne samo primorskih z boljšimi učili udeleževali. — Želimo pa tudi na korist primorskega učiteljstva in šolstva, da bi šolske vlade na Primorskem mnogim, ako ne vsem učiteljem primorskim pristop k 1. skupščinama te vrste in k 1. razstavama dovolile. Baš tako se nadjamo, in ne bomo se menda akanili, — da se bodo se skupščine volile v pravem pedngogičnem (narodnem Ur.) dubu, da se bodo te skupščine udeleževalci skazali prave pedagoge, in da se ne bode v nje vrival strankarski politični duh, kakor se je to pri marsikaterih lanskih učiteljskih skupščinah godilo.
1. Uč."
Politični razgled.
Motrmnje deiele,
V Izubijani 24 avgusta.
Iz Dunaja se poroča, da bodo dtele-gncije zarad ogerskega državnega zbora zborovale stoprv meseca oktobra. Vendar pa to še nij gotovo. Ministerstvo se bode odločilo v enej prihodnjih sej.
IfMinimter pravosodja Glaser je, kakor poroča „Reicb.bg. Ztg.u s posebnim pismom opomnil državne pravdnike na ono postavno določilo, po katerem je prepovedano časopisom objavljati karkoli o premeščenji avstrijskih vojakov; ob enem je nek državne pravdnike
ženo v Litvo. Semkaj so se bile poslale uže naprej cele trume dvorjanov in mnihov. Za kraljevim odhodom pa je šlo mnogo vozov polnih zlatih, srebrnih in mednih podob, sukna, vrvic in raznega drugega kinča za darove novokrščenim. Nastopila je zima; litovska jezera so se zmrznila, ter bila pokrita z snegom; cesta je bila ravna in gladka, in brzo so drčali kraljevi konji proti Vilni. Narod je od vseh stranij pritekel gledat dozdaj neviđeni prizor; vsi so se klanjali svojemu velikemu knezu in njegovoj soprogi, ter so veselili, da se je on vrnil zopet v svojo domovino. Ko je pa prišel Jagiello v Vilno, izdal je povelje, da mora ves narod, pogani in pravoslavni, sprejeti katoliško vero. Nepokornim je grozil s šibami. Novospreobrnjenim so bile polajšane dolžnosti, trdovratnim pa so še večje nakladali. Na odločeni dan so bili vsi pogani iz bližnjih krajev zbrani v Vilni. Trumoma so je odpel je val i v reko, polivali je z vodo, polagali  nanje  znamenje  sv. križa, dajali
opomnil, da naj ostro postopajo proti onim listom, ki bi se pregrešili 'proti temu določilu. Vsled tega ukaza je bilo v poslednjem času več listov konfisciranih, ker so naznanili, da pošilja vlada vojake v Dalmacijo. Ker je oni paragraf, ki ima v sebi omenjeno določilo, zelo raztegljiv, je težko listom od'Li konfiskaciji, ker je težko razločiti, kedaj je ..država v nevarnosti", ako se odhod kakega armadnega oddelka iz njegovega dosedanjega stanišča naznani. Iz tega se vidi, da člen IX. postave leta 1862 ki je narejen za čase vojne, visi sedaj kot Damoklev meč nad glavami časnikarjev. In vendar sedaj v Avstriji nemamo vojne.
Statročehi ne znajo v teh važnih Časih dražega, nego na večno nadaljevati neplodni domači razpor in razdvoj. „Pokrok" prinaša uže deveti članek proti češkej svobodomiselne) stranki, in sam R;eger stopa z dolzim člankom v polemiko zoper „Narodne L'ste." Bilo bi lehko uže dovolj.
fmttli.ihi listi se po stari poljski šegi prepirajo zaradi novega namestnika. „Ga-zeta Narodova" se UDira imenovanja ministra Ziemialkovskega, ker je preveč vladen, in naglasa, da naj se Poljaki pridružijo opoziciji proti Auerspergovem ministerstva. „Dziennik poljski" pa trdi, da bi potem Galicija izgubila vse svoje pridobljene pravice, in da se sme oponirati ministerstvu le onda, kadar hoče škodovati napredek in narodnost.
Deželni zbor hrv>atsMee kraljevine je bil 23. t. m. slovesno otvoren. Ban Mažura-nić je bral kraljevo pisanje, katero spominja najprej plodonosnega delovanja poslednjega deželnega zbora in se sklicuje na zvestobo in domoljubje novih poslancev. Dalje priporoča zboru, ka naj po votiranji budgeta nadaljnje delo glede zboljšanja nove uprave in pravosodja, kakor tudi gledć duševnega napredka in materijalnega blagostanja dežele, katero je prejšnji deželni zbor začel, in obeta, da bode vlada več dotičnih predlogov v zbor prinesla. Dalje obeta reskript, da se bodo razmere mesta Reke napram Hrvatskoj rešile morda še v tem zasedanji, ter obeta, da bode vlada skrbela, da se v smisla postave 19. junija 1872 še ostali del vojaške krajine razvoj niči in Hrvatskoj pridrnži. Naposled pozivlje zbor, ka naj izvoli poslance v državni zbor oger-ski, kder bodo pri volitvi v delegacije in pri predlogih gledć hrvaških in slavonskih Železnic sodelovali. Pri točkah, ki se nanašajo na utelovljenje vojaške krajine in železnice, je deželni zbor navdnšeno živio klical. Galerije so bile prenapolnene.
Srbski „Vidov dan" od 20. avg., ki nam je zadnji došel, prinaša članek,  v ka-
vsakemu poedinemu novo krstno ime, ter je puščali domov, obdarivši je poprej s podobami, s steklenimi biseri, z belim suknom in z lepo obleko. Siromašnim Lltvanom so se ti darovi jako dopali; mnogi so se prišli krstit po dvakrat, da bi dobili belega sukna ali pa kakšno drugo stvar.
Poganski Litvani so se močno prestrašili, ko so mnihi perkunov večni ogenj polili, njemu posvečene loge posekali, kače in guščare pobili, porušili stolp, s katerega so poganski duhovni (vajdeloti) svoja prerokovanja govorili. Kadar so pa opazili, da njihovi ponižani bogovi vse to trpć, začeli so dvomiti o njihovej moči, ter so ostali pri krščanskej veri. Vendar pa je praznoverni narod še vedno svoje poganske bogove častil, čeravno je bil pokrščen; vedno je še svoje poganske bogove častil, ter se držal svojih poganskih navad.
Tako je bila pokrščena L'tvanija — ali ne vsa. Nekoliko poganskih Litvanov je bilo pripravnih, iti v boj za svojo vero. Pravo-
terem priporoča koalicijsko ministerstvo, to je ministerstvo sloge. Došlo je Treme, da se vidi, ima-li Srbija velikih rodoljuba i nesebičnih državnika". Istina, ali v drugem smislu nego ,. V. d.u misli.
Na francoskem zborujejo sedaj glavni zbori po okrajih. Novine prinašajo govore predsednikov, katerih večina je republikanska. — nTemps" piše, da se je obrnila Rusija do velicih vlad, da Be vzhodno vprašanje „povoljno" reii. Kako?
V novem nemškem cesarstvu preganja vlada svobodomiselne časopise. Iz raznih krajev se poroča o nevrednem ščipanji ; dvornimi paragrafi se proti novinarstva rabijo. Preganjanje frankobrodskega lista nij ostalo samo. V Ahrvveileru je preiskovala policija tiskarno ondotnegs „Volksblatta" iskaie „skrivnega" urednika, se ve da brez nspeha. Tudi v urednikovem stanovanji je vsa kota preobrnila. V Gdanjskem je p >-licija s silo tirala urednika ondotne „Volku. Ztg." pred vojaško sodnijo, da bi pričal proti nekemu vojaku. Nemške vlade so si v vsem podobne.
'#>/»•*h<r vlada, katera je še pred petimi dnevi tajila važnost vstanka v Hercegovini, ter zagotovljala, da bode imela „v kratkem" ondl 18.000 mož, je po najnovej šili telegramih, katere imajo angleške „Times" iz Carigrada, sprejela nasvete tujih diplomatičnih poslanikov glede pomirjenja. Poslaniki velikih vlad, na čelu ruski poslanik general Ignatiev, so turškej vladi svetovali, ka naj da kristijanom take pravice, da bodo enkrat pomirjeni. Zarad tega bode šel Servtr-paša kot izredni komisar turške vlade v Hercegovino. Toda kdo bode Turku vrjel, kateremu ukazuje njegova vera večno vojsko proti kristijanom, in za katerim več „trava ne rase." Znani Mithad-paša, ki je nekdaj klal Bolgare, je postal turški minister pravosodja, Mahmud-paša predsednik državnega sveta in HusHein Avni-paša vojni minister. Ako bode Mithad-paša kristijane sodil, potem uže naprej lahko vedo, česa se jim je nadjati. Hnssein Avni-paša pa bode zopet pustil „iz Carigrada dva bataljona vojakov" izmarširati!
Domače stvari.
— („Laibacher T a gb lat t") izhaja v Ljubljani, v sredi tiste kranjske in slovenske dežele, ki je stoletja trpela zversko divjost, grdobo in pasjo podlost Turkov, — vendar v zdanjem boji hercegovinskih in bosenskib kristijanov za svobodo, stoji na strani Turkov in piše proti krščanskim Slovanom. Ali va« nij sram, vi nemškutarji, od slovenskih staršev, ali iz slovenske krvi ro-
slavni tudi nijso hoteli sprejeti katoliškega veroizpovedanfa. Tem na Čelo so se postavili bratje Jagiellovi. Tudi se nij dopalo Lit-vanom, da je bil njihov knez večjidel v Kra-kovu in ne pri njih v Vilni. Začeli so se upori; nekatere pokrajine so se vzdignile na orožje; treba je bilo, s Bilo je pomiriti. Jagiello sam pa je sprevidel, da je njemu jako težko, Litvanijo vladati iz Poljske, zatorej je postavil tamkej svojega brata Skir-gejla za velikega kneza in namestnika. Temu pa je bil zaviden Vitovt, sin hrabrega in podvzetuega Kejstuta, katerega je dal Jagiello ubiti. L? ta se je vzdignil v zvezi z nemškimi vitezi na Jagiella; oblegal je dvakrat Vilno, ali jo nij mogel pridobiti, ker so jo Poljaki hrabro branili. Jagiello pa nij hotel vojske, nego je rajši mir sklenil, ter mu pustil Litvanijo. Vendar je moral Vitovt Jagiellu priseči, da bude ostal vedno v ozkej zvezi in jedinstvu s Poljsko. (Konec prihodnjič.)
jeni, da postajete po tem glasilu Turki, pravi renegati! Vi nijste „Kranjci", vi ste jani-carji !
— (Kegljanje za dobitke) na korist kopanja ostalin iz prazgodovinskih vodnih poslopij na koleh se vrši v tukmjšnjej znani gostilnici „pri konjiču" (Rossl), kar smo naprošeni slovenskim ljubljanskim ke-glalcem naznaniti.
— (Dobrodelni koncert), katerega je napravila godba našega domačega peš polka Kuhn št. 17  za po toči poškodovane prebivalce konjiškega in slovenje bistriškega okraja je dal čisti donesek 198 gl.
— (V Žalcu) se je odprla 15. t. m. brzojavna postaja.
— (Iz Rogatca) se „Politiki" brzo-javlja 20. avg.: Tukaj zbrani jugoslovanski gostje so imeli včeraj obed. Prva napitnica je veljala zedinjenju vseh Jugoslovanov.
— (Iz Rakeka) se nam piše: Pretečem petek je v Lazah pri Planini požar tri hiše in en kozolec vpepelil. Zgorelo je nbogim posestnikom vse, razen tega, kar so ua sebi imeli. Zgorelo je tudi mnogo sena in en prašič. Ogenj je bil baje po nemarnosti zatrošen.
— (Toča.) Iz Črnomlja se nam piše: 21. t. m. po polu dne je toča celo Črnomelj-sko faro popolnem potolkla in lakote se je bati. 70 do 80 let stari ljudje se takove nevihte ne spominjajo; najdrobneja toča je bila ko oreh debela, vmes pa še debelejša ko kurje jajce. Po toči je bila zemlja kakor od snega pokrita. Kako bi se izdatno pomagati moglo, sam bog ve. Potrebno je resnega prevdarka v dotičnih krogih. Deželnega ali državljanskega kredita bo treba, nabiranje milodarov ne bi nič hasnilo.
— (Poskušana goljufija.) Iz Šoštanja na slovenskem Štajerskem se nam piše 22. avgusta. V nedeljo 15. avgusta pride v našo posojilnico mlad' človek, čedno kmetski oblečen in prosi za posojilo 400 gl., kateri se bi mu naj kmalu izročili, ker silno potrebuje novcev. Kot zastavo ponuja hranilnično knjižico mariborske hranilnice, na katero je bilo G00 gl. vplačanih ua ime „Krant". Ravnateljstvo, da si nij dvomilo nad pravičnostjo vložene hranilničue knjižice, je vendar po društvenih pravilih zahtevalo, da se saj eden znan mož kot porok podpiše na dolžno pismo. Človek gre in pripelje po polu dne nekega poštenega kmeta iz škalske fare, kateri pa, ko je slišal, da bi se moral podpisati tega nij hotel Ntoriti, češ, da je sicer uže večkrat videl omenjenega človeka, a da ga premalo pozna. Denarničarju g. Fr. Vošnjaku začenja cela stvar sumljiva postajati, reče tedaj, da bode knjižico mariborski hranilnici poslal. TiBt človek potem zgine in ga nij več blizu, Iz Maribora pa pride odgovor, da je res nekdo na ime „Krant" lansko leto vložil na dve knjižici, na vsako po 1 gl. Omenjeni goljuf pa je falzificiral knjižici iu zapisal v eno G00, v drugo 400 gld. Stvar je sodniji naznanjena, katera zasleduje zločinca.
— (Nemška kultura.) Piše se nam: 13. t. m. je bilo v kavarni Ronnerjevi zbrano pri „domini" več gg. c. kr. uradnikov, kateri se štejejo k ljubljanskoj inteligenciji. Pri tej priliki je neki oficir o privatnej za devi par besedij po slovenski vprašal g. Twerdija, na katero vprašanje mu pa oni zarenČi: „Horen Sie mir mal auf mit dieser
Kosakensprache, denu die gehort in die Čitalnica, nicht aber in ein bffentlicb.es Lokal". Ta gospod T\verdi, ki tako psovalno govori o našem jeziku, je c. kr. uradnik, 10 let nže na Kranjskem in ne zna niti besedice slovenski, akoravno vedno pot. .huje naš jezik pri svojem uradu. Ko je nemška kultura, da tajci, ki so mej našim narodom v službah, njegov jezik zasmehujejo, da si ga niti ne poznajo.
Ustnica uredništva t G. M. Fl. v V. Uže
mnogokrat smo povedali, da v principu iib dajemo potrdil, da ta ali oni gospod ntj piaal kacega ali nobenega dopisa, kajti Če tacim ugovorom pot odpremo, pntem bi so jih za nekateri dopis oglašalo petdeset nam neznanih z obširnejšimi izjavami, kaj oni nijso vsega pisali. Branite se „nedolžnitt sami, naš prostor nij za taka izgovarjanja.
Ustnica  administracij««:   M. P.
v Veliki nedelji 1 gl., R. v Ljubljani 1 gl., P. K. v Št. Vidu pri Zatični 1 gl. 50 kr., Žminjski rodoljubi v Iatri 14 gl., G. Karel Tavčar v Ljubljeni 15 gl.. G. Schmjdt v Ljnbljani 2 gl., Tovarna Griže pri Žavci 13 gl., Vesela drušnica v kamniški čitalnici 3 tri. 30 kr. Sprejeli in storili po želji pošiljalcev.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere ii Barry
t* MJontlonttfc.
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i itrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 7 želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-^avljonje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Ulo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, ■>tožnost, diabet, trganje, shujšan je, blediČico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, lego dojni('ino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinje Castle-*tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih iflob, se razpoiiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprtfevalov. Spričevalo zdravilnega avčtnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in <riži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. ori kamnju, pri prieadljivem a bolehnem draženji v «calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prf vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grla. 'L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen nnogo učenih družtev,
Winche8ter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja. iolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se Bam glede 'ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barry -aeatransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s tein, tajni sanit svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. itr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strai-iimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti mj nogel, je v sled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-joliiama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor nedicine ua vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piio v ,Berliner Klinische Woch enschrl rt" od j, aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiin, da je ozdra-/ila eiif^-a uiojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-iicau (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več a več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila uJBo bila v stanu odpraviti: toda Revalescičro gaje •zdravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dliaaeldorf^ i* dolgoletnem bolehanji glave iu davljenji.
Št. 64.210. Mark izo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, trealici na vseh udih, Bhujšanji iu tiipohondriji.
Št 65.715. Gospodični de Bfontlouis na nepre-fcavljenji, nespanji in bu j sanji.
St. 75.970. GoBpoda Gabriela Tesnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ■koro hrt-zuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, \ i liki Vanidaa, na pijučnem kašlji iu bolehauji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 76,988, lUrona Sitnio 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
B* \alescičre jo 4krat tečneja, nego meso, ter se pri uiru.ščcnih i i otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede hrane.
V plohartin ,»ušioi.h po pol fanta 1 gold. 50 kr., 1 fant. 2 guld. 5\j t.r., 2 ranca 4 goli. 50 kr., 5 run tov 10 fcoId., 12 fcntov 90 gold., funtov 36 gold., — Bevaleaciero-Biacuiton v pušicah a 2 gold. 50 ki. In 4 gold. 50 kr. — Hevaleaoicre-Chooolatee v praha In v ploščicah ta 1.2 ta« 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold 60 kr., i i Ua 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta.
10 go!d., za 288 ta* 20 gold., — u 576 tal 36 gold — Prodajo: Barry du Barrv i j I, Wall3aehg*»e it. 8,
&  C o m p. na l»i v  LJubljani Ed
Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v tiradel bratje Oberanzmoyr, v lan taroku D i cel: ti m Frank, v Celovel P. Biru baehor, v B^ontM Ludvig HQUer, v Mariboru M. Morič, v USerann J. B. Btookhauaen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer novicah pri N. S n i r h u, v Oseka pri Jul. D a vidu, lekarju, v C*radctt pri bratih Oberranz meyr, v TeiueMvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-<l i u u pri lekarju dr. A. Ualterju, kakor v vseh mestih pri dobrih i carjih m spocurijnkih trgovcih; tudi razpošilja taoaj ika iu*v. na vao krajo po oofttnil uakazmuah ali povietjih, (206)
St 102.
imrli » *JiF.lMjiana
od 20. do 24. avgusta: Terezija Matcrnik, 69 1., na pljučnici. — K. Lebon, mesarjev otrok, 9 inos., na oslabljenji. — A. Gregorer, hči pekovskega mojstra, 3 1., na osep-niiah. — Kari Zima, delavski otrok, 1 1.. na sušici. — Itoza Dolenee, liči krojaškega mojstra, 9 L, na difteritični paralysi.
Dunajska bor»a 24. avguBta.
(Izvirno tfjiđgraučno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo   .   . . Akcije narodne banke Kreditne akcije   .   . ,
London......
Napol........
C. k. cekini.....
Srebro .......
.   70 gld.	—	kr.
•   JJ .	85	■
. 111 ,	70	■
920 ,	—	
210 ,	—	•
.   111 n	80	
	93	
	28«/,	
. ioi „	75	*
O&las.
(281—2)
Sliirisi pozor!
S Iti. ulitobrom začne tukajSna c. kr. pripravnica svoje drugo dolsko leto. Kakor znano, je namen te dole, prevelikemu pomanjkanja ljudskih učiteljev v okom priti. Do sedaj je moral vsak, kdor je hotel stopiti v učiteljsko izobraževal išče, naj manj spodnjo gimnazijo ali realko dovršiti, zdaj nij tega več treba, ampak popolno zadostuje, da eno leto to pripravnico z dobrim vspe-ltom obiskuje in po prestanem sprejemnem izpita se sprejme v izobraževališče. Pogoji za sprejem v pripravnico so: 1. dovršeno 14. leto; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjeni>st ; 3. odpustno spričevalo ljudske ali meščanske šole. Sprejemajo se dečki in deklice in sicer vsak dan od denašujega dne začenši do l<». oliiobra ustmeno iu pismeno pri podpisanem voditeljstvu. Pridni učenci dobe 50 gold. državne štipendije. Ta šola nij namenjena le za okoličane, ampak ravno tako za Kraševce in Vipavce in sploh vsacega, kdor se hoče oglasiti. Želeti bi tedaj bilo, da bi se mnogo mladine udeležilo.
V Prošeku, 17. avgusta 1875.
Voditeljstvo c. kr. pripravnice.
Razglas.
(283—1)
Podpisali c. kr. okrajni šolski svet je obedvema mestnema deškema šolama oziraje se na §. 9 postave od 29. aprila 1873 vsakej posebe| sroj šolski okraj določil, po katerem bodo mestni deli nasledno v i«.lam :
V I. mestno ljudsko šolo za dečke
v licealiieai poslopji:
a) od mesta ; hiše številke 1 do 13, dalje od štev. 234 do 314,
b) celo poljansko predmestje,
c) celo šentpetersko predmestje, iu
d) hiše v frančiškanskih ulicah.
V II. mestno ljudsko solo za dečke
v k i nI.o \ hI. (in  pilil inisl } i :
a) od mesta; hiše št. 13 do 234,
b) celo karlovsko predmestje,
c) Kurja vas,
d) Krakovo, Trnovo,
e) gradišno predmestje, in
f) razen hiš v frančiškanskih  nlicab vse druge hiše kapucinskega predmestja. To se splošno naznanja  z pristavkom,
da se morajo otroci, ki v omenjenih mestnih delih stanujejo in so dolžni šolo obiskovati, ker se šola 16. septembra t. 1. začne, uže 14. in 15. septembra pri dotičnih Šolskih vodstvih zarad sprejema (»glasiti.
C. kr. okrajni šolski svet za mesto
Ljubljana 13. avgusta 1875.
St. 14G.
Razglas.
(284—1)
Podpisani c. kr. mestni okrajni šolski svet je nunski dekliški šoli, in novo ustanovljeni mestni dekliški šoli oziraje se na §. 9 postave od 29. aprila 1873 vsakej posebej svoj šolski okraj določil, po katerem bodo mestni deli nasledno všolani:
V nunsko dekliško šolo:
Mesto od hišne štev. 169 do 314, dalje gradišno-, kapucinsko-, šeutpetersko- in poljansko predmestje.
V mestno dekliško šolo
v rcdutneiu poslopji:
Mesto od hišne štev. 1 z hišno štev. 168 vred. Karlovsko-, krakovsko- in trnovsko predmestje, konečno Ku>ja vas.
To se splošno naznanja z pristavkom, da se morajo otroci, ki v omenjenih mestnih delih stanujejo in so dolžni šolo obiskovati, ker se šola 16. septembra t. 1. začne, uže 14. in 15. septembra pri dotičnih šolskih vodstvih zarad sprejemu oglasiti.
C. kr. okrajni šolski svet za mesto
Ljubljana 16. avgusta 1875.
Učiteljska služba.
Na enorazreduej nan d ne j šoli v Ht, Loreucu poleg Proži na se razpisuje učiteljska služba z dohodki 111. razreda in stanovanjem.
Prositelji, zmožui uloveunkega in nemškega jetika imajo svoje dokumentirane prošnje potem predstavljene šolnke gosp.jd-*ke vposlati do kotiva septembra t, 1. krajuemu Šolskemu svetovaisivn uri Št. Lo-reucu poleg Prožiua, pošta Storć.
Okrajni šolski svet Celjski,
dno 20  avgusta 1875. (285—1) Predsednik: Minus 1. r.
Važno za gospodarje!
flT~-■
Zaloga poljedeljskih mašin
od
II. Smetan v Građen (Griesgasse),
priporoča svoje najboljše in prav ceno Roitic iiilatilii«' mašine s patentiranimi vreten-
skimi bobni po 110 gld. Vlacllne maiiine od 270 do 300 gld. Viiite za žito snažiti, male 35 gld., velike 50 gld. Trlour (mašina za iztrebljenje kokalja in grahora)
135 gld.
ICoena mn-iim za lickanje turšico 35 gld. Ko«ni mlin za debelo mleti, mali 75, veliki 95 g'd. ltczalnlk za repo ribati, mali 35 gl., veliki 50 gld. l*r«we za vino in sadni mošt od 100 do 365 gld. s i. o i k »i' i • /. u *' mašine od 75 do 100 gld. im im i ratne vrste od 12 do 20 gld. Katalogi in zapiski cea se franko pošiljajo, če se želi. (28U—;J,
Piccolijeva lekarna „k angelju".
Farmacijske specijalitete
<»ul»i*lel JPiccolljit,
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zohobol in ustne bolezni, zoper gujilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, valit vsiin enakim izdelkom. 1 Btckluuica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno iu no slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
Bcdaj znani želodečui liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice iu kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, bo jej dajo prednost pred vsemi uuiivaliiimi vodami, lepoličjeiu in lejtotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 .steklenica 1 gold.
Rajževi   pulver.    lzključljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar bo nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde.
Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoće. 1 steklenica 40 .kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je Ićk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj so pošto proti poštnemu i>o\/<ijii. (132—87;
'l lllHalBHIHi lilllHIlil III lili
22, avgusta:
lliilil iz' Gradca. —  Kaufaian iz Dunaja.  — Maschek
■wjre#a
iz Zadra.
Pri Sionu: Kraus iz Trsta. — Križ iz Čabra. — Fabiani iz Peke. — Feichtinger iz Gradca. — Tomic iz Reko. — Volkovič iz Zadra. — Švingar iz ltadovljice. — Prutn-<r iz Dunaja.
Pn ji al iti : Gairinger iz Dunaja. — Iloiuhi or iz Trsta. — Kosner Iž Gradca. — AVikuer iz Dunaja. — Zechner iz Brežic. — Prost iz Dunaja. - IVrisnik iz Terbovelj.
Strelovod.
izdajatelj in nreunia. Josip Jurcic.
Pogostne sirili- v pusloilnjem času v poslopja, ki so brez t>trclo-votla, napotile so podpisanega, da opozori posebno občinstvo na svoje po-skušeue strelovode najnoveje sestave in je priporoča. Stroški so naznanijo, in so izračiinjoni prav po ceni. Ignacij Taglelent* skladlšoe strelovodov, na drobno in debelo. Od 12. avgusta 1. lleiligenkreuzorhof, Grashofgasse 3, \Vien. ('26'J—7) _Naročila iz provincij bodo hitro in redno izvršene._
Ltatrcuna in tiso. „Narodne tiskarno".