Posamezna številka 12 vinarjev.
mm
StCV. 260.	V LJUBIM v torek, dne a novemiira ran.
Letom
as Velja po pošti: = sa oelo leto napre|,. K 30-— men mesec „ . .„ 2-50 z« Nemčijo oeloletno. „ 34"-
aa ostalo Inozemstvo
40--
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej .. K 28-— za en meseo „ ..K 2-30
V	»pravi prejeman mesečno „ 2-—
e Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K V-—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9-— M ostalo inoaematvo. „ 12 —
P, H-
k

-•• ■ I Inseratt: ' ■ 1 •» Enostolpna petltvrata (72 mm Široka In 3 mm vlaoka ali nje
prostor) aa enkrat . ... po SO v za dva- In večkrat . „ 28 „ tri večjih naročilih primeren popuat po dogovora. .
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Iibaja vaak dan tsvsemil nedelje In prasnlke, ob 3. ari pop.
Bedna letna priloga vozni radi j
__Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IU.
Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne : sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Bačnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-boro. št 7583. — Upravniškega telefona št. 188.
Italijanska bojna črta se shrčila za tri četrtine. — Zopet 14.000 Lahoo n|etih.
Glede na zadnja uradna poročila je pripomniti: Italijansko vojno vodstvo !je pričelo s protinapadi, da pridobi časa. Z močnimi silami so nastopili pri Piave od izliva do Pederobba in proti krdelom, ki so prodirala proti našim krdelom, katera so prodirala iz Asiago proti Valstagni v Suganski dolini; posrečilo se jim je le, da so naše bolj počasi napredovale, a dolgo se svojih »uspehov«, ki jih tako pretiravajo, pač ne bodo veselili. Osredotočeni pokreti zaveznikov proti odseku Feltre-Cismon Benetke ne bodo le izsilili kraj ne odločbe, marveč bodo prisilili sovražnika na umik od Piave proti zahodu. Conradove čete napadajo utrjeni prostor Primolano-Lamon. Krobatinove čete stoje pred Feltre; torej že na zahodnem bregu Piave: pet italijanskih armad je že zapletenih v poraz: Dve soški armadi, armadna skupina Carnia, četrta in šesta armada. Potem, ko je padla črta pri Soči, se je zrušil odpor Italijanov pri Vidmu; hitro so naši zmajali in zrušili tilmentsko postojanko. Zdaj se bijejo v gorah. Pri Longa-rone 10.000, v, dolini Cordevole 4000 Italijanov ujetih! Naša skupina, ki je korakala čez Agordo, se že bliža Feltre, drugemu opirališČu kotline Feltre-Bel-luno: temelju laških operacij v Dolomitih. Pri Vidoru šo že nemške čete vzele mostišče in prerezale sovražniku vsako zvezo z dolino ob Piave. Italijanom je odprta tam le še ena umikalna črta iz Feltre v Enego (dolina Brente), od tam čez Bassano na ravan, a grozi ji že močno tista naša skupina, ki je vzela Asiago. Sovražnik se umika tudi iz Suganske doline, a ni gotovo, če vsled zanj neugodnega položaja pri Asiago in pri Vidoru more še priti na benečansko ravan.
Prav ima španski vojaški kritik Armando Gubra, ki je pisal glede na našo ofenzivo proti Italiji: Tej ofenzivi ni potdobne v vojni povestnici vseh časov. Sedanji uspehi so privedli do največjega poraza v svetovni vojski. — »ABC« je pa pisal: Uspehi ofenzive osrednjih velesil proti Italiji so prekosili najdrznejše nade. Če Cadorna (takrat še ni padel. Op. ur.) ne more izvesti uspešnih protinapadov, postane lahko italijanski poraz odločilne važnosti
za svetovno vojsko.
* ■
Stegemann je pisal 10. t. m. o položaju: Italijani se morejo le braniti proti sovražniku, ki jim je vedno za petami. Med preganjanjem jo lahko izločil na skrajšani črti čete, ki jih na skrajšani napadalni bojni črti med morjem in al pa m i več ne potrebujejo. Italijani »trategičnega položaja ne bodo prej izpremcnili, dokler ne bodo utrdili črte pri Adjži.
Med Benetkami in Vorono morejo bitko le tvegati, čc upajo, da razbijejo sovražno črto, ria kar pa rii misliti. Položaj določa prej ko slej preganjalec, ki je naložil sovražniku strutegičen jarem. Sporazum jc f>rc pozno izpoznal nevarno krizo. Italijanska armada je že izgubila toliko prostoru, toliko živih sil in materiala, da jc nastop Amerike že večinoma vzravnan. V loj nesrečni vojaki so ho Italijani gotovo slabo bili, a kakor žc večkrat v tej vojski je operativna večja sposobnost vodstva in na-vdu6r;riej#a množica vojakov odločila, kar »e pojavlja v avstrijski in nemški armadi. Clrn (lljc traja vojska, tembolj se osredotočujc velika odločba na zahodni fronti, ki gre /.daj od Benetk do /je upor t a, v kolikor ne vjdivajo na konec vojake gospodarski vidiki in politični razvoj.
*
/.Baseler Nachrlchten« pišejo o vo-jttfikt-.tfP položaju: Napredovanji! a vst rij-*klh ln nernftklli armad nudi strato-gjčno ugoden moment, da plane Omra-
dova skupina s Tridentinskega. Conrad bo najbrže napadel za hrbtom branilcev reke Piave in desno krilo 4. italijanske armade, ki se umika. Ako se posreči zveza med Conradom in Boroevi-čem in z 11. nemško armado na ravani Bassano in Montebelluna, si lahko usodo 4. italijanske armade predstavljamo.
»Journal de Geneve« (sporazumu prijazen) pa piše: Italiji bije težka ura. Taka strašna izkušnja jo še ni obiskala. Strašna povodenj poplavlja vse dele Benečansko in grozi celemu poslopju v temeljih. Zdaj ni ura za preiske, če bi bilo bolje za Italijo, da bi bila ostala nevtralna, ali naj bi se bila postavila na stran osrednjih velesil. Dejstvo je, da stoje Avstrijci in Nemci, ker je izdala Italijo in jo pustili na cedilu ruska revolucija, pred vrati Lombardije. Voji osrednjih velesil, toži končno člankar nekdaj tako širokoustnega sporazuma, stoje danes v Belluno, jutri pa že morebiti v Treviso, Vicenci, Padovi in Benetkah!
*
V	Bimu so italijanske oblasti zasedle vse prostore v hotelih, da nastanijo. vojake in begunce. Na italijansko pozorišče je prišel angleški prestolonaslednik.
* ■ *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. nov. opoldne. Uradno:
Pri spodnjem teku Piave se položaj ni izpremenil.
Operacije v gorah ugodno napredujejo; ujeli so tam zopet 10,000 mož.
Dunaj, 12. novemubra. Uradno:
Nemške čete so vzele pri spodnjem teku Piave na vzhodnem bregu mostišče Vidor. D vizije, ki napredujejo od Belluna ob reki navzdol, se bližajo Feltre,
V	zadnjih dneh se je smotrenemu sodelovanju naš.h voditeljev in čet posrečilo, da so odrezali v zadnjih dneh pri Longa-rone severnovzhodno od Belluno italijansko vojno skup:no, ki je štela toliko mol kolikor jih šteje divizija. Ujel. smo enega generala, do 10.000 mož, zaplenili veliko topov in bojnega hlaga, Posebno se mora zopet pohvaliti 22, strelska d'vizi;a, katero so ojsčili nemški oddelki.
Čete maršala barona pl. Conrada so potisnile sovražnika čez Castel Tesino in Giigno v Suganski dolini.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. novembra. Veliki glavni stan;
Krepko sodelujoče virtenberške in avstrijske čete so pri Longarone zaprle pot sovražniku, ki se je umika', v zgornjem delu doline Piave. Udati se je moralo 10.000 Italijanov, Zer-Tirli smo veliko topov in vojnega orodja.
Naše čete, ki so prodrle od Belluno ob Piave navzdol, stoje pred Feltre.
Ob spodnjem teku Fiave nič novega.
Berlin, 12. nov. zvečer. V dolin' Cordevole, zahodno od Belluno, smo ujeli 4000 Italijanov,
Italijansko uradno poročilo.
12, novembra. Od Selvio do Astico se ni včeraj nič posebnega zgodilo. Na planoti Asiago je sovražnik popoldne ponovil napad na naše črte v odseku Gallio-Monte Logara-točka 1674-Monte Meletta. V ognju naših topov in pušk se je sovražni nastop popolnoma izjalovil. Na severnem robu napadalne črte, kjer se je borba pehote 1 juto bila,, so naši izvedli protinapad; posrečilo se jim je, da so nekaj mož ujeli. Na ostalem delu bojne črte na gorah so se naše prednje čete v borbah z zadnjimi sovražnimi stražami povsod uspešno branile.
Na ravani, skozi katero se vali Piave, so živahno streljali.
Cesar na jugozapadni ironti.
Gorica, 12. nov. (K. u.) Cesar Karel se je peljal danes zjutraj v stan bolgarskega carja ter je ostal pri svojem zavezniku dalj časa na obisku, nato se je pa peljal z njim v operacijsko ozemlje, kjer je pregledoval ondi stoječe rezervne čete. Car Ferdinand je spremil cesarja do Palmanove in si dal po generalštabnem načelniku baronu pl. Arzu ponovno poročati o položaju. Vladarjema sta sledila carjeva sinova. Po prisrčnem slovesu je cesar nadaljeval svojo pot in si danes ogledal posebno čete podmar-šala barona pl. Zeidlerja, ki je svoj čas branil Gorico in doživel končno zadoščenje, d aje zopet vkorakal v Gorico. Cesar je te junake pozdravil na najprisrčnejši način in jim pripel na prsi podeljena jim odlikovanja. Častniki in moštvo so javljali cesarju, da jih je oprostila ofenziva težke more in da se čutijo na svežem pohodu nanovo poživljene. Oskrbovanje čet je po zaslugi bogatih vplenjenih italijanskih zalog izredno dobro. Čete so vsklikale vladarju, ko se je peljal ob fronti. Popoldne se je cesar vrnil v svoj stan.
Odlikovanja cesarjevih rešilcev.
Dunaj, 12. novembra. Cesar je po-deljl svojim rešilcem iz smrtne nevarnosti sledeča odlikovanja: Svojemu svaku nadporočniku princu Feliksu Parmskemu zlato hrabrostno svetinjo za častnike; nadporočniku avto oddelka Kurtu Firese Barta vojaški zaslužni krizne 3. vrste z vojno dekoracijo; v tretjič ponovno Najvišje pohvalno priznanje ritmojstru 7. drag. p. Ivanu Gruber pl. Seelingsheim; v drugič ponovno Najvišje pohvalno priznanje stotniku ces. tir. lovcev Karlu Werk-mann; Najvišje pohvalno priznanje baronu Rudolfu pl. Slatin paša. Zlato hrabrostno svetinj-o so prejeli: cesarjev telesni lovec Josip Reisenbiichler, gardni inf. Miroslav Tomek, narednika Karel Blakovits in Ignacij Jirous in tit. narednik Alojzij Pokorny, vsi trije od avto oddelka in četovodja voj. geogr. inštituta Henrik Schuhmann. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je prejel desetnik avto oddelka Josip Kraft.
Uspeh pri Longarone.
Dunaj, 10. nov. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Naše čete so zopet dosegle lep uspeh naspioti četam, ki so zaostale v gorah severno od kotline pri Belluno. lJii Longarone se je morala udati priblično ena sovražna divizija z dvanajstimi topovi in z nepregledno množino bojnega blaga. S severozahoda so prodirale čete generalnega majorja Korzerja, s severozahoda deli armade maršala barona pl. Krobatina, z vzhoda in z juga so pa prodrle čete generala pehote Krausa in odrezale sovražniku umik. Posebne zasluge na usnehu so si pridobili štajerski in cesarski strelci in njim prideljeni virtemberški strelski bataljon.
Krdela maršala barona Konrada, ki so prodirala v Suganski dolini, so že pro-,:orači'a Castell Tessino in Grigno; zdaj napredujejo že v južnem delu doline. Prodiranje napreduje tudi v kotlini Belluno-Feltre. Prednje čete tistih avstrijskih krdel, ki so vkorakala v Belluno se bližajo že Feltre.
Ob Piave od morja do Susegana se ni nič novega zgodilo; pač so pa šlezijske čete Belovvove armade vzele z naskokom mostišče Vidor.
Zadnje dni je bilo na bojišču slabo vreme, v gorah megleno.
Italijanski glavni stan zopet nremeščen.
Geni, 12. nov. *Matin« poroča: 80 km zahodno od postojanke pri Piave so priredili drugo italijansko obrambno postojanko, v katero so že prišle francoske pomožne čete. Sedež italijanskega glavnega stana so premestili iz Padove bolj proti zahodu.
Ncmci o borbi na Bcnečanskem.
Berlin, 12. novembra. (K. u.) VVolff: V Italiji drži sovražnik pri spodnjem delu reke Piave dva kilometra široki odsek reke; v gorah pa zavezniki neprestano prodirajo. Dosegli so že Feltre, južno od tam so pa vzeli z naskokom
mostišče Vidor. Severno od Belluno je moralo zopet 10.000 Italijanov i>oložiti orožje, ker so jim zvezne čete tam v ozki rečni dolini zaprlo pot. Množina vojnega blaga in topov, ki tiči še v gorah, se ne more niti približno določiti S tem, da so dosegli črto pri Piave in kraj Feltre, se je bojna črta v primeri s staro postojanko, predno se je pričela 12. soška bitka, skrčila skora za tri četrtine svoje silovite obsežnosti.
Italijanski protinapadi.
Dunaj, 11. novembra. (Kor. ur.) Vojni
tiskovni stan: Močni protinapadi Italijanov v prostoru pri Asiagu so se popolnoma izjalovili. Neprekosljivo junaško so c. in kr. čete iztrgale na visoki planoti Sedmih občin sovražniku važne višinske postojanke. V gorah severno od tam hite naša krdela proti južnem delu Feltre.
Deli zveznih čet, ki prodirajo na ravnini, so vrgli sovražnika za Piave, zavili so premagujoč izredno naporne pohode proti Belluno in dosegle danes to mesto. Ti uspehi dokazujejo sposobnost voditeljev in čet, ki v vedno menjajočih se položajih hitro primerno zagrabijo z nepre-kosljivim napadalnim junaškim duhom.
Italijani se nameravajo umakniti za Adižo.
Bern, 12. novembra. Več italijanskih vojaških pisateljev pripravlja občinstvo na umik za roko Adižo.
Italijani Izpraznjujejo Benetke.
Geni, 12; novembra. »Journal de Gčneve« poroča, da so Italijani pričeli izpraznjevati Benetke.
Švicarski vagoni za prevažanje čet na Ita-jansko.
Geni, 12. nov. (K. u.) Iz dobrega vira
se poroča, da bodo porabili švicarske že-'ezniške vozove, ki so stali v pristanišču Cette v Lijonskem zalivu za prevoz živil v Švico, za prevažanje francoskih čet na Italijansko.
Ob Cadornovem odstopu.
Lugano, 11, nov, (K. u.) Vojni minister Alfieri je poslal Cadornu pismo, v katerem pravi, da ob njegovem odstopu žaluje vsa armada in cela dežela. Upa, da bo Cadorna s svojim delom tudi v bodoče koristil skupni stvari zaveznikov.
Ministrski svet v Rimu.
Lugano, 12. nov. (K. u.) Bivši ministrski predsedniki Giolitti, Luzzatti, Salandra in Boselli so se udeležili predvčerajšnjim ministrskega sveta, ki se je, kakor poroča »Messaggero«, pečal z vojaškim in s političnim položajem. Glede na nazore so dosegli popolen sporazum,
Italijani priznavajo svoje poraze,
Bern, 12. novembra, (Kor. ur.) »Neue Ziiricher Zeitung« je poročala od italijanske meje: Italijanski listi ne smejo, izvzemši uradnih poročil, nobenih drugih poročil objavljati z bojnega pozorišča. Temeljem zemljevidov pa pojasnujejo italijanski listi vsak dan potek bojev. Ne zamolči se tudi, da bodo vsled umika za Piave morali sovražnikom prepustiti še več zemlje.
Izmišljotine sporazumovega časopisja.
Dunaj, 11. novembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Po sporazumu podkupljeni zahodno švicarski list »La Demo-eratie« zmanjšuje uspehe zveznih čet v Italiji, ker širi basni, češ da so avstrijski in nemški vojni poročevalci trdili, da je v ogromnem številu ujetnikov ušteto tudi meščansko prebivalstvo, ki ga je presenetila vojska. To je seveda popolnoma izmišljeno: v številu ujetnikov so izključno ušteti le neranjeni italijanski vojaki.
M cesar in car Bolgarov v Gotici.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Gorica, dne 10. nov. 1917.
Mračno, pusto deževno jutro je viselo nad Gorico. Pred jezuitsko cerkvijo na Travniku je stalo Dar avtomobi«
lov in peščica ljudi: vojaški poveljnik Gorice generalmajor Kleinschrott, okr. glavar baron Baum, grof Dandini, goriški duhovnik dr. Kobal, dr. Šorli, Reščič in Trdan s knezoškofijskim tajnikom J. Grusovinom, obleJnim v mašni-ški ornat. Poleg njih prior usmiljenih bratov p. Longin Horak in Kfikava. Okoli Travnika tovorni avtomobili, pri razbiti kavami »Central« gruče Goriča-nov: vse to je bilo pripravljeno za sprejem Veličanstev cesarja Karla in Ferdinanda bolgarskega. Kmalu po 10. uri so prihajali avtomobili spremstva obeh vladarjev, med njimi šef generalnega štaba pl. Arz, princ Hohenlohe, princ Zdenko Lobkovic in princ Ciril bolgarski. Ob poi 11. uri sta se pripeljala vladarja.
Po kratkem pozdravu navzočih sta se podali Veličanstvi s spremstvom v cerkev, kjer sta bila pred presbiterijem pripravljena dva črno pogrnjena kle-čalnika, na evangeljski strani za cesarja Karla, na episteljski za carja Ferdi-nainda. Tiho mašo je bral tajnik g. Gru-sovin.
V klopeh častniki in ljudstvo. Na Altarju ni bilo dragocenih relikviarjev, ne rož, ne kinča, le šest sveč je gorelo in razsvetljevala mračno cerkev. Kmalu •je bilo sveto opravilo končano. Vladarja sta vsitala in šla skozi špalir sredi cerkve. S smehljajem je pozdravljal cesar Karel goriške trpine. Ko sem pogledal v njegove svetlomodre oči, sem razumel, zakaj ga vsi tako ljubimo. Da, ljubimo Te, naš kralj in gospod, ker vemo, da boš sezidal vse lepšo Gorico na razvalinah sedanje, ker vemo, da bo naS jugoslovanski narod pod Tvojim žezlom vstal k novemu življenju!
Pred cerkvijo so čakali avtomobili. Njegovo Veličanstvo se je poslovilo od navzočih gospodov in se odpeljalo z bolgarskim carjem iz Gorice na fronto. Še krepak »Živio« je zadonel v deževni dan v slovo rešitelju Gorice in cesarjev avtomobil je izginil za oglom.
Z
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
»Slovenec« je poročal v št. 254 z dne 6. t. m.: »Conrad je zmagal italijansko bojno črto v Dolomitih. To dozdaj vemo, drugega nič.« Naj bo torej meni dovoljeno, tudi s te fronte, ki je od 5. t. m. naprej že daleč za bojno črto, kaj malega sporočiti.
Predvsem moram povdariti, da je bilo tudi na tej črti precej Slovencev v različnih formacijah zastopanih; bili so tu tudi vrli Bošnjaki; predvsem hrabri tirolski cesarski lovci in strelci, ki so že od početka vojske z Italijo na straži.
Dne 22. oktobra t. 1. ob 5. uri 10 min, v jutro je bila spuščena iz taborišča na gori Monte Piano (2301 m) svetilna raketa v znak pričetka akcije. Zagrmeli so naši topovi, med njimi tudi velikan 30.5 cm z vseh obližnjih vrhov in dolin ter sipali morilno točo na drugi vrh omenjene gore, kjer so bile italijanske postojanke. Nato je pričel naskok naših in nemških naska-kovalnih čet. Po 10. uri so pričeli prihajati na obvezovališče več ali manj težko ranjeni, katere smo spravljali z gore po žični železnici. Vseh izgub je bilo primeroma malo; med mrtvimi nisem zapazil nobenega Slovenca; ranjenega sem videl le enega mladeniča tam iz vipavske doline, a le lahko ranjenega. Da so pa Ital'iaui 'meii precej izgub, in tudi težkih, zlasti ob presenečenju z bobnečim ognjem, so pa pripovedovali ujetniki, katere so naši pod večer pripeljali v postojanko.
Naslednjega jutra ob istem času, pa so pričeli Italijani streljati na postojanke naših topov, zlasti na baterije ob trdjavi Landro, potem na žično železnico, katero so tudi uničili. Pri tem je par granat v polno zadelo tudi našo dolinsko bolniško postajo, katero so morali naši takoj izprazniti.
Tako je naše vodstvo v resnici obrnilo pozornost italijanskega vodstva na to črto, kamor je isto tudi poslalo ojačenja.
In zdaj se je pričela za Italijo tako usodna soška ofenziva. Začeli so izpraz-njevati dolomitske postojanke.
Iz Rufredo, kjer je šla italijanska črta preko državne ampečartske ceste na desni breg, in kjer so stražili v bojih odre-veneli Bošnjaki, so Italijani svoje postojanke umaknili za 3 km nazaj. V noči od 4. na 5. t. m. pa so morali pod pritiskom hrabro prodirajoče armade Krobatinove popolnoma izprazniti daleč nazaj v Italijo vse tu od njih zasedeno ozemlje. Povelje italijanskega vodstva na tu stoječe čete, kakor je pisec teh vrstic na obisku veličastne zopet osvojenie Kortine zvedel od italijanskih ujetnikov, se je glasilo na hiter popolnoma tih umik do mesta Belluno; tudi braniti ozir. zoperstavljati se ne smejo!
Tako so odšli Lahi iz enega najlepšega in najveličastnejšega dela južnovznodne Tirolske. Naše vrle in neumorne čete jih zasledujejo, ter vedno dovajajo ujetnike.
»Odšli« — sem zapisal. — Kaj še! Bežali so. To značijo njih postojanke, njih bivališča in tudi ceste in pota, kjer so bežali. V postojankah — zgrajene so vzgle-dno in skoro nezavzetne — popustili so cela skladišča raznovrstne municije in tudi orodja in raznega, tudi dragocenega ma-terijala. — Po bivališčih, ki so jih že prirejali za zimo, je vse razmetano; tu leže zaloge živeža, masti in olja, moke, riža in makaronov ter raznih konzerv; obuvala, obleka in perilo. Trnjeve žice, konopljene vrvi in žičnih ovir cela vretena. Tudi škropilnice za trte — najbrže za brizganje ognjev in kotle so popustili; vse iz bakra. Ob potih, kjer so odhajali, leži obleka, šotorne plahte, tornistre, dinamit, razstrelilne želatine celi snopiči, užigalne niti in dinamitni patroni, gorske palice, patroni, tudi granate itd. Na potu od sedla Tre Croci, onostran Monte Cristallo (3001 m), proti Mizurina - jezeru stoji ob potu lafeta, kje so pustili top, se še ne ve. Povsod, (v postojankah, bivališčih in ob poteh bega, leže prazne steklenice finega Chianti-vina. V resnici: nagel beg! —
Razdirati in uničevati niso mogli pri tem begu. Le most čez neko globoko vodno grapo pod Peutelsteinom proti Cor-tini so podminirali in zažgali in nekoliko ceste nasuli, drugega niso utegnili. Zdaj vozijo že naši avtomobili in trenski vozovi ponosno in neovirano čez za bežečimi Lahi...
Ker so Italijani zapustili Cortino, hiteli so ljudje, tudi nedorasli dečki v naša taborišča ter veselo pripovedovali, da je Cortina prosta. In naši, najprej patrulje, so odšli v mestece. Kak vsprejem! Raz hiš plapolajo zastave in zastavice, prebivalstvo s solzami v očeh objema vojake, jih gosti, povprašuje po tem in onem svojem in vsem odseva že dolgo pričakovana radost z obličja, saj so zopet rešeni tujčevega jarma.
Cortina d' Ampezzo je mal, prijazen trg, gorsko letovišče, ob dolomitski cesti iz Toblaha v Italijo. Leži v prostorni gorski dolini, obdani od snežnih velikanov; na desni ponosna Tofana (3241 m), v ozadju Monte Civita, na levi sedlo Tre Croci. Ljudstvo (2000 do 3000) — Ladini je nemške, in italijanske (lavinske) narodnosti, a zavedno avstrijsko. Le nekaj je bilo iredentov, ki pa so odšli z Italijani v odrešenje. — Tako sem slišal pripovedovati o županu, da je tudi on šel z italijanskimi vojaki ter odnesel ves občinski denar s seboj.
Ko so zasedli Italijani Cortino v pri-četku vojske, so odvedli med drugimi ta-mošnjega župnika, oba kaplana in učitelja v Italijo. Za učitelja so nastavili nekega tridentinca. Ta je poučeval otroke le italijansko. tako. da so nemško govoriti pozabili. Tu je bil sedež več višjih poveljstev. Divizijski poveljnik je bil neki general Caputo") (značilno ime za vso italijansko armado!) — Bog dal, da bi bila res skoraj — kaput!
Vojni kurat Peterlin.
*) Ta general je izdal leta 1916 povelje: »Vojaki, jutri morate zavzeti..., popoldne bomo imel; vojaške vaje na Tobla-škem polju.« — In naskočili so res, a bili so odbiti, in ujtniki so se sami norčevali ter mu klicali: »General Caputo — kapu-to!«
(Prip. pisc.)
ODisK SI. Peiro pri Gonc.
Kakor hitro mL je bilo mogoče, pohitel sem v svojo domovino, da pogledam, kakšne škode je povzročila sovražna invazija domači občini. Hvala Bogu, da sem dočakal dan vrnitve. Dolgih 15 mesecev mi je srce hrepenelo po tem trenotku, dasi sem vedel vnaprej, da bodo moje oči zrle. samo razdejanje in grozote vojne vihre. Dne 2. novembra podal sem se z lahkim srcem na pot proti solnčni naši Gorici. Zvečer sem prispel v Ajdovščino, odkoder sem se drugi dan z vlakom odpeljal do Prvačine. Od tam sem jo pa udaril peš proti Št. Petru. Na Volčy'dragi s0 hiše večinoma vse porušene, le oni Andreja Ne-mica in Andreja Nardina sta še celi. Ravno tako je še cela hiša Turel Andreja »v meji«, .kjer se je nastanil s svojo družino zidar Jožef Jarc. Na senožet: Reščiča Mihe ob cesti leže naši hrabri junaki, ki so padli pri hranitvi šentpeterskih tal. Ravno tako je vojaško pokopališče tudi v pušči Klančiča Antona pri Ferligojevi hiši. Hiše v Bazari: Čermeljeva, Jarčeva in Cotičeva pri studencu« so kar izginile. Iz Kemper-lišča pod Nigričevim vinogradom zagledal sem porušeni Št. Peter, iz katerega so Lahi zaman napadali Sv. Marka nad Št. Petrom. Stopal sem dalje po cesti med jarki naših in Lahov. Pod Kemperliščem je že-ležniška proga podobna velikemu jezeru. Pinja v Pristavi leži na tleh, prevrgla jo je laška granata. Z njo je izginila karakteristični znak okolice Št. Petra, ki je bil znan že v davnini vsem Vipavcem, Naposled zagledam Sv. Marka. Nekdaj pokrit s košat mi kostnji-maroni-sadnim drevjem in plodnimi vinogradi, kaže danes gola re-
bra proti nebu. Ne stebla, ne bilke ni na njem. Gola zemlja kaže samo razore, katere je voda izorala. Pod hribom so vse hiše porušene, edino le od Zongerjeve je videti stene brez strehe. Zadružni dom in hiša Kmetijskega društva sta porušeni do I. nadstropja, sprednja terasa je ohranjena. Sodi v nadtalni kleti so na mestu, pokriti z ruševinami podrtih nadstropij; v spodnji kleti stoji voda meter na visoko. Posojilnična blagajna leži v pivnici, odprta od zadaj; županstvena blagajna pa v kuhinji v pritličju. Košati .stari kostanj na dvorišču, star 60 let, ima okleščene vrhove. Strašno je razdejanje na trgu pred cerkvijo. Zvoniku cerkve manjka rdeči klobuk, na vzhodni strani stolpa zija velika odprtina do pod ure. Pred cerkvenimi vra-tmi stoji kip Sv. Pavla, ki je bil na velikem oltarju. Notranja in stranska korna vrata cerkve so zazidana, dohod je mogoč edino le skozi zakristijo. Od ceste do zakristije je napravljena od zunaj cerkve kaver-na, kjer se blesti napis Batteria bombar-de. V zakristiji je še nekaj delov obhajil-ne mize, stopnjice na prižnico so izginile, vrata na prižnico zazidana. Zakristija ima še streho, dasi pokvarjeno. Cerkev pa je brez strehe, nje notranjščina sama razvalina. Veliki oltar je porušen, ostali štirje malo poškodovani. Oltarju Sv, Notburge manjka en steber. Iz oltarja M. B. in Srca Jezusovega manjkata kipa, ki sta bila od-nešena, ker ni videti na oltarjih poškodb. Hiše na trgu so vse do tal porušene. Cesta je povišana do vrha obkraskov lip, poljska železnica teče iz kaverne pri cerkvi po cesti do trga Sv. Antona v Gorici, kjer je križišče. Poljska železnica nadaljuje potem svojo pot do Rožne doline proti Ajševici. S težavo sem spoznal, kje da je stala nekdaj moja hiša. Stoje še stene šole, obok vrat stare Mervičeve hiše, Coroni-nijev grad je ves preluknjan, park popolnoma poškodovan. Vrtojbica teče po svoji stari strugi. Župnišče in hiše okoli istega so porušene, na hiši Marije Blaževe še visi napis njene trgovine. Pekova in Siličeva hiša stojita še do koncu, pa sta hudo poškodovani. V Siličevi hiši je velika zaloga municije, katero so Italijani pri svojem begu pustili. Pokopališče! Z velikim presu-njenjem sem stopil na sveta tla, ki so določena večnemu počitku naših ranjkih, ki pa kaže vse grozote boja. Tri velike jame so izkopale granate. Ciprese še stoje, ka-meniti spomeniki so pa večinoma razbiti. Kapelice Coroninijeva, Grossova in Levi-jeva so porušene, Coroninijeva grobnica odDrta. Italijanskih grobov je malo. Ob-iščem grob svojih starišev, kjer odmolim iz dna duše psalm »Iz globočine«. Nadaljujem pot proti Gorici. Hiše so hudo poškodovane, v njih so si Italijani napravili utrdbe. Hiša Černic Valentina je hudo poškodovana, podoba 13. postaje križevega pota, ki je bila na hiši, stoji sedaj na vogalu hiše Locatellijevega vrta, kamor so jo Lahi prenesli. Tam so stali 4 sodi s pitno vodo za Lahe. Polje ob norišnici ni poškodovano, samo žične ograje so ob koncu njiv. Trava na polju je nepokošena. Hiše Pepeta od Mihu in Bofulina sta bili spremenjeni v laške utrdbe, polno vreč peska leži tam okrog. Lepa mramornata miza stoji pred Bofulinovo hišo, katero so Lahi prinesli. Ob vhodu Locatillijevega vrta začenjajo rovi, ki peljejo na hrib Šv. Marka in v deželno umobolnico za mejo ob poti v polje. Laško pokopališče je napravljeno na Tomaževi njivi pri mitnici. Sprednji del norišnice je porušen, tudi notranji deli so sem pa tja precej prizadeti.
Tako izgleda sedaj, dragi občinarji, naš Št. Peter. Da pri teh razmerah ni mogoče se vrniti na slepo domov, je samoob-sebi razumljivo. Ni strehe, ni zavetja, sploh človeškega bivališča. Pa tudi za aprovizacijo ni še nič preskrbljeno. Bliža se pa čas setve, tedaj čas povratka vsaj delavnih moči. Poskrbeti bo treba, da pravočasno pridejo delavne moči v Št. Peter in oskrbe setev. C. kr. vlada pa mora priskrbeti ljudem, ki so ob svojem nenadnem begu pustili vse doma, in nimajo sedaj ne živeža, ne živine, ne orodja in oprave, ne semen, skratka ničesar, vse potrebno, da vpostavijo zopet svoja gospodarstva. Pre-. skrbeti jim bo morala primernih začasnih stanovanj, dokler ne zamorejo postaviti zopet svojih domov. Posvetovanja poklicanih blasti so se že vršila, kakor hitro mogoče se pripravi vse potrebno vsaj za povratek delavnih moči, ker družine se zenkrat še ne morejo povrniti. Ko pride čas za to, opozoril bom potom časopisja že občinarje na vse potrebno. Še nas bo ob-sejalo goriško solnce! Pozdrav! Vaš župan Franc Černič.
Državljanska vojska v Rusiji.
Kerenskij v Gačinu. — Vojaštvo in uradništvo na strani odbora za javno blaginjo.
Iz Amsterdama, 12, nov.: »Times« poročajo iz Petrograda 10. t. m.: Kerenskij je dospel v sredo v Lugo, kjer se je tamošnja posadka izrekla za začasno vlado. V petek je prišel Kerenski v Gačin, kjer jc posadka 1 istotako zvesta začasni vladi. Razen tega se govori, da'so blizu Petrograda zbrane
vladi zveste čete in da je na potu že tudi divizija iz Finske.
»Times« poročajo dalje, da je zveza železničarjev sedaj popolnoma prestopila v tabor odbora za javno blaginjo in izjavila, da se železničarji ukazom ekstremistov ne bodo več pokorili. Tudi poštni in brzojavni uradniki so ekstremistom odpovedali pokorščino. Zveza državnih uradnikov je dala svojim članom v 16 Vladnih uradih nalog, da ustavijo delo in tako Ljeninu in njegovim pristašem otežkočijo položaj. Državni uradniki so izjavili, da so na razpolago odboru za javno blaginjo. Večji del moskovske posadke se je izrekel za začasno vlado. Kornilov je pobegnil iz ječe in dospel v Mosvo. Govori se, da bo Rod-zianko v Moskvi ustanovil vlado. Vsi zmerni socialisti so zapustili Smolnski zavod in se v mestni hiši pridružili odboru za javno blaginjo, kateremu načelu petrograi-ski župan.
Glasom neke brzojavke, dospele v Kodanj, je sklenil glavni odbor združene socialne demokracije sestaviti socialnode-mokratično ministrstvo brez bolševikov. Le-ti so sklenili skrajen boj proti proti takemu ministrstvu.
Kaj pravijo na Dunaju.
Z Dunaja, 12. novembra: V poučenih krogih so mnenja, da sklepa, ki je bil sprejet na konferenci sovjeta, ni smatrati za pravi mirovni predlog, marveč samo kot pobudo ruski vladi, da stavi tak predlog vojujočim se državam. Kaj namerava ruska vlada storiti, doslej še ni znano. Doslej še ni dospel na Dunaj niti predlog za mir, niti predlog za premirje. Glavni pogoj za mirovno akcijo sovjeta bi bil, da se položaj na Ruskem pojasni. Ni še gotovo, če se bodo mogli maksimalisti obdržati na krmilu. Ako pa se to zgodi in bi maksimalistična vlada nastopila z mirovnim predlogom, potem bo avstro-ogr-ska vlada nemudoma stopila v zvezo z vladami zaveznikov, da nasproti predlogu zavzemo stališče.
Berlinski glasovi.
Berlin, 12. novembra. Današnji večerni listi svare pred velikim optimizmom. »Lokalanzeiger« je mnenja, da zaenkrat osrednjima velesilama in njih zaveznikom svojim že opetovano podanim oflcielnim izjavam ni treba ničesar dostaviti.
»Voss. Ztg.« piše, da se tičejo bodoče naloge Rusije, ki jih bo imela zastopati v zvezi z osrednjima velesilama, to je obramba politične in gospodarske samostojnosti evropske celine proti angleškemu pohlepu proti svetovni vladi, celega ruskega naroda in ne samo posamezne stranke. Želimo, da se stvari na Ruskem konsolidirajo,
V Carigradu
je časopisje mirovni sklep sovjeta prijazno sprejelo, vendar dvomi, da bi imel Lje-nin dovolj moči za izvršitev tega sklepa.
Amerika vzkrati predujme.
Newyork, 12. novembra. Finančni minister je uradno izjavil, da se ostanek Rusom dovoljenega predujma v znesku 325 milijonov dolarjev, t. j. 114 milijonov dolarjev, zaenkrat ne izplača.
Na Francoskem
izraža časopisje svoje veliko presenečenje in pozivlje Japonsko in Ameriko, naj pojasnijo Rusom dolžnosti, ki jih imajo nasproti francoskim kapitalistom.
Buchanan ni odpotoval.
Stockholmski listi poročajo 10. nov. iz Petrograda, da vesti o Buchananovem odhodu niso utemeljene; Buchanan je ostal v Petrogradu.
Anglija prevzame vlado na Ruskem?
»Stockholms Tidningen« priobČuje poročilo svojega dopisnika iz Haparande dne 11. novembra: Na Finskem bivajoči Angleži trdijo z vso gotovostjo, da bo v slučaju, ako bi se novi režim izprevrgel v anarhijo, vrhovno oblast na Ruskem prevzela angleška vlada.
»Morningpost« poroča, da angleška vlada sedanje ruske vlade ne bo priznala.
Odpoklic ruskih čet iz inozemstva in en-tentinih častnikov iz Rusije.
Kodanj, 12. nov. Kogres delavskih in vojaških svetov v Petrogradu je poslal na Francosko in Angleško brzojavke, s katerim odpoklicuje vse v inozemstvu se boreče ruske čete. Obenem prosi, naj Anglija in Francija svoje v Rusiji služeče častnike in vojake nemudoma odpokličeta.
Odpravili so angleške nadzornike v ruski poročevalski službi in vse angleške uradnike.
Krvav iioi med Kerenskijevii io HoijSe-viSklmi čeismL — Kereosk ] zmoaovaiec.
Stockholm, 12. novembra. (K. u.) Švedski brzojavni urad poroča: Širi se govorica, da je tukajšnje poslaništvo prejelo iz Petrograda brzojavko, glasom katere se je vrši! v bližini ruske prestolnice krvav boj med Kerenskije-vimi in boljševiškimi četami. Zmagoval j c baje Korenski.
Kornilov vkorakal v Petrograd.
Stockholm, 12. novembra. Poročevalec c. kr. kor. urada javlja: Govori se, da je tukajšno angleško poslaništvo prejelo naznanilo, da je Kornilov vkorakal v Petrograd.
Kerenski res zmagaL
Stockholm, 12. novembra. (K. u.). 'Švedski brzojavni urad poroča iz avtoritativnega vira, da je Kerenski po krvavem boju v Petrogradu zmagal.
Bitka med boljševiki in četami Kerenskega.
Stockholm, 12. nov. (K. u.) Kornilov je vkorakal v Petrograd. Bitka med boljševiki in četami Kerenskega se je bila deset km od Petrograda. Boljševiki so dozdaj vladali le v Petrogradu, Kronstadtu in v Helsingforsu.
Amsterdam, 12. nov. (K. u.) Iz Hapa-rande: Kerenskijeva armada šteje 200 tisoč mož, V Petrogradu se bije poulična bitka.
Stockholm, 12. nov. (K. u.) Boljševiki so se razbili, Martov se je ločil od Ljenina.
Kodanjsko rusko poslaništvo ne prizna maksimalističnih oblasti.
Kodanj, 11. nov. (K. u.) Urad Ritzau poroča: Člani tukajšnjega ruskega poslaništva so včeraj soglasno sklenili, da maksi-malistične oblasti v Petrogradu ne prizna-
)o.
Nemčija ni zasedla Alandskih otokov.
Berlin, 12. nov. Glasom listov so vesti, da bi bila Nemčija zasedla Alandske otoke in Helsingfors, gola izmišljotina.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. nov. (K. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
S kratkim ognjenim navalom zgodaj zjutraj je uvedel sovražnik energičen delni napad, ki se je začel severnozapadno od Paschendaele. Bil je odbit. Čez dan se je omejevala bojna delavnost na Flanderskem na motUni ogenj artiljerije, ki je postal zve-čer v ozemlju Ysere močnejši.
Na ostali zapadni fronti nobenih posebnih dogodkov.
XXX
V	oktobru znašajo izgube sovražnih zračnih bojnih moči na nemških frontah 9 privezanih balonov in 244 letal, izmed katerih je 149 padlo na tla za našimi črtami, ostali pa onstran sovražnih postojank. Mi smo izgubili v boju 67 letal in 1 privezan balon.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. Ludendorff.
Angleži napadli Briigge.
Berlin, 12. nov. (K, u.) Wolffov urad poroča:
V	noči od 9. na 10. novembra je približno šest velikih angleških letal napadlo ladjedelnico v Briigge. Žarometi in zaporni ogenj jih je potisnil nazaj in bombe, ki so jih vrgli, niso povzročile vojaške škode. Ubita sta bila dva belgijska prebivalca.
Kriza v francoskem letalstvu.
Iz Berna, 12. novembra: »Depeche de Toulouse« priobčuje razpravo nekega letalca, v kateri pravi, da je francosko letalstvo zašlo v krizo. Aparati niso več prvovrstni in veliko letal je treba po 20ur-nem poletu izločiti.
French o nevarnosti nemške invazije.
Iz Berna poročajo 11. novembra, da je lord French na zboru prostovoljnih šoferjev izjavil, da je nemška invazija na Angleško prav zelo mogoča in da je treba biti pripravljen na vse.
Dnevne novice.
-f Izjava. Na predlog gosp. župnika Pavšiča je občinski odbor na Turjaku v svoji seji dne 3. novembra t. 1. sprejel soglasno sledečo resolucijo: Občinski odbor z veseljem pozdravlja izjavo našega kne-zoškofa dr. Jegliča in vseh slovenskih političnih strank z dne 15. septembra 1917, tikajočo se državnozborske deklaracije jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1., mirovnega stremljenja sv. očeta Benedikta XV. in našega presvetlega cesarja Karla I. s pristavkom, da se ta izjava priobči v obeh slovenskih dnevnikih, se o tem obvesti jugoslovanski klub in prevzv. knez in škof. — Zgonc, župan.
Iz Št. Lenarta nad Laškim: Predsedniku Jugoslovanskega kluba na Dunaju jc došla sledeča izjava:
Odbor občine Sv. Lenart nad Laškim se v imenu prebivalstva cele občine Sv. Lenart nad Laškim z navdušenjem pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za združenje Jugoslovanov v samostojno in neodvisno državo pod habsburškim žezlom, Ravnotako se iskre-
no pridružuje blagim prizadevam sv. Očeta, da se čim prej konča strašna vojska med narodi in sklene trajen, pravičen in časten mir. — Županstvo občine Sv, Lenart nad Laškim, dne 1. novembra 1917. Župan: Anton J a n č i č. Svetovalec: Janez S 1 o k a n. Podpisi odbornikov.
+ Leonova družba. Za leto 1917 bodo člani razen »Časa« prejeli še dve knjigi: 1, Gruda, ki umira. Roman R. Bazinaj prevel dr. Izidor Cankar. 2, Jezikoslovni spisi P. Stanislava Škrabca. Knjigi sta že dotiskani in bosta razposlani začetkom decembra. Člani, ki še niso poravnali članarine (6 K) za leto 1917 bodo knjige prejeli šele potem, ko plačajo zaostalo članarino. Leta 1918 bo Leonova družba razen »Časa« izdala vsaj dve knjigi: Spisi P. S. Škrabca se bodo nadaljevali. Za leposlovno knjižnico se pripravlja roman zelo aktualne vsebine. V tisku je IV. zvezek Ko-sovega Gradiva za zgodovino Slovencev.
-f Slovensko časnikarstvo. Opozicija v narodni napredni stranki bo začela te dni izdajati svoj tednik »Domovina«. List izide v založbi »Tiskovne zadruge« v Ljubljani, ki izdaja sedaj leposlovno revijo »Ljubljanski zvon«. — V soc. demokratski stranki je dobila vso moč v roke mednarodna stru-ja, ki se je zadnje čase polastila tudi strankinega glasila »Naprej«. Opozicija, ki ni zadovoljna s sedanjim tokom in stoji na stališču jugoslovanske deklaracije, name-namerava izdajati svoj lasten tednik,
—	V spomin f dr, Janeza Ev, Kreka je priredila hrvatska katoliška mladina Reke in Sušaka v nedeljo v dvorani frančiškanskega samostana na Trsatu »Krekov večer«. Ves čisti dobiček je namenjen za povzdigo dr. Krekovega spomenika,
—	Smrt za domovino. Neizprosna usoda je znova posegla v naše vrste. Iztrgala nam je iz naše srede Antona J e r -n e j č i č a , narednika pri oddelku strojnih pušk, Slovenca iz Unca pri Rakeku. Na čelu svojega oddelka se je zadet od sovražne granate dne 24. oktobra popoldne zgrudil mrtev v sovražnem strelskem jarku na Žibel vrhu nad Tolminom. Že četrto leto je neprestano stal v prvi bojni črti kot pravi vojak in junak, Kdo ni čislal in cenil njegove hladnokrvnosti in neustraše-nosti v najtrših bojih, prezirajoč vsako nevarnost? Njegove junaške prsi sta krasili dve veliki in mala srebrna hrabrostna svetinja, od svojih predstojnikov je znova predlagan v najvišje odlikovanje. Zapustil si nas, dragi Anton, za teboj žaluje tvoja mati in sestra, tvoji tovariši in domovina, katero si tako ljubil in branil do zadnjega zdihljaja! Večen ti spomin! Počivaj v miru!
—	Volitev župana v Novem mestu. Iz Novega mesta: Naš župan g, Karel Ros-mann se je kakor že znano, vsled prevelike nervoznosti dne 15, avgusta t. 1. županskemu stolcu odpovedal in pripovedoval, da se bo preselil v Ljubljano. Vsled tega se je vršila volitev novega župana dne 29. ok-tohra t, 1, in občinski odbor je izvolil županom zopet starega g. Karel Rosmanna in ta je z ozirom na dejstvo, da ni več nervozen ter da ne gre v Ljubljano, izvolitev z največjim veseljem sprejel.
—	25letnica pl, Sočebrana, Dne 12. t. mes. je minulo 25 let, kar je umrl slovenski vojskovodja Komel pl. Sočebran.
—	Obletnica smrti Sienkiewicza. Dne 15. t, m. preteče leto, kar je umrl v Švici svetovnoznani poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz.
—	V deželno komisijo za ograrne operacije je imenoval pravosodni minister dvornega svetnika Jožefa Pajka, višje deželno sodne svetovalce dr, Martina Trav-nerja, Jožefa Hauffen in Rudolfa Persche, za namestnike višjega dež. sodnega svetovalca Henrika Sturm in deželno sodnega svetovalca Franca Milčinski.
—	Oglasil se je iz ruskega ujetništva iz Minska Matija Pečnik ali Pevenčan iz Bodovelj pri Škofji Loki, in to šele čez 30 mesecev. Zadnje pozdrave je poslal iz Karpatov maja 1915. Bog daj, da bi se kmalu videlil
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil po dolgih 27 mesecih vojak Jožef Vidma r iz Begunj pri Cerknici. Nahaja se v Pibiriji in piše, da je zdrav in da se razmeroma dobro počuti.
—	Jugoslovanska književna revija pod naslovom »Književni Jug« prične izhajati v Zagrebu. Sodelovali bodo pri tem listu hrvatski, slovenski in srbski pisatelji in umetniki. Letna naročnina znaša 14 K. — Naroča se v Zagrebu, Vodnikova ulica 6.
—	»Srbski List«. — »Le Journal Serbe«. V Ženevi je pričel pod gornjim naslovom izhajati dnevnik. Urednik je Bo-rislav S, Minič.
—	Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov .za vojnopoštne urade štev,: 2, 55,
1 136, 178, 188, 197, 218, 221, 223, 224, 238, 277, 294, 307, 316, 369, 386, 395, 399, 401, 409, 431, 432, 437, 464, 500, 511, 512, 517, in 613 je ustavljen. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi za vojnopoštni urad št. 472, ustavljen pa je nasprotno za vojnopoštne urade štev, 95, 392, 393, 407, 461, 522, 526, 633 in 641,
— Neverjetno — pa resnično! Te dni
se je zgodilo to-le: Na prodaj je bil slab konj, prodajalec in kupec sta ga nazvala »kramp«; dogovorjena kupnina je znašala 800 K, reci in beri osemsto kron. Kupec je pregnal konja na neko dvorišče. Splošen halo, kot je navada v Ljubljani pri Fi-govcu, »Kramp« je bil prodan za 830 K. Nedavno pa so modri gospodje spoznali tega »krampa« za sposobnega in plačali zanj 3600 (reci: tritisočšesto) kron kupnino . . Sp.mo v vojni!
Milanske novice.
lj Konferenca »Sodalitatis« za mesto
Ljubljana se vrši v četrtek, dne 15. t. m., popoldne ob 5. uri v kn. šk. palači,
lj Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani znova opozarja na ustanovitev Vajeniškega doma. Velike ovire, ki so nastale pri ustanovitvi vsled vojnih razmer, so delo nekoliko zavlekle. Zato znova vabimo, da se priglasijo vajenci, ki bi želeli biti spreleti v Vajeniški dom. Prav tako prosimo mojstre, da na naslov »Uprava Vajeniškega doma« Komenskega ulica 12, sporočajo, če želijo vajencev.
lj Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je izročila mestnemu magistratu 100 K, katere je daroval g. deželni glavar goriško-gradiščanski msgr. dr. Alojzij Faidutti v spomin dr, Jan, Ev. Kreka za ljubljanske reveže.
lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Knipic, pisarniški sluga na južni železnici, 57 let.
—	Kamilo Kastrin, 4 mesece. — Jan Ma-zur, topničar, — Antonio Dagrona in Luigi Gussumai, laška pešca, vojna ujetnika. — Josip Novak, sin kontoristke, 2 leti. — Valentin Hohn, vodja knjigoveznice, 74 1.
—	Sestra Rafaela Ana Mirt, usmiljenka, 42 let. — Lina Siegel, hči železniškega ključarja, 20 ur. — Matija Rožanc, bivši čevljar, 72 let. — Ana Roethel, zasebnica, 81 let. — Josip Zupančič, bivši premogar, 54 let.
lj Rdeče vino — rdeča kri. Prejeli smo s prošnjo, da v pojasnilo priobčimo: V nedeljo zvečer je pila v Anžičevi gostilni večja družba fantov. Ko jim je vino preveč zašlo v lase, je bil Pavel Strgulc precej dobre volje, nakar so drugi, med njimi tudi Friderik Švigelj, zahtevali, da naj molči. A on se je postavil, da za svoj denar lahko pije. Ko so se prepirali nadalje, izjavi P. Strgulc, da bo Šviglja na kolenu prelomil. A Švigelj prime za liter in hoče z njim udariti Strgulca, a mu eden iz družbe potegne liter iz rok. Potem se napoti Strgulc domov, a zunaj na dvorišču se snideta s, Švigeljnom; nekoliko časa se prepirata, nakar sune Švigelj Strgulca trikrat s pestjo v obraz, Strgulc pa potegne nož in sune z njim Šviglja.
lj Špeh za III. okraj. Stranke III. okr. prejmejo špeh v sredo, dne 14. t. m., in v četrtek, dne 15, t. m., na Poljanski cesti št. 15, Določa se ta-le red: V sredo, dne 14. t. m„ popoldne od ene do dveh štev, 1 do 200, od dveh do treh št. 201 do 400, od treh do štirih št. 401 do 600. V četrtek, dne 15. t. m., dopoldne od osmih do devetih št. 601 do 800, od devetih do desetih št. 801 do 1000, od desetih do enajstih št. 1001 do 1200, popoldne od dveh do treh št. 1201 do 1400, od treh do štirih št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi pol kilograma; kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast je treba prinesti tudi mesečne maščobne izkaznice.
lj Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1300, Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 1300 prejmejo sveže prešičje meso v sredo, dne 14. t. m., popoldne, v cerkvi sv, Jožefa, Določa se ta-le red: od pol dveh do dveh št. 1 do 200, od dveh do pol treh št. 201 do 400, od pol treh do treh št. 401 do 600, od treh do pol štirih št. 601 do 800, od pol štirih do štirih štev. 801 do 1000, od štirih do pol petih št. 1001 do 1200, od pol petih do petih št. 1201 do 1300. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet in šest oseb 1 kilogram, sedem in osem oseb en in četrt kilograma. več oseb poldrug kilograma. Kilogram stane 4 K.
lj Sveža repa za zavode in gcsiilni-1 čarje. Mestni aprovizacijski urad nazna-1 nja, da oddaja repo zavodom, gostilničar-1 jem in posebno v večjih množinah. V ta , namen se je treba zglasiti takoj na Poljanski cesti št. 13/1. Pri večjih oddajnih množinah je cena sorazmerno manjša.
lj Sveža repa na rumene izkaznice C št, 961 do 1200- Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 961 do 1200 prejmejo svežo repo v sredo, dne 14. t, m., popoldne, na Poljanski cesti št. 15. Določa se ta-le red: od dveh do treh št. 961 do 1040, od treh do štirih št. 1041 do 1120, od štirih do petih št. 1121 do 1200. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
lj Sveža repa. Mestna aprovizacija opozarja vse, ki se hočejo preskrbeti z repo, naj se zglasijo takoj v uradu na Poljanski cesti št. 13/1., da dobe nakazila. Pozneje se ne bo mestna aprovizacija z do-havlianjcm repe nič več bavila.
lj Kolo ukradeno. Sinoči je bilo izpred Florijančičeve trgovine v Šelenburgovi ulici ukradeno Brennabor-kolo, ki ima št. 781512. Kdor bi mogoče kolo zasledil, naj to naznani policiji.
lj Našla se je v Židovski ulici proti trgovini Kane svota denarja. Kdor je izgubil, naj se zglasi v zakristiji pri čč. oo. frančiškanih,
Deegoclje.
Danes v večerni seji bo izvolila po-j slanska zbornica delegate, ki se sesta-nejo k zasedanju na Dunaju dne 3. decembra. To zasedanje delegacij bo izredne važnosti v notranje- in zunanjepolitičnem oziru. V parlamentarnih krogih so mnenja, da namerava vlada izsiliti odločitev o poljskem vprašanju potom delegacij. In s tem bo načeta cela vrsta tudi drugih vprašanj, med njimi tudi našega »biti ali ne biti«. Vse zbornične stranke se pripravljajo, da odpošljejo na to važno politično torišče svoje najboljše može.
Delegate volijo poslanci posameznih kronovin po gotovem kompromisnem ključu. V »Češkem svazu« je bilo zadnje dni sprožena misel, naj volijo delegate posamezne narodne skupino, da se prične z uvodom realizacije de-klaracijske ideje. Poslanska zbornica voli 40 delegatov, gosposka pa 20. Zadnje volitve v poslanski zbornici so sc vršile 13. listopada 1913. Izmed 40 delegatov poslanske zbornice je bilo v zadnjem zasedanju 21 Slovanov in sicer 8 Čehov, 7 Poljakov, 2 Slovenca, 2 Ukrajinca, 1 Hrvat, 1 Srb. Nemcev pa 16. Trije so bili Romani. Predsednik je bil Poljak ilr. Leo. Po dogovoru pripade sedaj predsedstvo Nemcem, ki kandidirajo Doberniga.
Slovenski delegati so bili: Za Štajersko: dr. A n t o n K o r o š e c. Po dogovoru dobe sedaj ta mandat nemški krščanski socialci. Slovenci ostanemo topot tu brez zastopstva.
Na Goriškem je bil delegat v prejšnjem zasedanju Italijan dr. Bugatti. Po dogovoru — če ga bodo Italijani držali — bi moral biti sedaj izvoljen Slovenec. Nevarnost za nas pa je, da nas Lahi preglasujejo, ker imajo oni 3 glasove, mi pa vsled izpraznjenega dr. Gregoriuovega mandata le 2.
Na Kranjskem je bil izvoljen za delegata dr. Ivan šusteršič, ki pa jc prepustil dclegacijski mandat pokojnemu dr. Janezu Kreku.
Na Koroškem preje nič, sedaj tudi
nič.
Istro je zastopal dr. M a t k o La-gin j a, sedaj bi prišel na vrsto Italijan.
Dalmatinski delegat je bil Srb d r. L a 1 j a k.
Trst je zastopal italijanski soc. demokrat 1'ittoni.
Tako bomo imeli sedaj Jugoslovani tri delegate, katere bodo izvolile Kranjska, Goriška in Dalmacija.
Mm poročilo.
Velikansk mirovni shod na Dunaju. — Navzočih 50.000 ljudi.
Dunaj, II. novembra. (Kor. ur.) V veliki dvorani koncertnega doma se je vršil danes socialnodemokratični demonstracijski shod za mir, katerega se je udeležilo 50.000 oseb. Govorili so poslanci dr. Et-lenbogen, Domes, dr. Renner in dr. Adler. Sprejeta je bila resolucija, naj se čim preje sklene mir.
Sklicanje bosanskega sabora.
Sarajevo, 12. nov. Upajo, da se kmalu skliče bosanski sabor. Verjetno je, da v kratkem odpotujejo v ta namen na Dunaj dr. Josip Sunarič, Danilo Dimovič in Šerif Arnautovič, da konferirajo s skupnim finančnim ministrom glede eventuah ?'i sklicanja.
Holandska Bela knjiga.
Kaag, 12. nov. (K. u.) Tukajšnji ko-re.spor denčni urad poroča, da v kratkem izide Bela knjiga o vprašanju peska in proda. Razentega bo ministrstvo izdalo Belo knjigo o dopustitvi trgovskih ladij v nizozemsko pravno ozemlje.
Northcliife zrakoplovni minister.
Rotteredam, 12. nov. (K. u.) Observer poroča, da bo Northcliffe po svoji vrnitvi iz Amerike imenovan za zrakoplovnega ministra.
Jeponci o novi ameriško-japonski pogodbi.
Rottordnm. 12. novembra. (K. u.) »Times« poročajo iz Tokija 10. t. m.: Novo pogodbo z Združenimi državami so sprejeli v Tokiju zelo hladno. Mnenje večjih listov jc različno. Tudi opozicijsko časopisje se vzdržuje podrobnejše kritike. List »Asaghl« izraža svoje zadovoljstvo nacl pogodbo, posebno zato, ker Amerika priznava, da so japonski interesi na Kitajskem znatne
večji, nego so običajno v zvezi z neposrednim sosedstvom. List pa obžaluje, da pogodba ne omenja posebnih odno-šajev Japonske s Šantungom in Tien-tsinom.
Dva milijona vojnih ujetnikov na Nemškem.
Berlin, 12. nov, (K. u.) Listi poročajo: Vsled uspehov v Italiji je število naših ujetnikov prekoračilo rekordno številko dveh milijonov. To število obsega le tiste vojne ujetnike, ki so v naših ujetniških taborih po dolžnosti vpisani. To število ne obsega tistih ujetnikov, ki jih prevažajo, ki se nahajajo v etapskem ozemlju, v kva-rantenah, tisti, ki so odpadli po zamenjavi ali vsled smrti, kakor tudi tisti, ki se nahajajo v rokah naših zaveznikov.
Novi namestnik državnega Kanclerja.
Berlin, 12. novembra. Wolffov urad poroča: Cesar je imenoval kraljevega vir-temberškega tajnega svetnika Friderika pl. Payer za namestnika državnega kanclerja in mu podelil značaj pravega tajnega svetnika z naslovom ckscelenca.
XXX
Friderik pl, Payer je bil rojen 12. junija 1847 v Tubingah; učil se je najprej bogoslovja, nato se pa posvetil pravnim naukom. Leta 1871. se je naselil v Stutt-gartu kot odvetnik. Na politično poprišče je stopil leta 1877. ter bil to leto prvič izvoljen v državni zbor, katerega član je ostal do danes. Leta 1894. je bil izvoljen tudi v virtemberški deželni zbor. Leta 1895. je bil izvoljen za zborničnega predsednika ter ostal na tem mestu do 1912. Deželni knez mu je podelil Friderikov red in z njim osebno plemstvo. Ob izstopu iz deželnega zbora je bil imenovan za pravega tajnega svetnika.
Socialistično časopisje označuje to imenovanje za resnično pridobitev.
Album lazrQšene Gorice in različne raz-MIUUIII glednice podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PPRTOT, Gradec, Roseggerhaus
Pridna in poštena
priiiiapHia
mešane in manufakturne stroke išče službe v mestu ali pa kje na deželi in sicer najraje s hrano v hiši. Poizve se v trgovini »Žibert« Prešernova ulica.
Iščem

a ri Bj
taj
za žago z dvema reziloma ter cirkularko. Tam se kupi dinamo-siroj za električno luč od 12 do 20 žarnic. Franc Štular, lesni trgovec, Prezrenje, p. Podnart.
Kupi se dobro ohranjen
Kje, pove uprava lista pod št. 2934.
Jožef Jug
pleskarski in likarski mojster
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
I. naravni
mum in IE
v vsaki množini najceneje, tudi fina štajarska vina. Fran Wilcher, Gradec, AnnenstraBe št. 61.
Kupim dobro posuSene, snažne in zdrave jabolk in hrušek
olupile
p- ^ k, preiensne
bem vremenu na podih i. t. d. sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FRGN Kos, Ljubljana, Sodna ulUca 7.
Bencin motor
6—S HP v popolnem dobrem stanu proda Fran Škafar, Rimska cesta 16, Ljubljana.
Ravno tam se sprejme več
mizarjev.
Prazne vreče
vsake vrste, r&siie gobeE kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2089
Stare rabljene
O Tff} ti 0 tudi polomljene, kupuje O C. f t j za primerne cene
vsako popravilo Fran Zeman, st°rojedvpokdhpoi- Selo-Moste,Št.29,
nim jamstvom.	2839
I.a britev iz srebro-jelila K 3-50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Briix št. 1755, Češko. 111
Korke
rabljene a vendar ne prelomljene, tudi nove, vsako množino po najvišjih .cenah A. Landskroner, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje 39.
Poizve se pri pri šentpeterskem g. kaplanu Ed. aimnicu.
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni, edini sin '
enoletni prostovoljec
v 18. letu svoje dobe včeraj ob 5. uri popoldne ponesrečen od ročne granate v Gospodu zaspal.
Kamnje na Goriškem, 10. novembra 1917.
Jaiifto in VifcMja itadopioee.
nadučitelj, star'i.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša sestra in teta, gospa
Marija Jelovčan
posestnica in gostilničarka
danes po kratki mučni bolezni, v 66. letu svoje starosti,, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu vdano preminula.
Pogreb rajnke se vrši v sredo zjutraj ob 8. uri
na starološko pokopališče.
Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Stara Loka, 12. novembra 1917.
Žalujoči ostali.
Ljudska posojil
sedmo 5

a reg. zadrnsa z uboiii. zavezo v Llubljani sprejema prijave na
o avstrijsko vojno posojilo
K 94"-.
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100'—:
L davka prosto Wh amortizacijsko državno posojilo K 91'54. □□□□ II. taka proste 5 '/2 % in L avgusta 1926 vračljivo
Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo. 1B®

odpisujte 7. avstrijsko vojno posojilo!
I.	5'A7o amortizacijsko drfauno posojilo po K 92'—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-54;
II.	r/i 7, dne I. augnsta 1926 pooračijiui držaunszaftasdni Si$!š po K er
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
^Kranjska deželna banka v £iubljani.
PCT-rr. Mma.iaMi i *r?«an
eaffit ■ I i IMUITIII11'I l .'y ,^JJKB
imaaonflMMKi
■BHnMCaBMUnnBBaraiBiKI ^'^'-^r^r^^TvC-^rTTIB-ffl.^-IHSaBBSBKTmSBaiBHKim. "" ''
Katoliška tiskarna v. Liubliaair
Izdaia k0n7.0rc.ii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc,