Credalitvo-anratai Ljubljana, Kopltarjava 6. Teltioo 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 Mr, za lno. ssmstvo 31-50 Ur. tek. rač.t Ljubljana 10.650 ra naročnino In 10.349 za Inserate Izključna pooblaščeuka za domača in inozemske oglase: Unione PubbllcIU Italiana S. K. Milano SEPTEMBER-1943 PETEK l^oncesatonalla escluslva pei la pubhllclU dl provenlenza Italtsna ed ejtera Unione PubbllcIU Italiana S. A„ Milano Azioni aeree e navali Comando snpremo, bollettino di guerra Nr. 1195: Localita della provincia di Na-poli sono statc bombardate da aerei — danni di scarsa cntita. Navi nemiche hanno effettuato liri nella zona di Capo Pellaro (Calabria) prontamente controbbattute dalle batterie costiere. Generule Ambrosio. Letalsko in pomorsko delovanje Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo štev. 1195: Nasprotna letala so bombardirala kraje v pokrajini Napol i — škoda manjšega značaja. Sovražne ladje so obstreljevale Capo Pellaro (Calabria); obalno topništvo jim je takoj odgovorilo s proti-udarci. General Ambrosio. Bolgarske množice kropijo kralja Borisa Sofija, 2. sept. as. Na stotine in stotine lepih in ganljivih prizorov kaže spoštovanje in ljubezen bolgarskega ljudstva do svojega kralja. V vseh izložbah in tudi najrevnejših hišah so izpostavljene kraljeve slike s črnini florom, pred njimi pa cvetje. Kraljira Ivana, ki je v ponedeljek ob štirih zjutraj spremljala truplo kralja Borisa, ko so ga v spremstvu kraljeve garde prepeljali iz dvorno kapele v baziliko Sv. Aleksandra Nev-akega, je snoči v spremstvu kneza Cirila in kneuinje Evdozije prišla v veliko cerkev in molila. Truplo kralja Borisa so položili na katafalk sredi glavne ladje v cerkvi. — Ob njem opravljajo čnstno služIm častniki garde Ln vseh vrst orožja. Ob krsti je stalno duhovnik ob asistenci dijakona in moli molitve za mrtve. Vse velike luči gorijo podnevi in ponoči in v srednji ladji so velike vrste vencev. Okrog kalafalka so postavili velike kandelabre, pri stranskem vhodu v baziliko pa tudi kropile! polagajo majhne in velike sveče, ki jih prižigajo potejn, ko so molili pri truplu. Včeraj je deževalo. toda množica je venomer delilirala pred truplom svojega kralja in je stala tudi ponoči po ure in ure v dolgih vrstah po ulicah in na trgu pred sobranjem. — Ta ljudska počastitev trupla njegovega kralja je dogodek, ki ni važen samo s sentimentalnega, nmpnk tudi s političnega vidika. Trpljenje in žalost bolgarskega ljudstva, ki sta se te žalne dni pokazala 8 lako veliko nežnostjo in s tolikšnim razumevanjem, dokazujeta globoko navezanost Bolgarov na njihovega vladarja. Dokazujeta nadalje voljo, da hočejo Bolgari spoštovati opomin, ki ga je dal car zedinitelj svojemu ljudstvu, da naj ostane združeno za dohro domovine. Kakor je bilo že objavljeno, bodo 5. septembra zjutraj truplo kralja Borisa prepeljali in pokopali v samostanu Kila, ki se dviga osamljen med velikimi gozdovi jelk v dolini, ki jo zapirajo mogočne gore južne Bolgarije. Pokojni kralj jc zelo ljubil samostan Rila in je hodil Ija večkrat molit. Turško zastopstvo na pogrebu kralja Borisa Carigrad, 2. sep. as. Turška vlada je sklenila poslati posebno zastopstvo na pogreb kralja Borisa. Papeževa poslanica svetu »Blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo klicu ljudstva, katero po tolikih mukah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za življenje kakor mir, kruh in delo« Vatikansko m e > t o , 2. sept. s. Nj. Svetost vapež Pij XII. je včeraj naslovil ob 4. obletnici izbruhu svetovne vojne sledečo radijsko poslanico na vei svet. Papei je govoril na radio v italijanščini po mikrofonu, ki je bil zvezan t vatikansko ladijsko postajo. >Danes so minila iflrl leta od dneva, ko je izbruhnila njstrainejia, najbolj uničeval. na in rušilna vojna vseh časov, ki s strahom navdaja srca in duše vsega človeštva. Ko so se začeli kazati obrisi tega svetovnega poiara. ki je grozil vsej veltki človeški družbi, smo Hi nekaj dni pred začetkom sovražnosti, il. avgusla 1959„ naslovih na vse oblastnike in narode topel oklic in ponižna svarilo. Rekli smo, da se i mirom nn more nič izgubiti, vse pa lahko pokonča vojna. Saš glas je prišel do ušes, pa ni razsvetlil duhov I« ni ganil src. Duh nasilja Je premagal duha usmiljenja in sodelovanja: to je bila zmaga, ki je bila prav ta prav poraz. Danes, na predvečer S. obletnice voj. ne. tudi tisti, ki so računali t naglimi vojnimi nastopi in cenenim zmagovitim mirom, ki so obračal i pogled« znotraj in izven svoje domovine, ne čutijo drugega kot trpljenje in ne vidijo nič drugega kakor ruševine. Mnogi, katerih ušesa so ostala gluha ta Naše besede, so se ob prelalostnem izkustvu tn tedanjih prizorih naučili, kako je Saše svarilo in Naša slutnja uganila resničnost dogodkov, frl jih Je prinesla bodočnost. .Vate besede so privrele la nepristranske ljubezni za vse narode brez izjeme In čuječi skrbi za njihovo dobro. Prav ista ljubezen in Ista skrb Nas navdajata v tej težki in tegobni uri In polagata na .Vaše ustne besede, kl naj prineso korist vsakomur, pa nikomur škodo. Medtem pa stalno prosimo \'semogočneaa Boga, da bi odprl njihova srca in jim raz- Koroški protinapadi na vzhodu Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 120 tankov, v zadnjih treh dneh pa 121 letal Hitlerjev glavni stan, 2. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na dosedanjih žariščih obrambne bitke so bile naše čete tudi včeraj v hudih bojih. Z odločnimi protinapadi so bile sovražne sile, ki so na nekaterih mestih prodrle, prestrežene in, deloma s težkimi izgubami, vržene nazaj. Strnjeni napadi bojnih letal in letal za bližnje polete so bili naperjeni predvsem na cilje sovražnikovih čet jugozapadno od .Vjazme. Na morju pri Ribiškem polotoku so potopila hitra nemška bojna letala en sovjetski obalni prevozni parnik in eno strašno ladjo. Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 120 oklepnih voz. Letalstvo je v dneh od 30. avgusta do 1. septembra uničilo 127 sovjetskih letal. Vodja lovske skupine, nadporočnik Novotny, si je priboril včeraj 10 zmag v zraku. Berlin, 2. sept. os. Nadaljnja poročili o uspehih protiletalskega topništva ter nočnih lovcev pri zadnjem terorističnem napadu na Berlin pravijo, da je število sestreljenih letal naraslo na 51 in je verjetno, da se bo še povečalo, Lisbona, 2. sept. as. Po poročilih an-gloameriikega vira so osne podmornicc napadlo konvoj ob urugvajski obali, potopile dva parnika, več drugih pa poškodovale, Berlin, 2. sept. as. Nemški vojaški krogi ugotavljajo, da bilo pri zadnjem nočnem napadu na Berlin število nemških lovcev skoro dvakrat večja od so- četka razpršeni, tako da je le polovica sovražnih bombnikov lahko napadla mesto. Ostali so se morali vrniti, nc da bi dosegli določene cilje. Uspehi nemškega letalstva Berlin, 2. sept. as. V zvezi z uspehi nemškega letalstva v bojih proti angleškim ter ameriškim trgovskim in vojnim ladjam poroča mednarodna poročevalska agencija, da je bilo avgusta samo v Sredozemlju potopljenih 44 sovražnih trg. in prevoznih ladij z 209.500 tonami, 110 nasprotnih trgovskih ladij s 522.500 to- nami pa je bilo poškodovanih, deloma težko poškodovanih. V istem morju je letalstvo potopilo tri rušilce, eno veliko izkrcevalno ladjo ter je nadalje poškodovalo 4 rpšilce, eno križarko in eno izkrcevalno ladjo tako težko, da so se verjetno tudi potopile. Poleg tega so letala poškodovala še eno oklepnico, 6 križark in 6 rušilcev ter 5 manjših edinic, pripadajočih angleški in ameriški vojni mornarici. Nemška letala za dolge polete so v Atlantskem morju potopila 3 sovražne trgovske ladje s 25.000 tonami in 2 rušilca. poškodovala pa so 4 trgovske parnike, 2 križarki in en rušilec. Položaj na vzhodu v splošnem nespremenjen Berlin, 2. sept. Sovjeti so torej prešli v napad tudi na kubanjskem odseku. Kakor poroča včerajšnje nemško vojno poročilo, so romunske postojanke vzdržale napad Nemške divizije 60 vzdržale pritisk, ki ga Sovjeti izvajajo na tisoč kilometrov dolgi fronti. Zahodno od Miu- ' sa, Harkova in Rilska in zahodno od Vjazme so Nemci izvajali uspešne protinapade ter zadali nasprotniku občutne izgube v ljudeh in vojnem gradivu. Sovjeti in Angleži izdajajo zadnje čase pretirana propagandna poročila. Kljub sovjetskim naporom pa vendar nemške čete krepko zadržujejo velikanske sovražne množice, ki se brezuspešno zaganjajo v nemške črte. Tudi včeraj so branilci glavnih nemških postojank v zagrizenem odporu zlomili sovražne napa- vražnih bombnikov, ki so Sili žc spo- | de. Tu in tam pa je nemško poveljstvo Komentarji k Chmhiilovemu govoru Bern, 1. sep* as. Opaža sa nasprotje »ed piasnjein časopisov to in onstran occana flede ttspcnov sestanka med tremi velikimi zavezniki. Medtem ko je »VVashingtou Times« včeraj zapisal, da se na podlogi poročil iz najzanesljivejših virov lahko trdi, da Ic ni mogoče računati s hitrim razčiščenjem položaja med Sovjeti in zaveznikoma in da je 90 odstotkov lega dela še neopravljenega, odgovarja »Times« iz Londona, da razgovori med Ede-nom in Majskim dobro napredujejo in dn vpra-vičujejo upanje, du pride do takšne Izmenjuvc misli, da bo mogočo prerešetati čislo vsa evropska vprašanja. Seveda niti v eni niti v drugi prcstolulci te ne govore o kakšnem sporazumu med poglavarji treh zavezniških držav, pač pa le o sporazumu med njihovimi tremi zunanjimi ministri. V Washingtonu pa Churchillov govor ni dosegel velikega uspoha, pač pa je zbudil začudenje zaradi vicga tistega, česar Churchill Bi povedal. V časnikarskih krogih upajo, da bo bližnji sestanek med Rooseveltom in Churchillom v Washingtotm morda prinese! kaj zelo zanimivega. V londonskih časnikarskih krogih pa imajo r> poročilih Istih Švicarskih dopisnikov vtis. da je Churchill podal le približno sliko ednešajev med zavezniki, zakaj v svojem govoru je povedal, da ac Anglija glede vojne Sredozemlju stolno posvetuje r. Ameriko, doiirn Je Fledo Rusije rekel le, da jo o teh Posvetovanjih obveščajo. buenos Alres, 2. sept. as. Angleški miAistrekl predsednik Churchill je s svojo sopros-o prispel v AVashington, kjer jo gost Bele Ime. Buenos 41res, 2. septembra, as. Po svojem prihodu v Belo hišo je angleiki ministrski predsednik povedal, da bo ostal v \Va-jhlngtoim veJ dni. Visoki uradnik/ Bele hiše so Izjavili, da bosta Roosevelt in Churchill nadaljevala z razgovori o vojaškik vprašanjih, kl So se začeli v Ouebeoku. Chtttchlllov prihod ne pomeni začetka sestanka, oač pa dokončanje tistega, s čomer so bili začeli v Kanadi. Visoki uradniki Iz Bele hiše so tudi pripomnili, da ta obisk ne bo Izključno poslovn obisk, zakaj predsednik ut.a, da mu bo vsaj delno dal značaj prijetetjskega obiska. Angleškega ministrskega perdsednika in njegovo soprogo je ob njunem prihodu sprejel Itoosevelt. Bern, 2. sept. as. Pogovori med Churchillom in Rooseveltom, kl so se pričeli danes v Washlngtonu, naj bi ae nanašali na naslednja točke: 1. odnoAajl z Rusijo, 2 politična vprašanj«, kl jih bo prinesel razvoj vojaških dogodkov, 3. vojaška vprašanja, nanašajoča se zlasti na Evropo. Smatrajo, da bo Churchill odgovoril na papeževo poslanico in da bo ostal v .Washingtonu le dva ali tri dni. preprečilo Sovjetom uspehe z uporabo prožne obrambe. Zato so Sovjeti dosegli nekaj uspehov zlasti na srednjem odseku, vendar pa ravno tudi zato nikjer niso mogli v živo zadeti glavne nemške obrambe. Kakor poroča »Volkischer Beobach-ter« se nemške divizije junaško upirajo številčno nadmočnim sovjetskim silam. Tako je 267. pehotna divizija sama zahodno od Vjazme kljubovalno zadrževala 7 sovjetskih pehotnih divizij, dve konjeniški brigadi, tri oklepne brigade in pet oklepnih polkov in sicer dva tedna, to jc od 7. do 22. avgusta. Iz tega se vidi, s kolikšno zagrizenostjo se nemški vojaki borijo na vzhodnem bojišču. (»11 Piccolo.«) svellll um, prosimo Boga, v čigar rokah je usoda trpečega človeštva. Po orjaških bitkah se zunanje okoliščine vojne približujejo svojemu vrhuncu. Sikdar svetopisemski Izrek >\'aučite se, vi zemeljski sodniki« (PS. !. X.) tii bil lako pereč in igoč kakor ob tej url, ko vsi občutijo sedanjo žalostno stvarnost. Vsepovsod se narodi poglabljajo vase in z očmi, uprtimi v ruševine, razmišljajo. Prava modrost je bodriti jih, naj vzdrle te preizkušnje, Ako bl jim Jemali pogum, hi se reklo, da jih usodno zaslepi jamo. V vseli deželah se ljudska duša oddaljuje od čtiče-nja nasilja in od strašne žetve smrti, kakor tudi od rušenja, katero zasluženo obsoja. V vseh narodih narašča nasprotovanje nasilnosti vojskovanja totalne vojne, ki presega sleherno častno mejo in sleherno določilo boijega in človeškega pravu Bolj kot kilaj prej pa duhove in duše norodov t vso silo pretresa in lomi dvom, ali te mote ie reči, da jo nadaljevanje vojne sploh ie vojna. ki bi mogla bili v skladu z narodnimi koristmi, umestna in opravičljiva iz razlogov krščanske in človeške vesti. Po toliko kršitvah pogodb, po tolikinem trganju koristnosti pogodb, po toliko neizpolnjenih obljubah lu toliko nasprotujočih si spremembah v čustvih in dejanjih, se je zaupanje v narode tako zmanjšalo in tako globoko padlo, da jemlje pogum la navdušenj« zu sleherno plemenito odločitev. Zato te obračamo na vse tiste, ki je njihova dolžnost delati ta tbližanje In ta mi. ren sporazum, z vročo molitvijo nal« duie in užaloščenega srca, ter jim pravimo: kdor Je v resnici močan, se mu ni treba bati veliko, dušnosti. Prava moč ima zmerom sredstva, da se lahko zavaruje pred lažnim tolmačenjem njen« pripravljenosti jn volje za nir ter proti vtem možnim slabim posledicam. Se vznemirjajte In ne tatirajte vroče želje ljudstev po miru t dejanji, ki bi te le bolj podžigala sovraštvo ler netila odpor, namesto da bi spodbujala zaupanje. Dajte vsem narodom upravičeno upanje miru, ki ne bo žalilo niti njihove pravici do življenja niti njihovega čuta časti. Pokažite v vsej luči stvarno skladnost med vašimi načeli in vašimi odločitvami z izjavami in dejanji za pravičen mir. Le tako bo mogoče u*ftiarlfl mirno in vzvišeno vzdušje, t) katerem bodo manj srečni narodi v danem trenutku mogli verovati v obnovo po vojni usodi ter rasti r norem občutju pravičnosti in skupnosti med narodi. Iz te vere bodo potem naravno črpali večje zaupanje za bodočnost, ne aa hi se jim bilo treba bati, da zapravljajo obstoj, neodvisnost ter čast tvoje dežele. Blagoslovljeni vit, ki t poiteno voljo pomagajo rahljali grudo, na kateri bo iut resnicoljubnosti ter mednarodne pravičnosti vzklil, se okrepil In dozorel. Blagoslovljeni vsi — pa naj bodo člani le ali one vojskujoče se skupine — ki t prav tako dobro voljo ter s pogledom na resničnost roielujejo, da bi se svet premaknil z usodne mrtie točke med vojno in mirom, na kateri je da. nes zastal. Blagoslovljeni vil, ki sebe in svoje ljudstvo branijo pred krivičnimi nazira-n!i in pred vplivom nebrzdanih straitt, j>u d neredno sebičnostjo Iti nezakonito željo po oblasti. Blagoslovljeni vsi, ki prisluhnejo ponižnim prošnjam mater, ki so dale življenje otrokom, da bl rasti i v veri in v dobrot-IJivnsti, ne pa. da bi ubijali ali te dali ubijati. Blagoslovljeni tudi vsi, ki prisluhnejo trpkemu roten}u družin, ki so bile po prisiljenih ločitvah ranjene do imrti; blagoslovljeni vsi. ki prisluhnejo vedno bolj gorečemu klicu naroda, ki po tolikih žrtvah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za ilu-tjenje kakor mir, kruh in delo. Blagoslovlje. n» naposled Se vsi, ki razumejo, da je veliko delo novega in resničnega reda med narodi nemogoče, če ne dvignemo pogleda ter se ta-zremo v Boga, ki vlada in urejuje vse človeške dogodke ter je najvišji vir, varuh in Kdo je odgovoren za to vojno Berlin, 2. sept. ss. Ob peti obletnici začetka vojne je nemški podnačelnik za tisk Sundermann zastopnikom tujega ti>ka pojasnil zgodovlnbko odgovornosti za vojno, ki js bila Nemčiji vsiljena, kor eo hoteli uničiti njeno obnovo In jo do kraja pobili. »Hitlerjeva politika«, je dejal Sundcrmaun, »Je šla za tem, da bi se ustvarila urejeua in močna Evropa, kl bi se lahko upirala smrtni grožnji boljševizma. Vrsta zmag, kakor jih * zgodovini še ni bilo, ni napihnila nemškega naroda, ki ni nikdar saniil o tom, da bl Iztrebil razne narodnosti ter vzpostavil pj. -.s:'«r vlado ali jvelovno i.v jolaivk j ■!"■». ficdovinski boj ;uotl boliSjslzmil j( prav za prav borba za obstoj in svobod I.v. roj-t » Dotaknil se je hladnega imperializma, ki ie značilen glede vojulb cilje/ so/razne z'e-ze, ter pripomnil, da že zahteva po brezpogojni vdaji, kakršno so sklenili na sestanku v •.'n sblancl, dovolj jasno doK-uujo sk-poto listih .ki menijo, da bi z evropskimi narodi lahko ravnali kaor z zamorskimi plemeni. Ce se je Stalin odločil, da bo po vsem svetu ustat ovil sovjetske republike, pVeiu Jo nem. ški narod, močen po svoji nacionalni socialistični organizaciji, odločen, branili se do skrajnost. Nejasnost glede evropske politike Stockholm, 2. septembra. Predvčerajšnji »Times« piše o gonji za drugo bojišče in jo naziva za »veliko psihološko zmoto«, kajti strategije ni mogoče vod'ti na osnovi ljudskih debat in gotovo ni najbolj varno sejati nesoglasja med zavezniki s primerjanjem, koliko je kdo prispeval k borbi. List nad&ijuu, da je sporazum med zavezniki v evropski vojni še vedno nerešeno vpraianje ln prav isto se da reči o sporazumu glede mirovnih načrtov, Po mnenju lista sta dve alternativi. po katerih bi bilo mogoče priti do sporazuma. Prva možnost je sporazum, po katerem naj Rusija in zahodne sile vodijo takšno politiko, kl bo združena s posvetovanji z majhnimi država- mi, in sicer za celo Evropo. Druga alternativa je, da Anglija in Združene sak dan, razen nedelje, ob IS z rožnim icncem, ob 18.15 bo govor, nato lltunlje. Podobice Marije Pomagaj z molitvijo za spreobrnjenje grešnikov dobite po vseli »upnlh uradih. Verske organizacijo naj te lepe podobice oskrbe za svoje člane! Dobite Jih tudi v pisarni KA v Slomškovem domu. Udeležimo sc tc pobožnosti v čim večjem številu! Dr. Janko Arnejc novi šentjakobski župnik Župnija sv. Jakoba v Ljubljani bo v nedeljo vesela sprejeln v svojo serdo svojega novega župnika g. dr. Janka *4rnej-ca, ki ga jo Prevzvišeni dne 1. septembra umestil nn to župnijo. Ves mlad ln poln vedrega optimizma in I idealizma gre novi župnik naproti svo-1 ji mestni župniji. Saj je optimizem in vesela razigranost njegova bistvena lastnost. Živahna je bila vsa njegova življenjska pot. V ljubljeni zeleni Koroški mu je tekla zibelka, v Ledenicah ob Baškem jezeru ga jo dno 24. marca 1877. rodila slovenska koroška mati. S svojim veselim temperamentom jo bil v veselje povsod in vsem: rojakom v domači vasi, sošolcem in vzgojiteljem. To maturi ga jc celovški škof dr. Kahn poslal v ltim, kjer se j3 vzgajal v zavodu Gormauicum, V Itimu je bil tudi posvečen in se je leta 1902 vrnil na Koroško, ovenčan b častjo doktorja bogoslovja. Prvo službono mesto mu je bilo v Beljaku. Od tu je prišel za prefekta v celovško Marijanišče. kjer je bil predstojnik našemu prevzvišenemu g. škofu, kate-icrnu,,jp pridigal na njegovi novi maši v Šmihelu. L. 1906 je prišel na župnijo Zrelec prt Celovcu, kjer jo razvil vso svojo živahno delavnost v zveličanjo slovenskih duš. Iž Ledenic je odšel na Kranjsko. Vzljubil Je ljubljansko škofijo kakor tudi ona njega. Odlične službe jo opravljal po nalogu svojih škorov v ljubljanski škofiji: bil .ie špirituai v ljubljanskem semenišču, župnik v Gor. Logatcu, Skofji Loki, Trsteniku in pri Žalostni Materi nn Breznicl. Medtem pa smo ga tolikokrat slišali tudi na priž-nici v ljubljonski stolnici, kjer je s svojimi originalnimi živahnimi govori vzbujal pozornost. Odslej pa bo tesno povezan s priž-nico šentjakobske župnijske cerkve, tesno 1» povezan z njenim oltarjem in spovodnlco. Naj gre božji blagoslov z njim, da ho svojim novim vernikom res dober pastir, da jim bo pravi učitelj eno božjo resnice, ki jo bo nedeljo za nedeljo oznanjal raz lečo, zlasti pa, da bi bil vsem svojim ovčicam ljubeč tolažnik. Z vsemi šentjakobskimi farani mu kličemo vsi: Bog Ti svojo milost daj, da boS zvesto duše vodil k Jezusu v nebefiki raj! Koledar Telek, J. kimovea: Mati božjega Pastirja; Lvfemija, devica in mučenica. Sobota, 4. klmovca: Rozalija, devica; Irmgarda, devica; Boža Vit., devica. Zgodovinski paberki J. klmovca: L 1782. je priznala Anglija v Parizu neodvisnost svojim kolonijam v Severni Ameriki; s tem jo bila končana skoraj desetletna borba za svobodo in neodvisnost niči, kjer je občudoval umotnišku dola tor kripto. Poleni se jo Visoki komisar napotil v občinsko poslopje in k clvilnoiuu komisarju, kjor jo govoril z uradniki In dejal, da jo prepričan o njihovi vdanosti iu sodelovanju. Popoldne je prišel v stik z vojaškimi oblastmi ter se dolgo mudil med živahnimi mladimi poljedelci v kmetijski šoli na Grmu. Zvečor se jo vrnil v Ljubljano. angleških kolonistov, ki so so 1. 1776. povo-zuli v novo samostojno moč — Združene države Severne Amerike — 1. 1883. je umrl v Parizu Ivan Sergeje-vlč Turgčnjev, rojen 1. 1818. v Orlu. Po krvi nri8tokrat jo študiral v Moskvi, Potrogrudu in Berlinu, bil kratko v državni službi, pn so preselil na zapad, najprej v Boden-lSu-don na Nemškem, potom v Pariz, kjer je proživol drugo polovico življenja. Bil jo »zapndnik«, po rodil Rus, po izobrazbi Nemec, po okusu Francoz«; poet neodoljivo ženske, navdušen za holenski ideal lepote; umetnik, ki jo brez tendence upodabljal ideje, kakor so vznemirjalo Rusijo, slikal nristokrate, »odvočne ljudi«, »Hamlotiče« jalovo, ki so izgubili tla pod nogami in oklevajo ždoli, ko so je pod njimi svet podiral; »puladin staro kulturo«, ki jc slutil, da nova prihaja. Najpomembnejša dela so: »Zapiski obrtnika«, zbirka povesti, opokolirič-nih črtio in slik ruskega človoku in pokrajine. Čeprav brez tondeučnoga namena, so vendar z jarko lučjo posvelili v hodno življenje tlučanov; »Itudjln,« roman »ruskega llamlota«, noodličnego romantika, ki je padel na pariških barikadah; »Dvorjanskojo gnjezdo«, »Nakanunje«, »Otcy | djetl«, ro-mnn o novi generaciji, rovolucionarni, ni-hilističnl, ki ji nobena avtoriteta, noben princip ni svet in nedotakljiv; >I)ym«, roman, v katerem opisuje družbo ruskih socialnih doktrinarcev, ljudi, ki živijo tja v en dan. Vso jim Jo dim, vso življenje, vso človeštvo, vsa Rusija, in »NovJ«, kritična podobo revolucionarnega gibanja. — Osebne Izkaznice. Poslovalnico zo osebno izkaznico v Beethovnovi ulic! 7, v šoli na Grabnu, v II. nadstropju mugistrat-ne hiše na Mostnem trgu 2 in na Ambro-žovem trgu so v sredo, 1. septembra, prenehale poslovati. Obvezniki, t. j. moški od 15,—50. leta, ki so prošnjo za zamenjavo osebnih izkuznio oddali tem poslovulnicnm, pa dosedaj novih izkaznio še niso prevzeli, dobo to izkaznico od srede, 8. t. m., dnljo v sobi 44 liad trgovino mestno elektrarne v mogistrotnl hiši na Mestnem trgu. Prnv tam dobe novo izkaznice tudi moški, stari nad 50 let, in ženske, ki «0 prošnje žo vložilo ali v navedenih poslovalnicah ali P" v centrali, in sicer z začetnicami od A—K od ponedeljka, 6. t. m. dalje, od L—Z pa od 13. t. m. dalje. Uradno uro za stranko so od 9—12 in od 15—18.30. — Na državni klasični gimnaziji bodo Izpiti v tomlo redu: a) sprejemni Izpiti dno 29. septembra, b) nižji tečajni Izpiti dno 21. do 29., c) višji tečajni 23.-28., č) privatni izpiti za oBmošolce 17.—21., zo vse drugo od 27. dalje, d) vsi popravni izpiti (rozon zo 4. in 8. razred) od 27. septembro daljo. Začetek vsak dan ob 8. Natančni razpored bo v šolski veži od ponedoljka, 6. septembra dalje. Vpisovanje bo: a) za prvošolco dne 4. oktobra v ravnateljev! pisarni, b) za vse druge razrede dno 2. oktobra, c) za učonce s tujih zavodov in zamudniko dne 5. oktobra v ravnateljev! pisarni. — Ravnateljstvo. — Šolsko leto na orglarskl goli v LJnb- ljanl se bo pričelo dno 1. oktobra. Ker bo z novim šolskim letom zopet otvorjen prvi letnik, vabimo fante, ki imajo sposobnost in voselje za organistovsko službo, naj so čimprej pismeno ali osebno priglaso pri vodstvu šole, Dolničarjevo 1. — Sušite sadje In zelenjad! Sadjarsko in vrtnarsko društvo obvešča ljubljanske sadjarje in vrtnarje, da suši sadje in zelenjad no svoji novi sušilnici podružnico SVD na Viču, v Kožni dolini, C. XVII-1 (g. Gabrovšek). Društvu je dal na razpolago za sušenje sadja in zolenjadi svojo veliko sušilnico tudi g. Grom v Pctrnrkovl ulici 28. Obe sušilnici sušilo vao vrste sod-jo iu zelenjodl proti nizki odškodnini. Vsak dobi nazaj suho svoje lnstno blago. Ker sadjo letos 7.0I0 gnije, priporočamo vsem sadjarjem in vrtuurjom, dn bo poslužijo eno ali drugo od nuvedonih sušilnic in po-suše kolikor lo mogočo svojih prldolkov. — Jutru postajajo žo hladnejša. Prvi dnevi lanskega septembra so bili So izredno topli, da vroči, kajti 8- septembra lani u. pr. jo bil dosežen letni vročinski rekord, ko jo bilo +32.5 stopinjo Celzija, toda tudi lani so bila jutra žo precej hladnu. Jutru-nja temperatura jo padlo žo pod 10 stopinj iu je bilo v četrtek, 2. t. m., zjutraj v mestu +9 stopinj. V srodo najvišja dnovna temperatura +22.5 stopinjo. Baromotor ee jo dvignil nn 703.5 mm. V četrtek zjutrnj jo bilo hladno, megleno, pozneje sončno in jasno. Vsekakor lahko računamo na lopo ln sončne prvo dnevo v septembru. V deželo drugače prihaja jesen. Jesenska poljska dela so v polnem razmahu. Košnja otavo je zelo ugodna. Ali ste se žo naročili na »Svet«? če ne, storite to čimprej, saj bodo »Svetove« poljudno znanstvene knjige zanimivo ln poučno ter ne bodo smele manjkati v nobeni domači knjižni zbirki. — Prva knjiga »Denar« dr. Murka ho prav v krotkem Izšlo. — Naročnina le 20 lir! — Glasbena akademija. Kdor želi biti sprejet nn Srednjo glasbeno šolo ali Glasbeno akademijo, mora predložiti v času od 1. do 10. septembra pravilno spisano in kol-kovuno prijavo, ki jo dobi v pisorni (Gosposko ul. 8). Sprejemni izpiti bodo v čosu od 1(1. do 15. septembra. Pogoji za sprejem so na vpogled pri tajniki: zavoda. Pouk obsegu solopet jf, vso glasbila in dramutsko solo. Istočasno se opozarjajo stori goienei, da bodo popravni izpiti v roku od 15. do 25. septembra ln no od ltl. dj 15. septembra, kakor jo bilo prvotno jnvljeno in sicer istočasno zn SGS in GA. Prijave se sprejemajo do 1,1. sept. Kdor zamudi nnvedene roke, mora vložiti podobno prošnjo in plačati zamudno takso. . .-. ron"'Wnl tefaJl Iz rseb »rednje-Šolskih predmetov zo zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji - Vpi. dnevno od 9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev — Llchtrnturnov zavod. — Ambrožev trg. — Na šolo Glasbene Matice se vrši vpi-sovonje šo dunos in jutri od 9—12 in od !;'T17 v P'Barni Glasbene Matice, Vegova 7. Poleg klavirja, violin« in solopetja se poučujejo vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Poseben oddelek tvori pouk deklumneijo. Poleg tega ima šola svoj lasten mladinski in šolski zbor, dolje razno godalno ansamble in šolski orkester. V ponedeljek. 6. t m., bo razdelitev ln določitev urnika. Rodni pouk prične v torek, 7. t. m. V interesu rednega začetka jo, du Staral pobito z vpisovanjem. — Popravni, razredni In privatni Izpiti se bodo vršili predvidoma konec meseca septembra. Zato je Su čas, du so prijavijo dijaki ln dijakinje za spoeialnl pouk posameznih predmetov. — Posebna učna prl-pruvu tudi za viSje razrede. — Ločene skupino po predmetih in razredih za vso šolo. Odlična organizacija in vestno delo. Poučujejo samo profesorji strokovnjaki. Učnina jo zmerna. Vpisovanje dnevno do 5. soptembra. Podrobne Informacije dobite pri vodstvu: Specialne strokovne Instruk-clje za srednje In meščanske šole. Kongresni trg šL 2. II. nadstropje. — Središče mesta! — Vpisovanje t glasbeno Solo »Sloga« so jo pričeto. V instrumentalnih oddelkih pouuujo šolo godala, pihalo iu trobilo ter klavir in kitaro. Pevci se morejo šolati oli v ponku zn posamezniko ali v skupinskem pevskem pouku. Kdor no more obiskovati pouka solopetja za posamezniko, bo pridobil pevsko znanje v tečaju skupinskega pevskega pouka; tečaj je primoren zlasti za zborovske pevce, ki bi vsi morali obiskovati tak tečaj. Neuki pevei no morojo tvoriti dobrega sodobnega zborn, tudi če imajo odlično glasove, Vpisovanio v Slogino glasbeno šolo jo vsak dan od 9—12 in od 15.30—19 v šolski pisarni, Pružakova 19. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni so prično dno 8., 8. in septembra. — Desetprstna očna metoda. — Največja modoma strojepisni ca. raznovrstni pisalni stroji. — Učnina Jo zmerna. — Pouk Je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obi-skovalcov. — Eno- ali dvomesečni tečaj je posebej priporočljiv tudi za dijake-inje. — Podrobno Informacijo ln nove prospekte daje ter sprejema prijave dnevno: Trgovsko nčlllšče »Chrlstofov učni zavod« Domobranska 15. — Nesreča pri mlatllnlel. V Starem trgu pri Ložu so jo pred dnevi primerila hudo nesrečo, ko je mlotllnlca zmečkalo desno roko v zapestju 9 letni hčerki Pepel Znhu-kovčevl. — V Krki nn Dolenjskem je padla z gramozno trugo in si zlomila levo nogo 4 letna žogarjeva hčerka Darinka Zupane. Vremenska napoved. S. sept., (petek): žo v četrtek ponoči vpod deževnega vremena, v petek nestalno, nekaj dežja, del dnevo sončen (najbrž zjutraj dež noto razjasnitev). 4. septembra, (sobota): nestalno, nekaj dežja, del dnevo sončen. 33. Močna rdečica je zalila Marijino lice. Sama ni vedela, ali je od strahu, ali od veselja zardela. Za hip je pomislila, nato pa je iztegnila roko in privolila: »Prav. Pojdem in lahko kar takoj!« Prodaja mesa na odrezek 810 Pokrajinski Prehranjevulni zavod sporoča, da bodo v soboto, 4. septembra t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »810« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesoo sep-temfor gr 100 govejega mesa. Delitev »e bo pričela ob 7. uri. Naznanila Jankovo srce je bilo do kraja razklano. Ali je Tvoja volja, o Bog, da zadušim ljubezen, ki je Tvoj dragoceni dar, in da jo nadomestim s sovraštvom, ki je satanovo delo? Če je taka Tvoja volja, jaz je ne morem izvršiti. V sobi mu je postalo zadehlo, Sto-J>il je v svežo vrtno senco, se naslonil na deblo stare jablane in najiel 6voje jnočne prsi. Otavice so se kopale v soncu, okoli svetlega zvonika so švigale lastovke in cvrčale, stare lipe ob pokopališču so vztrepetale v vetru, omamno dehtele v rumenem cvetju. _Nič obupa! se jc bodril. Kje je pa rečeno, da je zdaj konec? Ali ni to samo mejnik, po katerem bo ljubezen še lepše in prijetneje zacvetela? Gotovo bo tako, le priložnost bo treba rej najti in se o vsem pogovoriti z 'ojoo. Teden kesneje je bila Petrn.šičeva košnja po trudu in znoju v kraju. Na akednju je dehtelo zgaženo seno — suho travniško bilje in cvetje. Črešnje hrustavke so dozorele, potovka iz sosedne vasi jih vse pokupila in jih odpečala v LjtlBljnno, Ostalo so le še M- črne drobnice, ki so črvivile, venele in se sušile v žgočem soncu prvih julijskih dni. Medtem se je naglo bližala Markova nova ma'ša. Župnik si je zelo prizadeval, da bi slavnost, kakršna se je obhajala nazadnje pred dolgimi dvajsetimi leti, bila v čast vsej fari. V večerih in nočeh pred novomašniško nedeljo so dekleta po bližnjih vaseh pletla dolge vence iz bršljana in smrečja, delala rože iz raznobarvnega jiapirja, rezala pisane trakove, lepila in šivala zastavice, prepevala nabožne pesmi in živahno kramljala. Fantje pa so nasekali v gozdu vitkih in ravnih mladih smrek, jih oklestili vse do vršiča in obelili. Mlaje so j»o-tem dekleta okrasila — in v soboto so že stali na Gomili, kjer je bil Marko doma, na križišču, kjer se poljska pot združi z državno cesto, pred farno cerkvijo in pred župniščem. Mednje so pritrdili še pozdravne napise, ki tih je napravil v dveh barvah domači aplan dovolj posrečeno in brez prevelikega truda. V nedeljo zjutraj je odšel Janko praznično opravljen k fari. Obetal se je lep in vroč dan, h ribe je zastirala poletna čajavost, V mestu se je zbralo mnogo več ljudi kakor druge nedelje in že so se postavljali na obeh straneh ceste, koder je imel iti sprevod. Pred župniščem mu je Markova •sestra Ančica pripela 6vatovski šopek: dehteč bel nagelj z vejico roženkrav-ta in z vršičem rožmarina. Iz župni-šča je stopil s spremstvom Marko Žlebnik, lahno bled, vendar miren kakor jasen pomladen dan, in se ustavil na stopnicah. Poslušal je pozdravno pesem, medtem ko so brneli vsi zvonovi, in sc smehljal. Sprevod se je razvrstil in krenil proti cerkvi. Množica na obeh straneh ie utihnila in gledala... gledala. Marko je stopil lahno sklonjen in naslanjal nn prsi novomašniški križ. Njegovi svetli lasje so se lesketali v soncu, mir in vdanost sta mu ležala na obličju. Kako je lep... Kako je lep... so vzdrhtevala dekliška srca. Kako lep novomašnik... se jih je polaščalo ne-čimrno obžalovanje. Sprevod je prišel v cerkev, kjer so pod oboki v lokih viseli zeleni venci, kjer jo dišalo po smrečju in je donela s kora večno lepa slavnostna pesem orgel in cerkvenega zbora: Novomašnik, bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan... Hvalnica in žalostinka — pogrebna pesem! je pomislil Janko in čutil, kako mu solze silijo v oči. RADIO. Petek, 3. septembra: 7.30 Pesmi in nnpovi — 8 Napoved časa, poročilo v italijanščini — 12.211 PloSče, 12.30 Poročilo v slovonščinl — 12.45 Lahko glasba — 13 Napoved časa, poročilo v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.25 Koncert orkestro Pavel Kroupa — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Pctralia — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nupoved časa. poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kmetskego tria — 17.45 Lahko glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in ro-monce — 20 Posebna oddajo zo Sicilijo — 20.30 Napoved časo, poročilo v italijanščini — 20.45 Lirična prireditev družbo EIAR: Pucoini: Plašč — 21.30 RosBlnijovo in Schu-bertovo glasbo' izvnjujo sopranistka Jolon-da Di Murio Petris. barltonist Mnrio Bor-riello in pianist Giorgio Favoretto — 22 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijunec, orkestralna glasba — 22.30 Orkester vodi dirigent Zeme — 23 Poročila v italijanščini — 33.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizzo. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dcu-Klanj-ščok. Cesto Arlello Res 4, in mr. Bohino ded.. C oslu 29. oktobra 31. Poizvedovanja Najden je bil prstan. Dobi se pri vratarju, Kopitarjeva 6. S Spod. Štajerskega Umrl Jo v Studencih pri Mariboru 35-letnl železostrngar Avgust Zupan, v Koreni pa 59 letni občinski naineščcneo Jurij Bručman, Pouk no državni glmn&zljl v Mariboru se no bo pričel B. septembra, kakor je bilo poročano. Travtoko tudi no bo 3. septembra sprejemnih izpitov. Natančni čos za sprejemne izpite in začetek pouka bo pravočasno objavljen. Dom krajevne skupine so te dni odprli na Veliki Pirešicl. Govoril je okrožni vodja Dorfmeister iz Celja, ki je naglošol, da je tudi še po štirih letih vojsko možnost graditi take domove. S konjsko vprego voziti so na Izlete jc do konca vojno prepovedano. Samo ranjenci, bolniki in rekonvolescenti se smejo prevažati. V tujskoprometnih občinah, kjer ni v bližini železniško postaje, bo lajiko uporabljajo konjske vprege samo za prevažanje tistih, ki iščejo odpočitkn, in njihovo prtljago od železnice do bivališča. Dunajsko železniško ravnateljstvo jo objavilo v štajerskih listih proglas, naj se prostovoljno javijo v službo upokojeni železničarji, četudi imajo starostno mejo za seboj in ko so prekoračili 65. leto. Službo liodo seveda opravljali, v kolikor telesno iu duševno ustrezajo njenim zahtevam. Športni drobiž Hertnes — lahkoatletska sekcija. Zarodi razgovora glede eventualnih Iahkoatletskih prvenstev, ki naj bi se vršila v naslednjih dneh, se naprošajo vsi lahkoatleti (moški in ženske), da se udeleže članskega sestanka v petek, dno 3. septembra, t. 1., ob 18.30 v klubskih prostorih. Reorganizacija športa v Italiji. V zvezi z novimi odloki je bil CONI podrejen notranjemu ministrstvu, »Club Alpino Italia-no« pa ministrstvu za ljudsko vzgojo. Pred sedniki nekaterih športnih zvez so bili zamenjani, tajniki pa vršijo svoje posle naprej. Namesto dosedanjega predsednika CO-Nl-ja je bil imenovan grof Bonacossa za izrednega komisarja celokupnega športa. Njegova naloga jo najprej v tem, do postavi telesno vzgojo in šport no nove temelje, Med drugim jo tudi obnovljena Zveza katoliških skavtov. Na čelo nogometno zveze je imonovan odvetnik Mauro. Madžari so pokazali, do so boljši lahkoatleti od Švicarjev. Sestali so se v Baselu na meddržavnih tekmah, in Madžari so odnesli od 17 možnih kar 15 prvih mest. Edini rekord, ki je padel na tej prireditvi, je po-stovil Švicar Sondraeier v toku na 10.000 m b časom 32:01.2 min. Kolesarja bo zanimalo, da bo je vršila na progi Curih-Orlikon tradicionalna dirka, na kateri jo zmagal nemški državni prvak W al ter Lohmann. Najprej jo prispel kot prvi na cilj na 40 km dolgi progi v času 35:00 min., potem pa je zmagal šo na 50 km progi z rezultatom 43:28.4 min. Drugo mesto jo zasedel obakrat Švicar Thco Hei-mann. Iz gospodarstva Živilske karte v Srbiji. Po zaključku vojno v aprilu 1941 so bilo v Bclgrodu naj. prej vpeljano kot neko vrsta racioniran.io živilsko nakupne knjižice. Vendar pa je bilo žoleti, da so la sistem izpopolni in zaradi tego bo sedaj uvedli zaenkrat v Bolgradu živilsko nakaznico, kakor jih pozna danes vsa Evropa. Glavni vzrok za uvedbo kart je bil v dobri letini 10-13, ki zagotavlja prehrano do nove letine. Na osnovi belgroj-skih Izkušenj bodo sedaj karto vpeljali postopno tudi v ostalih okrajih v Srbiji. Predvsem bodo v vseh občinah ustanovljo-nl občinski prcliranjovalni nradi, ki bodo podrejeni kmetijskemu ministru. Pooblaščeni prodajalci bodo vodili posebne sezname kupcev. Za nokatoro vrsto dolavcov bodo vpeljano dodalne karte. Razdeljevanje maščob za september Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoža: Potrošniki, ki bo prejeli navadno živilsko nakaznico modre burve, ki jo je izdal mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, si lahko nabavijo proti oddaji odrozkov za maščobe pri svojem stalnem trgovcu pripadajoče maSčoho za meseo september, in sicer: 1.4 del olja, <0 gr masti ln 2«0 gr masla. PotroSniki, ki so klali prašiča, si lahko nabavijo samo 1 del olja, kolikor znaša količina maščob, ki jim pripada za ves mesec. ,8L KINO UNION uu Ljubosumnost vid! vse narobol »PLANINCI« V glavnih vlogah: Amcdeo Nazzarl ln Marlella Lottl. PREDSTAVE ob 15.10, 17.50 In cb 19.50. ,tl KINO MATICA nw DNEVNO DVOJNI SPOREDI Razkošna filmska veseloigra n sijajnimi pevskimi vložki ln plesnimi revijami. »SAMO TI...« V glavnih vlogah : Johannes Ileesters, Dora Komar, Paul Kemp. PREDSTAVE DNEVNO ob 17 In il. MATINEJA GIUSEPPE LUGO v filmu največjega uspeha »BOGASTVO NI SREČA« _PREDSTAVE ob 15. IEL KINO STROGA OTVORITEV PREDSEZONE ta vrsto dobrih ln lepih filmov I Nezvestoba žene ln nje posledice v prelepem filmu »MASKA IN OBRAZ« V glavnih vlogah: Laura Solarl, Nino Besozzl. Režija: C. MastrocInque. PREDSTAVE ob 14, K In IS. MALI OGLASI KUHARICO perfektno, Iščem za gostilno. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6014. (b VAJENCA vrtnarskega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v liišl. Šimenc Pavel, Sv. Križ, Ljubljana. (v VAJENKO modistko sprejme Franja Kogovšek, Frančiškanski prehod. (v SOBO V MESTU opremljeno in s separatnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Uradnik« St. 6080. STARO ŽIMO kupimo. Plačamo po kvaliteti od 30 do 50 lir za kg. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). (k Snažno POHIŠTVO kauče, otomane, preproge in stroje I vseh vrst stalno kupuje trgovina ! »Ogled«, Mestni trg I št. 3 (vhod skozi vežo). ! ---- 1 MANJŠO PEO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« | pod »Peč« 5663. (k Otroške ! POSTI3LJCE s predali, skoraj nove in več posameznih komadov ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). i ŠIVALNI STROJ ! Jax, v dobrem sta-i liju poceni prodam. Lotrič, Gosposvet-ska c. 61-1. RADIO APARAT znamko Philips in šivalni stroj »Jax«, prodani. Kamniška ulica 13. (1 ZABOJE razne velikosti in vinske sode, zdrave, po 700 lltr. in male po 30 litrov, uporabno za zelje, smolo, klej Itd. — proda po ugodni ceni skladišče Go-rovac, Kolodvorska ulica št. 8. Ponovno na zalogi vsaka količina najboljših JUTA VRE6 Bregar & Krek, Miklošičeva c. 19. NAPRODAJ: obednlca, lestenci* omara s predali,, mizice, stolcl, ura,, lestva, zavesa, jedilni pribor, odeji,, ženski zimski plašč In drugo. Hrašovec Skrabfieva ul, 4-1, od 15—18. (1 NAPRODAJ: HIŠA dvonadstropna, nova 7 stanovanjska na zahodni strani. HIŠA enonadstrop-na, nova, v hlsl Je pekarna. HIŠA vlsokoprit-lična, dva trisobna ln 1 enosobno stanovanje. HIŠA enonadstrop-na v bližini Sv. Petra. HIŠA enonadstrop-na z dvoriščno gospodarskim poslopjem z večjim vrtom, zamenjam za »vilo«. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarjeva ul. 10. Telefon 34-86 PRODAM: Parcele : 1100m\ dve tretjini zazidljivi za strnjeni sistem v bližini Sv. Krištofa, 800 m» za vilnl sistem za Bežigradom, 600 in 700 m» v Šiški za odprt sistem, 600 m> na Prulah za strnjeni sistem, 620 m« v Kolezljl za vllnt sistem, na vzhodni strani za strnjeni sistem 480 in 600 m» ter odprt sistem 600, 600 in 800 m'. Nekaj parcel se dobi že za 34.000 lir v notranjosti bloka. Zemljišče za Industrijo v šlškl 6000 In 10.000 m« in za parcelacijo 15.000 in 20.000 m». Zemljišče za parcelacijo pri carinarnici. — Brezplačna pojasnila: Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ul. 16. Telefon 84-86 Prodam nekaj SODOV od 30—60 litrov,-primernih za kislo zeljo, po zmerni ceni. — B. Onfitlnj Vodnikov trg 2. DEVETDNEVNICA Veliki fatliiiBkl Judeži pred četrt stoletju so preiudill Portugalsko Iu prerajujo svet. — Največja skrivnost tega preporoda Je gotovo v naročilu Matere božje pastirčkom, naj radi ln pogosto mollJ0 rožni vence In po »tast bodi Očetu« med skrivnostmi vpletajo v prošnjo: »MoJ Jezus odpusti nam našo grehe, obvaruj nas peklenskega ognja ln prlvcdl v nebesa vse duše, posebno Se tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenju.« Tuko je naročilo našo nebeške Matere vsem narodom. Prikazala se Jo v Fatlml samo lz skrili zaradi toliko večno pogubljenih duš, du Jih reši. — K temu reševanju kliče vso človeštvo tudi nas Slovenec, ki smo pri Njej našli vedno toliko milosti, da Jo kličemo Mater ln Kraljico! — Naravnost nerazumljivo hI bilo torej stališče vernega Slovenca, ki pravi, dn mu je mur narod, da mu jo mar za vero, ki govori o ljubezni, pa hI ne Imel gorečnosti, ko gro za rešitev duš rodnih bratov. — Saj ne nirrckuje teh molitev za rodne brate strah pred smrtjo, ampak ljubezen, skrb proil večno smrtjo duš listih ljudi, ki sn so omadeževali z zločini. Prizadeven, goreč mož. ki na duše svojih bližnjih misli, je gotovo najboljši ln edini resnični prijatelj človeštva I Ali niso vsi tisti, ki so se omadeževali a krvjo 18 duhovnikov, s krvjo Mravljctov, Pavšlčev, Klkljcv, Zupcev, z dvoletnimi otroki In tisoči drugimi, omadeževani s strašnim grehom hratomnrllstva pred Bogom In pred ljudmi, — Morda žive danes sami v veliki dušni stiski, ker jim vest Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Cenj. naročnike prosimo, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. csa2ai?t3aanniisnnEiB9E3Bn!£zanB9k Koledar Četrtek, 2. klmovcai Štefan Ogrski, kralj; Elpitlij, škof; Kalisla, mučenica. Petek, 3. klmovcai Mati božjega Pastirja; Evfcmija, devica iu uiučcuica. Zgodovinski paberki 2. kimoven: 1. 1S70. so je Mao Mahonova armada, pri kateri jo bil tudi Napoleon, pri Scdauu vdala Nemcem. Napoleon III. jo pisal pruskemu kralju: »Ker nisem mogel umreti sredi svojih vojakov mi ne preostaja drugega kakor izročiti svoj meč v roko Vašega Veličanstva.« Cesar je ostal ujetnik na gradu WiltioIinsli Orkester vodi dirigent Bar/izza — 10.311 Poročila v slovenščini — l'J.45 Operetna glasba — 20 Posebna oddaja za Sicilijo — 20..',0 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.15 Koncert vodi dirigent Sjmnnello; v odmoru pisana glasba — 22.05 Koncert nicz-zosopranistko Klze Karlovčove — 22.85 /.nuni dur- ti — 23 Poročita v Itnli junsčini — 23.10 Orkester Cctru vo.ti dirigent Burzizzu. LEKARNE. Nočno služIm Imajo lekarne: mr Bitknrčifi, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva ecsl.n 20, iu uir. Muruiu-ycr, Sv. 1'elru cesta 78. Ta Gorizije Smrtna kosa. V začetku nvgusta .ie v našem um-lu umrla 43-lrina U).izka Kristjan čič, porniioiiH 15n.it, mali 3 otrok. Mila je dobra ženil. V pi-crani t--rol> jo jo spravilu operacija, katere posledicam jo podle«.a. ""J počiva v uiiru! Žalujoči družini loplo to. žulje. Smrtna . nesreča na delu. 51 letni kmclski delavec Miha Lelmn jc Ul v tolminski okolic zaposlen pri nekem kmetu in je po lestvi nosit seno ua hlev. Po nesreči so je lestev nekoliko nnpnila, mož je zgubil r. >io in treščil na tla. Pri padcu je zadel z glavo ob kameri in so lako močno poškodoval, da je kmalu izdihnil. N. p. v m.t Mrtvega so našli. V domači hiši v Gnr-garo so pred dnevi našli mrtvega 51-lctriogn posestnika VBktorja Madona. Preiskovalna komisija, ki .io bila poklicana na kraj nesreče, je Ugotoviti!, da je Madona zadela srčna kapi Nagle, neprevidcae sumi vaiuj nas, Gospod! Padel Iz vlul;a In se ubil na skalah. V nedeljo, 22. avgusta popoldne, se je kopala družba mladih fantov iz Monfalconc v so sodnem morskem kopališču Sistiann. večernim vlakom so se mladeniči vračali domov. Med njimi je bil tudi 18.letni llruuo Piseliiutini, čigar starši so zaposleni v Mon-foteone. Slonel je brezskrbno na vratih vagona in sc lli nič prepričal, če so dobro zaprla. Ko je vlak, ki se navadno precej guga in trese, zavil v predor v pobočju slavno-znane Grmade, sn se vrata nenadoma odprta in nesrečni mladenič je padel na skale, ki Strte tam okoli. Sunkoviti padec je bil tako silen, da je fant obležal na mestu mrtev. Lisica v k'i riniu. Kmet Jožo Kilipič, doma v okolici Piezv.o, je v zadnjem času na svojo veliko jc/.o opazit, da ni u ponoči nekdo redči njegov kurriik. Bil je prepričan, dn gre za dolgoprstnc poštenjukoviče, katerim so cede sline po njegovih rojenih pelolinekih. Hotel jih je zalot;li in je šel nn prežo. V njegovo ra.-.očaranje pa vso noč ni liilo nobenega obiskovalca; ws truden in zaspan so jo zjutraj hudovul sam nase, kajti prepričal se je, da njegova sled ni prava. Spremenit je svoj nneit in stopil .k sosedu, od katerega si je izposodil škripec. Tega je drugi večer nastavil in šel mirno nočivat. Nenadoma ga je zbudil izreden šum in ropot. Skočil je k oknu in ugotovil, da peklenski dirindaj prihaja iz njegovega kuirnika. Kot hi trenil je hil na licu mesta in v svoje veliko veselje našel med preplašeno perutnino košato lisico, ki se je bila ujela v škripec. Njegova nevoljn zaradi izgubljenih piščancev jo z lepo lisičjo kožo prav v rcrlu potolažfruu. Velik požar. V orijazrif vasici Cainpo longo pori trgom Vipnco so imeli preti dobrim tednom razburljivo noč. Prijetni mir poletne noči ie nenadoma presekaj prasket močnega ognja. Vnelo se jo bilo nu kozolcu Ivana Cerincijn. Ker je bilo na kozolcu in na sosednem hlevu polno krme in vse suho. sc je ogenj zelo hitro Siril in kmalu objel vso domačijo. Sosedom in doninčim se je pa kljub trm n posrečilo rešiti živino, perilo in mnogo pohištva ter gospodarskr.'..;n orodja, Škodo cenijo na preko blo tisoč lir. S SpoiS. Stujejrolioga 1'iNr'a sta v Mariboru 80 letni ront!i'k Blaž Kln v/ar in Terezija Rudolf, stara GJ Idi, diiliiuricit. Odlikovan Je bil z železnim k' ("••n IT. razreda za hrabro zadržanje pred so vražnikom Viljcit, Oučok iz Trbovelj. Z guffnlnlee pa rel. 11 letni mesarski vajenec MnUs M.-iliorič v Mariboru se jc gugul u n gugnliik'i. pri tem pn je imel ne srečo, dn je p.-iilr-1 in se hudo poškodoval na hrbtu in '-'.'nvi. — s senika je padla 70 letna prevžilknricn Ro/nlija Hrumeli iz Sv, M:riiiia. obiiu■> |l*ipit-i\, in s; zlomila desno koleno, Drvva zahteva žrtve. V Ptuju jo nni! železniškim tt:osl..m utonila v Dravi. 17 letna posestnikov** Jbčcrku lupzika Gbrauovu iz =Mičca= 32. »Dobro jutro! Kaj bi pa vi radi, teta Pepa,« je prihitela Marija na prag. Na licih so ji ležali sledovi pre-čute noči. »Poglej no! Saj si res venomer bolj bledična,«t jo jc pozdravila Pepa. »Ni dobro, da takole samuješ in ti le pes druščino dela. Pa sem si mislila, da bi prišla k nam na grad gospodu nekaj srajc izvesti in kar bi bilo treba drugega sitnega dela opraviti. Roko imaš lažjo kot vsaka druga v vasi.« Budine. Deklica ul znala plavati. Truplo so našli precej niže od nesreče in gn pokopali v Ptuju Blizu tam je utonil v Dravi tudi lil letni slaščičarski vajenec Milan llalčič. Najbrž gn je v voill zmlela kap. Njegovega truplu doslej še niso našli, Parita sta na vzhodnem bojišču pionir Frane Kras s Pohrežjn iu desotuik Martin Z^anli i*. Velike Pirešice. -ESrviišiio Nov| hrvatski generali. S Poglavnikovo odredbo so napredovali za generale hrvaške vojske sledeči polkovniki: iotcndniilski Kosta Itader. pehotni polkovniki: Perkov-č pl. Aleksander, Pacnk 1'ranjo. Metzirer Josip. Toinnšovič Ivan in Gustovič Artur, topniška polkovnika Itarll ICmii in Prolinska Anton ter konjeniški polkovnik Canič .Matiju. Smrt Rudolfa Kunca. V Zagrebu ie to dni umrl ravnatelj zavarovalno družbo iCrontica« Rudolf Kune, oče oporne pevke Zinke Kuučevc in profesorja Božidarju Kunca. Molitve zn mir. Zagrebški nadškof dr. Stepinuc je izdat okrožnico, s katero je v svoji nadskofij! odredil javne molitve za mir. Molitve so bile nu praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15 avgusta, tn so bile opravljene po naročilu sv. Očeta, ki je za te molitve po eelrni svetu določil ravno Marijin praznik, da bi na Marijino prošnjo in z njenim posredovnnjem Gospod llog skrajšal to strašno vojno iu povrnil narodom mir, po katerem tako vro. e hrepeni vse človeštvo. Potujoče knjigarne v Zagrebu. Hrvatsko časopisje poroča, tla se je zanimanje zn hrvaško knjigo v vseh krogih močno dvignilo. Po lepi knjigi ne sega samo intellgent. temveč t url I preprosto ljudstvo. Zato tudi ne uspevajo v Zagrebu snino številne stalne knjigarne, temveč tudi »potujoče knji-gurue«, t. j. poulični prodajalci knjig. Četrto kolo hrvatske državno loterijo jo pričeli) 21. t. m. Prihodnje leto nameravajo v NDII Izdati poštne znamke z imenom »Črna legija.. Cisti dobiček od prodaje serijo leh znamk bo še! v korist sklnda ustaške mladine. Skrb zn semensko žito v NDII. Hrvatski minister za narodno gospodarstvo .io v sporazumu 7. notranjim ministrom izdat naredim t> Izdajanju in odkupu žitnrio In ostnllli poljedelskih proizvodov za semenske po t robo. Tekstilna tovarna Tlvnr v Varnidliiu je v zadnjem Času povečntn proizvodnjo rožnega tekstilnega blaga. Zato je vodstvo obrata moralo mislili na povečanje industrijskih prostorov. Nove tovarniške objekte >n ie pričeti graditi. Imenovanje članov upravnega odbora Zajerliilro za s.nrl.le. Hrvatski gospodarski minister .io to dni Imenoval člane upravnega odi ora novoustanovljene zajediiicc za sadje iu vso proizvode iz sadja. Za predsednika upravnega odhorn je imenovan Aliincd Mehmcdugič, veletigovcc s sadjem v llrr krm. Fllatellsllčnn razstava v Zagrebu. Od 5. do 12. septembra bo v Zagrebu lil. fila- roj, Stega spremiti ra njeni zadnji poti, .ii poklonili cvctjp lil na kateri koli način počastili njen spomin — nam pa Izrazili sočustvovanje — naša prisrčna zahvala. Sv. mnša zadušnlea bo darovana v petek, fl no 3. Frptrmhia 19 13, ob 7 zjutraj v župnijski cerkvi sv. Frančiška v Šiški. I.Jubljana-Misslitz, 1. sefit. 1943. žalujoča SINOVA ln sorodniki teliatlčnn razstava, kntero pripravlja Hrvaška fllatetis-tična zve/a /.a to priliko jo hrvaška poštna uprava dovolila natis posebno znamke. Priložnostne znamko so natisniti v rtnnaislil državni tiskarni iiiiu. i komadov iu 1I8.UH0 blokov. IEL KINO MATICA Veselo drtižuhno komedija 7. lepo Illldo Krnhl v glavni vlogi Petje lli ples. Film ljubezni, zabave it) vesolja . , »Ljubim te« Ost.nll Igralci: Paul Hubschmldt, Kila Benkof t. NVtlfrled belfert PREDSTAVE ob 15, 17 tn 1DI ,£L KI\0 SLOGA OTVORITEV PREDSE7.0NE z vrsto dobrih tn lepili filmov I Nezvestobo žnne In njo posledice v prelepem filmu »Maska in obraz« V glavnih vlogah: I.aura Solarl, Nino Hesozzl. Režija : C. Mnstroctnque. PREDSTAVE ob 14, 10 in 18. ,CL lil\0 ! \IO\ »" Ljubosumnost vidi vso narobo! »Planinci« V glavnih vlogah: Amrtlco Nazzari tn Martelta Lottl PREDSTAVE ob 15.30, 17.SO ln 19.30. | Cc!o med demokrati ima Roosevelt precej nasprotnikov Sloviti Galupov zavod za ugotavljanje javnega mneja jo preti netlnvnlin skušal ugotoviti, kako ljudstvo v Združenih ameriških državah inisti o Roosoveltu oziroma o njegovi ponovni izvolitvi za predsednika. V tem smislu jo zastavil demokratskim volivcem na vsem področju Združenih držav vprašanje, nli so zn to. da bi bil Roosevelt še četrtič izvoljen zn ameriškega predsednika. Odgovor jc bil naslednji: Samo S3 od. stoikov demokratskih volivcev je izrazilo željo, tla bi radi imeli Roosoveltu še zn predsedniku. V petih največjih državicah, t. j. v New Vorku, lllinoisu, Pcnsllvnniji, Obiu in v Kaliforniji je bilo zn Rooseveltn v New Vorku 83 odatotkov glasov, v 1'ensilvaniji 91 odstotkov, v lllinoisu 87 odstotkov, v Olilu 91 odstokov, v Kaliforniji pa 8G odstotkov. Za druge kandidate je v teh petih državicah glasovalo 4.5 odstotkov za podpredsednika Henrya \Vatlnce-a, na bivšega glavnega poštnega ravnatelja Združenih držav,. Far-lcya, fo odpadli 3 odstotki, na ravnatelja Urada za vojno mohiliznei jo, Brjrnesa 1..7) odstotka na predsednika Komisije za vojne dobave, Pnula Mc. Nutta pa 1 odstotek. Roosevelt torej niti demokratov nima vseh na svoji strani, pnč pa bi se ga knr lep odstotek njih že tudi rad lznebll. Uradni seznam španskih vojnih ladij Ob priliki blagoslovitve nove španske mornariške Akademije v Mnrinu, v zalivu Pontevodre, jc španska poročevalska družba »Cifra« objavila uradni seznam vseh španskih vojnih ladij. Iz tega seznnmu sc vidi, da jc v začetku letošnjega leta imela Španija skupaj 87 vojnih ladij s skupno 133.344 tonami. Gre za šost križnrk, ki so bile zgrajene v letih od 1920. do 1935., dalje 20 ru-šilecv, 6 Indij za polaganje min, 4 topničnr-kc, 10 podmornic, 7 obrežnih stražnih čolnov, 9 torpednih čolnov, 12 ladij za boj a podmornicami in nekaj pomožnih ladij. INIHIIBHIIIIIIIIIIIIIIIB Pkrošaits Slovenca'! gsgro1 _______ Zalivala Ob pretežki Izgub! našega preljubega soproga in tateka, gospoda LEBANA fo trm pntom najtsUrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prlja-lt l.it m tn znancem, ki su nam osebno it 1 i pismeno Izrazili svojo po žulje, v tako velikem številu kropili, so ga spominjali v molitvi, r'aruvalcem krasnega cvetja, nosilcem veneev, gg. povccm, ter vsem, ki so r.a od blizu in daleč spremili do njctiovcg.n poslednjega doma. Nadnljo so i»-krnin zahvaljujemo čo. iliihtMršoini in gg, bogoslov-ccm. Na:.n iskitiui zahvala gre gospej Joži Ivunstel za vso njeno Fkrti za ta: a pokojnikovo bolezni, za njeno veliko ljubezen, ko Jo sta ln z liiiMil do poslednjemu rlibii našega preljubega tateka ol) njesovl postelji, zn kritje e t ročko v. t' t' za ves njen trud, ki ga Jo imiln. rla jo olcpfala njesovo poslednjo pot ln nnni lajšala našo prrtov.ko bol. — Ce Kikj-ta, ki nam jo z materinsko ljubeznijo ves čas nr utrndno pomagala. Iskrena hvala. i:i.r')iii hvaln Kg. gupumi Hrenu. Košfaku za lepo poslovilno ln svile, ri ne ' ■ enet in ter clel.i vstvu tvrrlUe Jon. Kiinstel, dr. Rakovcu zu trmi. dn KI 11,1111 olirnrlll drngn življenje In čč, sestram v Loonišču. \ luii lil vtukumur to enkrat naša Iskrena zahvala ln Bog plačaj. Globoko žalujoči LEBANOVI i Poziv na pripravljenost obrežne baterije Kraljeve mornaric« Lov na kite Čemu pa sicer lovijo kite? In kako pridobivajo ribje olja, čigar pomanjkanje je občutno po vsem svetu? Kot je znano, ni kit riba, ampak spada k sesalcem, ki živijo v vodah. Je več vrst kitov; najbolj je znan gronlandski kit, katerega tudi največ lovijo. Ta kit živi skoraj izključno v bližini severnega in južnega Ledenega morja. Prej je živel tudi drugod, a z brezobzirnim lovom je bil pre-poden. Kite lovijo že dvanajst sto let. Od 8. do 16. stoletia so bili Baski najslavnejši kitolovci. A po odkritju Amerike so drzni pomorščaki odjadrali rajši v novi svet ko na Gronlandsko. Nadomestili so jih Nizozemci, nato Angleži in v drugi polovici 19. stoletja je bila USA na čelu vseh ki-tolovskih narodov. Ameriški kitolov, ki je imel krog 1. 1840 kar 735 ladij, je čez 30 let nato prenehal, ko je bila uvedena plinska razsvetljava. Cena ribjemu olju je neznansko padla, kitolov se ni več ob-nesel, razen tega pa so odkrili na zahodu izdatna ležišča zlata. Kdor je b:! željan pustolovščin in je hotel brž obogateti, ni nič več lovil največjo žival sveta, smpak ie šel na lov na najdragocenejšo kovino. Tudi slavni avstralski kitolovci 30 obrnili hrbet morskim velikanom in sj 6kušali najti srečo v iskanju zlata. Norveška kot kitolovska dežela Ob tem času je stopila Norveška kot vodilna kitolovska država v ospredje. Najprej so začeli Norvežani loviti kite na obali severne Norveške, v fjordu Vo-ranger. (Ta fjord je skoraj ob finski meji, blizu Petsama, ki so ga v poslednjem času tudi v vojnih poročilih večkrat imenovali.) Kmalu je bilo to območje polno sidrišč za kitolovke in kar 23 tvrdk se je pečalo s kitolovom. Čez nekaj lovskih sezij je začela kitom ta stvar presedati in so se zatekli na jug, a norveški lov;i so krenili za njimi. Delovali so v okolici Islandske, pri Špicbergih, pri Faroerskih in Shetlandskih otokih. Od leta 1864 do 1C04 so Norvežani nalovili 32,000 kitov in pridobili milijon sodov ribjega clja, kar je toliko kot 1.7 milijona stotov. Res da je to jako veliko, vendar bomo videli, kako brezpomembna je >a visoka številka spričo kasnejše proizvodnje, ko se je pridobivanje ribjega olja in kitolov popolnoma moderniziralo. Antarktični kitolovi Dozdevalo se je, ko da se bo norveški lov na kite prav tako nehal, kakor 6e je ameriški, avstralski itd. A Norvežani niso šli na lov za zlatom. Zmeraj so bili ribiči in niso hoteli opustiti kitolova. Ko so se kiti preselili drugam, so šli Norvežani za njimi. V začetku 20. stoletja so začeli Norvežani loviti v južnih prede- lih morja. Tedaj so Norvežani pridobili med leti od 1905 do 1914, torej v 9 letih, skoraj dvakrat toliko ribjega olja kot prej v 40 letih. A dobili so tekmece. Od 1. 1864 do 1904 je bil lov na kite stoodstotno v rokah Norvežanov. Nato so začele angleške, južnoafriške in druge družbe z norveškim moštvom in norveškimi strokovnjaki loviti kite, kar je donašalo mnogo izkupička. V novejšem času so se pri kitolovu iznebili norveški lovci vsakršnega nadzorstva glede na množino lova. Uvedli so take ladje, ki sliči pravi pravcati tvornici in so kar na odprtem morju razdevali živali, ondi spreminjali mast in loj in proizvajali kar na ladji ribje olje. Od tistega časa dalje se je lov na kite neizmerno povečal. Kakor smo že omenili, so prej v 40 letih pridobili milijon sodov ribjega olja. Leta 1925, ko je norveško kitolovstvo začelo pelagijski lov ali lov brez nadzorstva, je proizvodnja ribjega olia prekosila pro'l:vodnjo vseh prejšnjih 40 let. Novost, ki so jo uvedli Norvežani, so prevzeli tudi drugi kitolov-ski narodi. Vse družbe si zgradile moderne plavajoče topilnice, nikjer niso več lovili s harpunami, ampak s kitolovskimi topovi in vsak dan so nalovili po več ducatov kitov. Proizvodnja ribjega olja se je bolj in bolj večala, in ko je v seziji 1. 1930—31 dosegla 3.7 milijona sodov, je nastal bankrot in dozdevalo se je, da bodo kiti za nekaj časa na varnem. V tem letu je bila Norveška še s 64 odstotki soudeležena pri proizvodnji olja. Prihodnje leto niso norveške družbe razposlale nobenih ladij več na lov. Niti enega lova se niso udeležili in ne enega soda olja proizvedle. Tako je stopila Anglija v ospredje in 1. 1935 sta prišla še dva tekmeca — Panama in Japonska, a 1. 1936 še Nemčija. Pri zadnjih dveh državah ni šlo toliko za pridobivanje ribjega olja, ko za izboljšanje brezposelnosti. A to povečano udeistvovanje pri lovu na kite je grozilo, da bodo kiti vsak čas iztrebljenj. Po dolgem posvetovanju so sklenili v lovu na kite nekakšen red, ki se po njem začenja sezija za kitolov 8. decembra, konča pa 7. marca. Po sedem ladij kitolovk skupaj je smelo imeti toDilnico in lov na mlade in breje živali je bil prepovedan. Vsa ta pravila pa so nastala r prvi vrsti zaradi cen za ribje olje in v varstvo kitov. Cene so se bile znižale od 18 funtov na 9 in so se le polagoma zvišale na 14—15 funtov. Pomisliti je treba, da požre ekspedicija na kite velikanske vsote, saj so ladje-topilnice do 20.000 tonske in deluje na njej po 400—700 ljudi po 6 mesecev dolgo. Ljudje so bili dobro plačani, saj je služba pri taki ekspediciji jako naporna in nevarna. Kako lovijo kite Moderna ladia topilnica je v spremstvu lovskega brodovja odplula konec septembra, na primer, iz norveške luke Larvlk". Odtod Je plulo norve?!co ItKofor- sko brodovje, ki je bilo pred to vojno največje na svetu (170.000 tonsko), kakih 6—8 tednov, da je prispelo v lovišče. O polnoči 8, decembra se je lov začel. Z razglednega stolpa kitolovk so prežah opazovalci, kje da se bo kit pojavil. Največja slabost te živali je ta, da ni resnična riba, da torej nc more biti neomejeno pod vodo in mora na vsakih 20 minut priti po zrak. Ta sekunda, ko se pojavi na vodni gladini, postane za kita usodna. Opazovalec opazi orjaško truplo, bliskovito nagla mala ladja krene proti kitu, strelec, ki je skrit za topom, izstreli na vrvi pritrjeno harpuno v kitov hrbet. Pod harpuno je razstrelilna snov, ki se razpoči v kitovem telesu, in, če je bila žival zadeta na pravem mestu, je koj poginila. Na zeleni gladini nastane krvavo-rdeč vodomet in v rdečih penah kmalu obleži orjaška žival nepremično. Lahko se pa zgodi, da harpuna sicer dobro tiči v kitu, a da je bila žival samo ranjena in bije od bolečin in strahu krog sebe in naglo išče zavetja v globini morja. Zdaj mora kitolovska posadka z vso silo in vso prisebnostjo in urnostjo tako ravnati, da vrv ni preveč napeta, a tudi da ne pride preblizu kita. Ogromna žival bi mogla s harpuno v hrbtu ladjo prevrniti. A ko mora ranjeni kit priti spet po zrak, dobi drugi strel, ki je navadno že smrtonosen. Potem vbrizgajo v mrtvi trup zraka, da more plavati na vodi, v hrbet mu zataknejo zastavico lovskega društva in pozneje ga z drugim plenom odvlečejo h glavni ladji, kjer pa ne čakajo dolgo na razdevanje kita. V mrtvem kitu se namreč jako naglo začne gnitje, in če ga ne razmesarijo v 24 urah, je olje temne barve, kislin je vedno več in plen je manjvreden. Po nekem norveškem kitolov-skem zakonu mora biti kit v 33 urah razdejan. Ribje olje pa lahko po več let stoji v sodu, nc da bi postalo slabše. Delo na ladji topilnici Kita zvlečejo skozi velika »vrata« v ladjo in ga z žerjavom dvignejo na krov. Na »secirskem krovu« delujejo veliki avtomatični noži in sekirice in ducate delavcev. Ko blisk so odstranjeni koža, mast, meso in kosti, in kot človek velike žage razžagajo kosti. Kit more tehtati po 50, 80, 100 in 120 tisoč kilogramov. Ujeli so že kite, ki so bili dolgi po 27—30 metrov; eden teh je imel 60.000 kilogramov mesa, 25.000 kg slanine in 22.000 kg kosti. Neki orjaški kit je imel- 1226 kg težka pljuča, srce je tehtalo 631 kg, jetra 935 kilogramov, a jezik z goltancem vred je tehtal toliko kot slon — in 6icer malenkost 3158 kg. Omenimo še, da tehta kit — novorojenček 2CK>0 kg; čez 7 mesecev je 16 metrov dolg in tehta 23.000 kg, in se torej dojenček vsak dan zredi za 100 kilogramovl Topilnica lahko predela kita — če so delavci spretni — v % ure. Največja topilnica lahko predela na dan 30.000 ton surovin in napolni v 24 urah 30.000 sodov (to je 500 ton) z ribjim oljem. V resnici pa niso tako delovali, ker so se bali, da bodo cene preveč padle. Že med vojno se je zgodilo, da so Angleži pokupili vso norveško proizvodnjo, 909.000 6odov, jn so plačali sod po 8 funtov. Sicer pa, . " čemu potrebujemo to olje in zakaj lovimo tc 100.000 kilogramske živali? Kit daje važne surovine za proizvajanje mila, za strojenje kož, za razsvetljavo. Iz prenarejenega ribjega olja se morejo proizvajati maščobe brez vonja za uporabljanje pri margarini itd. Celo vrsto medicinskih preparatov nareiajo iz tega olja. Tu omenimo le olje iz jeter := ribje olje, čigar vonj in okus je znan pač slehernemu otroku. Tudi kitovo meso predelajo, da je i'berna delikatesa, in iz kosti delajo ribjo kost. Glicerin tudi izhaja iz kitovega olja. Kakor vidimo daje lov na kite jako važne in za vojno izredno potrebne surovine in izgotovljene preparate. Toda reči moramo, da bi dajal vse to lov na kite, zakaj, od leta 1940 dalje nihče več ne lovi kitov. Dokler traja vojna, se kiti veselijo. Zaloge ribjega olja so zdaj izčrpane in ne bodo prej napolnjene ko po vojni. Po smrti bolgarskega kralja V Sofiji, 29. avgusta. — Ko je preminul bolgarski kralj Boris ili., 60 okli-cali za novega kralja šestletnega prestolonaslednika Simeona 11. Po razglasu bolgarskega ministrskega predsednika 1° i lova je prevzel ministrski svet regent-stvo. Bolgarska ustava določa za priliko mladoletnosti novega kralja regentstvo, ki sesloji iz treh članov. Kdo bo regent v Bolgariji? To vprašanje se bo izluščilo iz novega političnega sianja, ki je vanj Bolgarija tako nenadoma zašla. Ustava določa, da mora bolgarski narod za priliko imenovanja regenta izvoliti veliko sobranje. Obstoječe sobranje, bolgarska jioslanska zbornica, je v normalnih časih sestavljeno iz 160 članov. V velikem sobranju bi se število poslancev podvojilo. Ko je izvoljeno veliko sobranje, je moči tri regente izbrati le iz posebnih, po ustavi natančno določenih krogov oseb. Po členu 29. bolgarske ustave morejo bili člani regentstva: ministrski predsednik in ministri kakor tudi člani najvišjega sodišča. Sorodniki kraljevsko hišo in osebo duhovskega stanu ne morejo prevzeti regentstva. V 32. členu ustave je dalje določeno, da prevzama vzgojo mladoletnega carja in upravo poseslev kraljica-vdova in varuhi. Varuhe določi ministrski svet sporazumno s kraljico. Člani regentstva ne smejo bili hkrati tudi varuhi mladoletnega kralja. V bolgarski ustavi so pa za primer novega regentstva tudi še druga določila. Po 28. členu ustave more kralj še, ko je živ, imenovati tri regente, ki jih mora nato potrditi veliko sobranje. Ni znano, ali je bilo vprašanje regentstva urejeno v tej obliki. Novo regentstvo mora biti po ustavi urejeno v enem mesecu. (»Neues NVieuer Tagblatk) — II — TISK - KNJIGA - ČASOPIS Vsepovsod — doma ali drugod — naletimo na eno in isto dobrino — na tisk. Kako neznaten in brezpomemben je človek od prvih šolskih let do poslednjega diha življenjske dobe — brez tiskane besede! Vedno in povsod ga spremljala — knjiga in časopis. Kakor moramo skrbeti za svoje telo, ko mu nudimo dovolj in zadostne hrane, da ne opeša, tako živo pogreša priboljska tudi naš duh. Kadar ocenjamo kulturno višino kakega naroda, tedaj se po navadi sklicujem^ na najmanjše število njegove nepismenosti. Knjiga daje vsej dozorevajoči mladini osnovna navodila za njen napredek In nadaljnji razvoj. Knjiga drami ter oplaja niladež in starejše v znanju in vedi, jim bistri razum, jih razveseljuje, tolaži in kratkočasi, jim dovaja novega razmaha, jih kliče k redu in disciplini, pa tudi zasluženo biča, da človek ne bi krenil na stranpota. Časopisje služi povprečnemu Zemljanu kot nekaj vsakdanjega. Odpira mu pogled okrog domačega okolja in ga popelje v daljnje in neznane kraje, ko ga spremlja in uvaja v razne zanimive novosti dandanašnje dobe, da mu ne uide niti najmanjša stvarca. Radovednost, ki je dana več ali manj slehernemu izmed nas, in neugasljiva žeja po novih duševnih pridobitvah nas venomer i silita, da stikamo za nadaljnimi viri, j dokler se nam na sležaj ne odpro v Človeška srca vrata, ki pa se zapirajo tako tesno, da se pozneje le težko se kdaj zapro. , i Johannes Gutenberg — iznajditelj črk Ves kulturni svet bi moral prav za prav kar najdostojneje proslaviti njegov ! izredni jubilej, toda spričo današnjih dogodkov je šla mimo na« razen v Nemčiji malo opažena petstoletnica, odkar je veliki mojster Johannes Gutenberg, ki se je rodil 1. 1307 v Strassbourgu, položil tiskarski umetnosti osnovne temelje. O Gutenbergovi mladosti jo znano prav malo. V zgodovini se omenja šele ob času, ko je stopil s svojo iznajdbo prvikrat na plan, kar se je zgodilo v letih 1440 do 14oO v mestu Mainzu (Nemčiji), od koder se je njegova iznajdba širila v Koln, nato v Strassbourg in pozneje v Venezio. Kakor moramo uvrščati ogromen pomen tiskarstva med največje kulturne pridobitve poznejših stoletij, tako ostane za vse čase moč tiska neizpodbitna, ker je velika sila, ki po časopisju ustvarja in širi ideje ler posega v vsa življenjska področja. 6 tem se lahko uverja vsat^ kdor čila časopisje in zasleduje svetovne dogodke. Vsakdo se more najprej 6am na sebi prepričati o tej veliki sili in se zave, da je ena izmed največjih vpjivov na posameznika in na družbo vprav vpliv te velike sile, ki se zove — tisk. Reči smemo, da je časopisje šola za odrasle. Res je, da ideje gibljejo svet, resnica je pa tudi, da jih ustvarja časopisje. Že Napoleon je nazval tisk sedmo veliko silo. Dandanes je ta njegov izrek premalo točen, ker tisk ni več peta ali sedma velesila, pač pa gotovo edina velesila, kateri izpremembe in neprilike našega časa niso mogle škodovati ali pa ji izpodkopati njenih temeljev. Tisk je edina moč, ki mu ni izpodneslo tal omalovaževanje etičnih ter materialnih dob- rin in načel našega časa, nasprotno mu še ojačilo napredek, ugled in veličino. Neki ugleden novinar jc prav dobro označil moč tiska, ko je dejal, da so sa istinito dogajali samo oni svetovni dogodki, ki jih je omenjal tisk. Z onim pa, kar tisk dosledno ne prerešetava, se svet ne spoznava, ker se izgublja v kopici novih dogodkov. Gutenbergov velikanski izum Na prvi pogled je videti Gutenbergov izum s tehnične strani prav za prav preprost, a je vprav v tej enostavni ženial-nosti njegova veličina, ki se ne zrcali toliko v tehniki, nego v izrednih posledicah. Z izumom tiskarskih črk se je življenje na vsein svetu spremenilo že v svojem temelju. Pred Gutenbergom so knjige samo prepisovali, za kar bo potrebovali mnogo napora, potrpežljivosti in tudi precej časa. Prepis večjega rokopisa je zahteval mnogo mesecev vztrajnega dela. Da bi se izdal kak rokopis v sto ali tisočih izvodih, je bila skoraj drzna misel. Tako so bila mnoga dela prepisana samo v nekaterih primerkih, dočim jih je večina ostala le v enem samem izvodu. Spričo tega je svetovna znanost občutila neizmerno škodo, kajti mnoga dela so izginila, ali pa so se rokopisi porazgubili in so bili tu in tatn zažgani ali celo iz, malomarnosti uničeni. Vrhu tega so prepisovalci večkrat na-pravljali velike pogreške in je bil prvotni rokopis potemtakem pomanjkljiv. Tako stanje se je pa takoj obrnilo, ko je Gutenberg izumil tiskarske črke. Šele tedaj so mogli vsak rokonis ne samo brzo, temveč tudi po poljubnosti in potrebi izdati v velikem številu primerkov, ki so bili povsem enaki in vsakomur pristopni. S tem se jo tudi prodajna cena knjig občutno znižala. Učinek je bil tedaj ogromen in nepregleden, saj je bilo mogoče mnoga znanstvena vprašanja tako očuvati za vse čase in jih ohraniti bodočim pokolenjem. Tiskarstvo osvaja svet... Johannes Gutenberg je svoj dragoceni uspeh z izumom tiskarstva nesebično poklonil vsemu svetu in s tem vsem ljudem nudil neprecenljivo darilo. Za svoje delo je žrtvoval vse svoje življenje, svojo sianovsko korist, svoje imetje, a tudi najdražje — svoje oči brez vsakršnega stvarnega dobička za svoje težko življenje. V poslednjih letih je bil Gutenberg prepuščen na milost in nemilost svojim gospodarjem, ki so ga do njegova smrti hranili in ga oblačili. Na kraju svojega življenja je mogel ta neutrudljivi in izčrpani človek vendarle doživeti veliko srečo, največjo, ki jo more doživeti kot izumitelj: Gutenberg je doživel in spoznal, kako ves syct osvaja njegov; izum. (Ob zlatem jubileju svojega grafičnega udejstvovanja [1893 _ 2. IX. _ 19431 posvetil velikemu mojstru Gutenbergu njegov vneti častilec Iv. Pr. L.) Platina na Španskem V pokrajini Caceres, blizu portugalska meje ,so odkrili najdišča platine, ki sicer niso jako izdatna, vendar se bo izplačala kopanje rude z vsebino platine. Vinko Beličič Vi Okoli polnoči pa so se izza Svetega I Franflitška pričeli zgrinjati mrenasti ' oblaki in ugašati zvezde drugo za drugo. "Včasi se je lahno zabliskolo in nato je bilo komaj čuti grmenje nekje daleč za hribi. Mati Petrušička se je v snu obrnila na drugo stran, mimogrede na pol odprla oči in prav takrat se je posvetilo. Prisluhnila je, res — čula je grom. Brez pomišljanja je vstala in zbudila Tino: »Slišiš, grmi, naše seno je pa vse širom!« Uči se je v trenutku predramila. »Janko!« je mati polglasno klicala pri skednju. »Janko, zbudi se! Pojdi, Tina, in ga zbudi, revež tako trdno spi! c Bliski so postajali svetlejši in grmenje jo prehajalo v zamolklo tres-kan je. »Ni ga na skednju, mamo!« je .vzkliknila Tina. »Ležišče je prazno.« »Kje pa jc, za božjo voljo?« je za-jecljala mati in sklenila roke. »Janko! Janko!« Nato je vzela grablje in pohitela zn hčerjo proti košenici, zakaj nevihta sa je naglo bližala. Bliskalo se je v (kratkih presledkih in grinljavina je bila vedno bolj rezka. S kolovoza je Novela bilo čuti spodbudne klice in škripanje koles. Bliski so osvetljevali vso bližnjo in daljno pokrajino. Tina in mati sta liiteli, da jima je poha jala sapa. Zasopli sta se ustavili j na dolenjem koncu košenice. Prav tedaj se je ostro zabliskalo. Nemalo se je mati začudila, ko je videla, da je polovica sena že v visokih lovnicah, medtem ko na gornjem koncu nekdo v beli sra jci urno znaša seno skup. »Janko!« je zaklicala mati, Tina pa je močneje |>onovjla klic. >llej! Grabita spodaj, jaz bom tu že opravil!« je zavpil z vrha. Ozračje je trepetalo v bliskovici. Tz, bukovja pod Svetim Križem je prihajal hud veter, ki ga je naznanjalo vedno glasnejše buča n je. Mati in Tina sta hiteli grabiti. Nista se utegnili križati, tako se jima je mudilo. Po pobočju je pritekel Janko, ves moker od znoja, vzel materi grnbljc in metal zgrabke lovnicam na vrh. Zagrnielo jo zveneče, ko da bi bil nekdo silno udaril po suhem, votlem deblu. V hrib je planil hud veter in padle so prve težke kapl je. »Namočilo nas bo,« je zavpil Janko, »a glavno jo, da smo pri koncu. Bomo že skočili kam jiod — « Blisk in tresk sta mu zaprla usta. Poiskali so si zavetje pod streho zapuščenega hleva, ki se je stiskal k zidanici bogatega kočevskega trgovca. Bliski so slepili oči, grom je stresal ozračje in zemljo, veter je tulil in dež je šumel. »Janko,« se je pohvalno pošalila mati, »ti si nisi izbral pravega poklica. Moral bi biti kmet, ne pa profesor.« »Morebiti bi bilo res bolje,« je rekel, potem pa se je nasmehnil: »Sta mislili, da sem šel vasovat, ko me ni bilo na skednju, a? Spati nisem mogel, od spafine ni bilo moči diliati pod slamnato strelio, koračil sem na vrt in videl, kako se nevarno olilači — pa liajd nn košcnico!!« »To bom povedala Mojci, ko pride zdaj prvič k nam,« je sklenila Tina. Janko ni nič odgovoril in mati se je zamislila. Bilo ji je jasno, da med sinom in Mojco ni več tako, kot je bilo o vuzmu. Kaj se je zgodilo? Mislila je in mislila, a za nobeno misel se ni odločila. Čas bo že razčistil, kar je nejasnega, se je zatožila. Bodi, kakor Bog hoče! Nevihta se je počasi pomikala proti Hrvaškemu. Iz zemlje je močno zadišalo po vlagi in poživljeni rasti. Veter je pojemal in drevje se je umirjalo. Nad hribom se jc pričejo svetlikati. Petrušičevi so se vračali domov, medtem ko je daleč zadaj za Kolpo zamiralo grmenje in je le šc bliskavica trepetala na obzorju, ko da bi se bil kdo poigraval z veliko žepno sve- tilko. In medtem ko 60 sc za Svetim Križem prikazovale zvezde čiste in jasne ko ljubeče oči, so utrujeni odšli k počitku. X. Volkov lajež je zdramil Janka, ki je zatenjal v liruškovi senci, utrujen od dela, vročine in nočnega nespanja. V veži je pustil poštar dve pismi in odšel z dolgimi koraki, z mahajočo okovano palico. Obe pismi sta prišli iz Ljubljane. Prvo jc bila tiskovina, spoznal je pisavo Žlebnikovega Marka. Bilo je vabilo na novo mašo, ki jo bo prijatelj daroval v domači župni cerkvi 13. julija. Janko je gledal simbolično sliko duhovniškega poklica: na zemeljski obli stoji križ, iz njegovega podnožja ,se na desni visoko vzpenjatjo trije polni klasi, na levi se ovija trta s sočnim grozdom. Prebral jc besede iz 39. psalma in se zamislil. »Glej, prihajam, o Bog, da izvršim Tvojo vol jo.« Spoznati voljo božjo in imeti moč, jo tudi vršiti... ali l>i ti, Janko Petrušič, iRhko šel po poti Marka Žleb-nika. Tedaj je pogledal drugo pismo — Mojci 110. Kaj mu prinaša? Tolažbo in uteho ali še večji nemir? Ogledoval je črke svojega imena, ki jih je napisala njemu tako ljuba roka, in hotel iz njih spoznati razpoloženje, v katerem so te črke prišle iz- pod njenega_ peresa. Nato je pretrgal beli ovoj, počakal, da se pomiri, potem pa je razgrnil papir... velik pisemski papir, kjer so bile napisane štiri vr-. stice: 'Tvoje vedenje, Janko, je upravičilo bojazen, ki sem jo čutila ves čas najinega prijateljstva. Porušilo se jo nekaj, kar je težko popraviti. Jaz mirno sprejemam kazen z.a preveliko zaupanje, nočem ji ubežati. Mojca.c Janko se je naslonil na mizo, se brezizrazno zagledal skozi okno, stisnil usta in priprl oči. V strašnem molku je čutil samo, kako mu v prsih utripi je srce v navalu krvi. Mojca, ali je to konec? Ob tem vprašanju je čutil, kaiko se ziblje svet pod njim, kako se majejo stene okoli njega. Nenadno pa — kakor sonce zažari izza črnega oblaka — je bil spet ves Janko Petrušič, trezen, ponosen in trmast. Ali j0 to volja do življenja, Mojca? Ta sanjnvost, ki vodi v mrak in v smrt? Ali je to krščanski pogum, s kakršnim rriora človek težiti k popol-nosji? Mojca, zakaj si napisala te besede? Hladno se je ozrl na razpelo in po svetih podobah, strašen gnev je prišel v njegovo srce. Nato je onemoglo sedel in oči so mu ko mrtve obvisele na Markovem vabilu. »Glej, priliajam, o Bog, da izvršim Tvojo vol jo.«