$t. 114
likala trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soBoto ob 4.
uri »popoldne ter. stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom poŠiljana :
Vse leto   .   .   15 K
- r/V       „.       .     .    10 „ V'    ^?W. -*-   /-..'  .--.-i  ~        -TKf-.---.-rsftm-•'** »3 * *¦ »>».-.V.A,   ;»:   ', **•'L*
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Oorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnab.
gSOČi* ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu „Kaiipot po Gorttkett ifr BrafllMaMkani'4 m dvakrat v letu BVosai rti it-letate, jparaikov in poitaik wex\
Ha naroČila brei topoilaae na-rodaJae se ae osiramo.
V Gorici, v četrtek dne 6. oktobra 1910.
'!.'.u -1 .1.1::^'   ,"•    ' •'" v .:;;iiii:,:iii,.kJ..J:::..1 Vm«
TttfepJ JtL.
»Vae t* narod, svobodo in napredek!« Dr. K.Larrič.
•¦ Uredništvo .='.»oMj«. 3:, nahaja v Oogposki ulici .št. 7 !VJOoficf V:i,, hadstr. ria~ toiao.
IJpraViiištvo se nahajaš v Gosposki ulici it. 7 v I. nadstr. na leTO v tiskarni. . Naročnino in oglase je plačati loco Oorica.
Oglasi in poslanice se računijo po. Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 viri:, ^-krat' 14 viri;, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po,pogodbi. Večje .črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin.: vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Tolstem tU 83.
Deželni zbor.
XVIII. seja.
Zveza že dela. — Nasilstvo, — Pa-jerjev »regolamento«. — Verifikacljskc-mu odseku se izročijo izvolitve Iz slov. veteposestva in kraških kmečkih občin. — Gregorčičeva tepa duša nasproti Ga-brščeku. — Gabrščekova izvolitev razveljavljena,
Včeraj popoldne ob 5. uri par minut črez se je sešel zopet slavni deželni zbor.
Navzoči so bili vsi poslanci, deželni glavar dr. Pajer, vlado je zastopal dvorni svetnik grot Atteins.
Po naznanilih, da je sklican deželni zbor, so storili novo izvoljeni poslanci običajno obljubo. Glavar se je spominjal v toplih besedah pokojnega poslanca in odbornika dr. Verzegnassija. Tajnik je prečita! potem došle peticije, katerih je obilo; med temi so peticije starejših učiteljev za ureditev kvinkvenij. učiteljstva iz gra-dišeanskega okraja za dravinjsko doklado in deželnega učit. društva za zboljšanje gmotnih razmer. Vladni zastopnik je odgovoril na svoj čas stavljene interpelacije glede obrtnih šol v Tržiču, Krutimi, Gradišču in Červinjanu; »z odgovora je razvidno, da se take šole napravijo. Vladni zastopnik je odgovoril tudi na Stepanči-čevo interpelacijo glede povzdige živinoreje, ki je obsežena že v znani vladni akciji ter se že dela v ta namen kakor tudi za zboljšanje kraških pašnikov. Deželnemu odboru je poverjeno izvrševanje. Po MM) K bo na razpolago do 191<s za zboljšanje pašnikov, govedorejo in krmo-rejo V deželi.
Dnevni   red.
A n I o ii o ! 1 i je utemeljeval svoj predlog o zvišanju in utrditvi državnih nasipov ob večjih vodnih tokih v Furla-niji. Zahteva se. da se na državne troške in sicer brez odloga zvišajo in utrdijo ti nasipi. Izroči se tehn. odseku. F o n je nakratko utemeljeval svoj predlog glede novega lovskega zakona, omenjale, da zajec dela škodo zlasti v gorah; zakon je pomanjkljiv. Izroči se gospodarskemu in pravnemu odseku. -~ B u g a 11 o je utemeljeval svoj predlog glede razdelitve sedaj veljavnega deželnozborskega poslovnega reda med poslance. Naj se izda poslovni red z ono vsebino, ki je sedaj veljavna. Pri neki interpelaciji mu je rekel glavar, da je § 4K že zdavnaj iz veljave. Tu je že začel Pajer nekaj mešati.
Predlogi     deželnega   odbora.
Sedaj so imeli slediti predlogi glede volitev iz:''trgov in mest, iz kmečkih občin kraških in iz slovenskega veleposes-tva. Ali tn se }c oglasil kar nakrat
dr. Anton Gregorčič
ter predlagal, naj se začne s predlogi deželnega odbora o d za d e j. torej od št. XVII. nazaj do IV. A ha! Je že bilo očitno, da zveza laških liberalcev in slovenskih klerikalcev nekaj namerava. Gregorčič je predlagal obrnitev predlogov deželnega odbora tako, da je bila točka o Gabrščc-kovi volitvi z a d n j a, dasi je figurirala prva med predlogi deželnega odbora.
Pajer je govoričil ter ni po stari navadi nič slišal, da je prosil besedo
dr. Franko,
Energično je prašal dr. Franko; Ali .smemo govoriti? Vendar nismo tnarijo-nete. Glavar mu da končno besedo. Dr. Franko: Dnevni red sestavlja deželni glavar. Podglavar pa se je oglasil ter hoče drugačen dnevni red. Apelira na Pajer-jeve pristaše, naj ne spremenijo dnevnega reda, ker bi s tem dali Pajerju nezaupnico. Ce je sestavil deželni glavar dnevni red, je netaktno spreminjati ga; lojalnost in osebna čast zahtevata, da se kaj takega ne zgodi, mi pa si prepovedujemo take burke in moramo protestirati. Apelira na iaške liberalce, naj ne sprejmejo podglavar je vega predloga.
Pajer da na glasovanje Gregorčičev predlog, da se dnevni red postavi na glavo in za predlog glasujejo slovenski klerikalci in laški liberalci. Zveza med njimi se je zopet pokazala.
Nato so začeli po židovsko, od zaduj gori. Pettariu je poročal o deželnih zalo-gih zoper bedo; tehn. odseku se odstopi p;edlog za zvišanje prispevka za hidro-graiično službo.
Nato je prišla točka o
trgovski šoli v Gorici.
Lahi hočejo zvišanje prispevka laški trgovski šoli v Gorici. Poročevalec je bil Pettariu, ki je priporočal p r i nt e r n o zvišanje la š k i trgovski šoli. KootvOn dež. glavar razpravo o predlogu, se oglasi za besedo
A. Gabršček.
Rekel je: litrtMi K je že plačal deželni odbor neki trgovski šoli v Gorici. Vlada je smatrala, da bi šola vspevala. prispevek za premajhen; potreba večjega. On bo predlagal, da naj se preide preko te točke na dnevni red. Dosedanje podpore .so dane nezakonito....
Tu pa se je oglasil deželni glavar, ki je že shitil. kaj utegne Gabršček povedati. rekoč, da je izven argumenta, da se mora držati stvari. Samo nasilstvo. Poslovni red je začel fcopeVpo^voje' izvajati; Hotel je, naj Gabršček neha. nastal je nemir: ker je Gabršček le še govoril in štel levite Lahom, je rekel Pajer. da mu vzame besedo. Ali Gabršček je govoril še naprej, Pajer pa je dal predlog na glasovanje; sprejet je bil, kakor je namreč Pajer konšiatiral, predlog dež. odbora, naj se izroči stvar šolskemu odseku. Dr. Gre-grrin je zaklical vmes: Škandal! dr. Franko je udaril na mizo. Gabršček je govori! dalje: Na sleparski način ste uti-
hotapili trgovsko šolo.....   Zakon tu
ne velja, govori se lahko n a-p r e j; ker Pajer dela z opravdnikom, kar hoče. Nemir. Vzburjenje. Gabršček: To j e k o m e d i j a! S r a m V a s bodi! Kaže vladnemu zastopniku, kaj se godi. Pi-navčigu se je zdelo, da Gabršček premalo spoštuje dež. glavarja, pa začne govoriti o »edueazione«! — O »Regolamentu« je rekel Gabršček: »Capitano e prepotenza - to je regolamento«. - - Med tem časom je Berbue že bral predlog o zgradbi vodnjakov v Vrtojbi. Zgraditi se ima 5 vodnjakov, za katere naj se da primerna podpora. Predlog gre v peticijski odsek.
Na dnevnem redu je bila potem resolucija, ki se tiče rednega sklicevanja deželnega zbora. Predlog meri na to, naj bi bil sklican deželni zbor redno vsako leto 15, novembra, da bi imel 6 tednov časa za zborovanje. Proti je govoril Bu-gatto, ali hitro je bil vmes »regolamento«.
-**
,Gor. Tiskarna«*
¦"  V' Vi Vi, j. »
A. Gabršček (odgov. J. Fabcič) tiska in zal.
Bugatto je rekel, naj se da večkrat prilika J za -zborovanje, rie prt 'le -6 tednov proti koncu leta; fcaliteva^-najtiiuiiFtt tednov. G a b r S č e k podpira Bugattov predlog. Ne gre, da bi dež. -odbor predpisoval vladi, kedaj se ima slicati dež. zbor. V času od I o., nov. je zimsko zasedanje državnega zbora. S; triko zahtevo bi s? ie: osmešili. •Meni se zdi, da se godi to le vsled neke zadrege, da imamo eno točko dnevnega reda več. Bugatto je povedal izza kulis, da je bilo goriškemu dež. zboru na razpolago zborovanje že od srede septembra; ali reklo se' je vladi, da naj sklice deželni zbor šele oktob-a... Imeli bi 8 tednov na razpolago, če b. ^ bil deželni odbor potrudil, da vse pripravi. Malomarno zamujati Čas potem pa kričati na vlado, to je čudno. Umesten je Bugattov predlog.« Pet tarin je odgovarja!, da resni hi praktični motivi so narekovali resolucijo. Sedaj imajo posestniki opravila, ko to delo neha, naj bi zboroval deželni zbor.
Predlog Bugattov je seveda padel, sprejet je bil predlog deželnega odbora. Zveza!
Predlog o povrnitvi troškov krmin-skemii cestnemu odboru za popravo mednarodnega mosta čez Idrijo v znesku 2400 K se odstopi v pretres tehničnemu odseku.
Pettariu poroča o predlogu za podaljšanje kredita do konca leta 1911., dovoljenega deželni zvezi laških učiteljev za premiranjc čitanke. Predlogu se ugodi.
Oglasil se je k besedi A. G a b r -Š č e k. rekoč, da je pač čudno, da tako visoko kulturni narod italijanski nima niti abecednika. Kaj se bo deželni zbor s takimi lapalijami tihival. Če res že potrebno to. naj gre' predlog v šolski odsek, ki naj temeljito prouči, ali obstoji taka potreba ali ne. OabrSčckov predlog je padel, dobil je le 5 slov. glasov.
Na to je sledila resolucija, tiČoča se nastanitve vojaštva in prenešenja troškov za stanovanje k vojaškim krdelom. Stremi za razbremenjenjem občin. Bugatto je hotel delitev predloga v dva dela, ali pri giasovauu je Bugattov predlog padel.
Zakonski načrt o klasifikaciji ceste Nogaredo-Št. Vid ter ceste AjeUSaciletto se izroči.tehničnemu'odseku.
Zakonska načrta o premetnbi občinskega reda in uvedbi novega občinskega volilnega reda se izročita pravnemu odseku.
Gabršček: Treba je ta dva načrta temeljito proučiti. Predlaga, naj se izvoli poseben, ustavni odsek 9 članov. Priznava napredek, dasi je še mnogo napak. Mislil je, da nai bi se odsek bavil zajedno z volilnim redom za deželni zbor. Pajer je
že godrnjal   »regolamento*........   »in
merito"___Če pridemo do uzornega volilnega reda za občine, ga moramo imeti tudi za deželni zbor.
Dr. Franko se pridruži predlogu Ga-brščekovemu ker sta oba predloga velikega pomena. Ali v odseku' ni zastopnikov veleposestva in mest in trgov; ti so izključeni od sodelovanja pri tako važni reči. Treba omogočiti sodelovanje, Če pa nas bojkotirate, boste nosili sami posledi- tj ce in odgovornost.
Dr. Bugatto se pridruži dr. Franko-tovem predlogu, da je treba posebnega odseka ter da bi bili zastopanj tudi omer ;| njeni ;.dstopniki,. ne strinja pa se z. Ga-brščekovira dodatkom, naj bi se novj od sek bavil tudi z dež. volilnim redom. Gabršček odtegne dodatek. Pettarjp se pg- || msi ter pravi, naj gresta'predloga, kakor
že predlagano, v pravni odsek. To sprejme večina. Zveza!                        .
Na vrsto je prišel predjog za dobrodelen čin dežele v proslavo cesarjeve 80-letniee. Pomnoži se število brezplačnih postelj v morskem hospicu v Gradežu in zviša podpora od 400 na 1000 K. Sprejeto. Zastopnik vlade pravi, da sporoči lojalen sklep na pristojno mesto.
Volitev  iz  veleposestva.
Poročevalec je Berbuč. Poslanci dr. Franko, Rutar in Klančič so odšli. Poročevalec pravi: da samostan sv. Uršule neopravičeno ni mogel ve1«*'., da je bilo veljavnih glasovnic 112, o(Ki„..ih 113., absolutna večina je 57, dobili so pa Franko, Klaučič, Rutar po: 60, 59, 58 glasov, Zucchiati, Grča, Bolko po: 54, 52. Upisani so bili Hebat Fr. dedjči, volil Hebat sam brez pooblastila. Nepravilna je volitev pi*i Cotiču iz Cerovcga, ker je zamenjava med Dol. in Gor. Cerovcin. Ena glasovnica je nosila le ime Anton Klančič brez označbe. Nekatčri veleposestniki so volili kar v treh skupinah. Veleposestvo naj bi volilo pred drugimi. Deželni zbornici pri-stbji presodili 6 tem, predlaga pa, naj se odstopijo spisi verifikacijskemu   odseku.
Tu se oglasi, dobro .• nabasan, za izpodbijanje "olite v
dr. Anton Gregorčič.
Govori o nepostaviiostih: »ajprvo glede tvrdke Bolaffio v Ajdovščini, glede liebatovih dedičev, potem glede glasu Cotič-Franzot. Gregorčič se tu še precej razvname pa se zgraža;; ker seje lani klerikalcem podtikala nepravilnost glede omenjenega glasu. Pravi, da ni našel nikjer nič. Oglasi se Gabršček, rekoč, da je bilo očitanje klerikalcem opravičeno ter, da je bil poleg zastopnik vlade. Gregorčič se repenči ter sam nedostojen hoče učiti Gabrščeka dostojnosti. »Ali je to dostojno« — se je zadri sveti mož s posebnim namenom, katerega bomo videli pozneje. Potem omenja glas Musiča-.Leop. pok. Jožefa ne pok. Leopolda. 4 glasovi torej neveljavni. Potem našteje okoli 10 veleposestnikov, kj bi bili baje glasovali že v. drugih kurijah. Tako je iiašel 14 glasov neveljavnih in izračuni!, da bi dobil dr. Franko, Rutar in Klančič le po 40—42 glasov; onim drugim, klerikalcem, seveda ostanejo vsi glasovi. Nepostavna je volitev. On je proti potrditvi. .Najrajše bi zakričal, da naj vržejo vse ven,, vendar se.uda to,pot ter jecljaje predlaga, naj se odstopijo spisi verlHkaeiiskemu odseku.
Gabršček: Prav}.uaj.,gredo v.verifi-kacijski odsek, kateri naj dobro preišče. Vidi, da se je Gregorčič od zadnjič nekaj navadil, da se pošlje volitve v veri-jikacijski odsek. Imenik je bil pravilno razglašen, čas za'reklamacije določen siji pridno so reklamirali; imenik je bil podlaga volitvi. Kar se tiče trditve, da so ne-katerj. veleposestniki, volili y. drugih kurijah, velja to: da če so volili res kaki v e 1 e p b's'e"i't'n i'k i v drugih -kurijah, potem-volit ve v tistih kurijah« niso v s 1 i a v n e. Veleposestnik voli v veleposestniški kuriji. Cita 5 20 vqlJ' reda. Ali Vjvertfikacijskem odseku ni'zastopan-nihče od petorice. Pred dvema:letoma so povdarjali veiiko krščansko /pravičnost ter hoteli biti pdvsOdi .zastopani in«;vso imeti. Danes je: narobe. 9 jih.je, nas ,5.f!Minimamo.nidfišari Kjefjfe pravičnost,,; Apelujemo.iha':.zhsr.nick>, naj pride vsaj;ieden;član iz petaficerv verifi-kacijski odsek, da se.dožene tam resnica ter uničijo Gregorčičevi larifari.^; -:; • .;
¦srmlstopflfr v«Hlfri-spfel-«iwKH«»9skeiiiu]] 'odseku, ki @$m<L&lk.kot Je biL   ;
i *           ^m»9M}?'
\ -, \Or;-Grekofitt'ih Gabršček; odideta. iprte^alkf#;dt?}B teN nČ i č.   . i'r'6 "frglasf' se;>zope t, ^evšfet 'svetega og-
] '^P^poVeduJe, daLm/iti& čudnega, če se ;a^^lpV^yo!jtv^h;,a^na;$*$*')* bil p0" Ulan^ftd strani na,rQdnprnapr^e stranke zaMtegafmbvo kandidaturo, oglas, v katerem se kritiktijOostopanje-in delpvanje 'deždne^^bpra .ter pravi; da; bi našli nov vir'"itohodk^ so .si izmislili davek pa vi-t»o,^& K^Trdiserda se4aje za Furlanijo, za Slovence nič. A1 i j e t a k a a g i t a-, t i j a častna za stranka? Kandidat pa je tudi sam govorii na shodu v Duto-VliaTi o-delovanju deželnega zbora. Gregorčič 'čita iz »Edinosti« lepo storijo (>; rlarlekinn in Facanapi ter pripoveduje, 1 obrnjen proti Lahom, kako krivično je sodil dr. GregOrin. Omenja tudi pismo dr. Gregorina na Babica in znani poziv v »Edin.« na Babica, češ, da še je tako plašilo voliloe pred, Babičem, in,to-tik pred volitvijo, da( se ni moglo storiti proti temu ničesar___,
___Oglasi se tu vmes dr. Bugatto,
rekoč, naj pride Gregorčič z a r g u m en-t-i na dan, ne da bere romane iz časnikov, frugatto je omenil tudi, da. njim pa ne pušča glav,ar citati in'tako na dolgo govoriti.
.... Gregorčič pravi, da se je grešilo proti zakonu o volilni svobodi..... i Bugatto: Basta, basta!
Gregorčič predlaga, naj se odstopijo spisi "eriiikacijskemu odseku, ki naj tudi preišle, če je bilo dr. Gregbrinovo postopanje korektno ali ne, častno ali rt e-,' a s t n o. .
Sprejme se Gregorčičev; predlog: volilni spisi se izročijo verifikacijskemu odseku.
Volitev  iz  trgov in mest.
Poročevalec je Stepančič: Pravi, da niso našli pri tej volifvi nobene nepravilnosti in nobene pritožbe ni bilo proti njej.    ,.
Oglasi se hitro
dr. Anton Gregorčič.   .
• V ognju je. trese se iti jeclja.- Prevzela ga je strast. Pravi, da- pred 10 leti so bile-v gorati volitve. Nobene; nepravilnosti ni bilo, nobene pritožbe, vse v redu, vendar volitev nI bila poti jena. Ga-bršček se je takrat spustil v bo} proti; oneinu in res se' je začela sodna preiska-; va. Tik' pred otvoritvijo dež. zbora je bilo naznanilo državno pravdništvo, da so poizvedbe ustavljene, ali volitev, vendar le ni bila potrjena. Ovržena je bila vsled gonje v »Soči«. Deželni odbor je avtonomen. On odloči, ali se sprejme koga ali Tie.- Ni zadosti, če ni nepravilnosti in pritožbe, treba je, da odgovarja tudi drugim zahtevam;
•-* - Nato pa se je mož spozabil ter pripovedoval: da grozi Gabršček z nožem in pasjim bičem, da pride t revolverjem v zbornico. »-Kdo je med nami, kogar hi še -žafit?« Ta človek je bil učitelj pa se tako oftriaškr Le'poglejte njegovo ravnanje z deželnim glavarjem! Vse delovanje nje-gotfo je znano. Spravi na dan užitnino in druge reči, češ:: »hilf, was helf en kann!« Omenja boj proti duhovščini-ter se milo obrne proti Italijanom': »TUDI VI, ITALIJANI GA POZNATE!«. — '—' -^-----
, Tresoč se, da se je bilo bati- da ga zadene kap-.priedlaga jecljaje s kričavim glasom: da se razveljavi GabrŠ8ekova   izvolitev. f|
..U.                Dr. Bngattp: [. '.
-./:: .Omenja,; da ni -k. volitvi. nobene nepravilnosti; nobene pritožbe; On s svoji-mi.prištaši stoji na-Le znanem stališču, da s.e ne Anulira volitev4, I Le?ni nobene nč-!pravilnosti in nobene pritožbe.. Napačen princip-je to, * da je deželni zbor tu, ki naj odloča, ali sprejme koga ali ne. Če W obveljalo to, kar hbčg dr. Gregorčič, potem bi na Dunaju v parlamentu vrgli veri vše one, ki > pripadajo stranki v kateri je dY. Gregorčič, da niso vredni sedeti v^ lamentui ker oviraj redrjo poslovanje poslanske zbornice. (Gregorčič in Fon po-
.OH-
BridiselMa
J*.   JJ   -.sh lajojsiajjj)odo.
za potrditev.
Dr. Gregorčič omel stališča, da mora skrbeti mjr »Mjfl ter da treba
eželnega z*™^—«,^. ? , «x
Ičev pred|j|pnaj sM»r.
[olitev ne&gdi, se solripe.
predlog Jplbiiki: stenski
|aški liberalci; proti n$»?pči
iške ljudske stranke;^ S
»nčana.                     *    r
seja bi
uri d(
:raj je
ki je f$J$?alL;^bpilo
'prav živo, odobravalo in grajalo ter se
zabavalo . qb,-Pajerjevera  *regolamentu«.
Tu veljajo določila, ki smo jih napi- -šali v pouku I. odstavek 5.
Ravno tako veljajo   določila   glede matj^iljjipiplskov in glede pp&jVfcdie in n«5Sbe   s%nega   števiia  'itav^čih Jpj^a!-ev(polk I. odstavek 6. in 7.>;, %&L             ,. •*'.;        r^/fKonec prih>):-
^;^Pri seji;: ,#af občinsft
DOPIS
*
ponedeljbfijo.    gj^  ajdw>|kega  okraja.
'/ m znajo,
to smo konitatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete. ki niso Ste posebno p slast Zahtevajte zastonj kuharsko knjiga pri tvrdki Prva kranjska hvarp* testenin v II. SistrieU
Ljudsko štetje.
(Dalje.) •III.
Pouk za izpolnjevanje zapfsnic (v občinah, kjer se ne vrši štetje potom zglasilnic).
• 1)    P 6 s t o p a n j e   š t e v n i h k o-misarjev.
Za vsako hišo mora števni komisar zapisnico tako izpolniti, da odgovori" najprej na vprašanje na prvi strani, ki se tiče stranskih poslopij in namena, ki mu je določena hiša; in da nato vpiše, v notranjo stran zapisnice osebe po strankah v stanovanjih, in končno, vpiše na četrti strani domače živali in njih lastnike.
Stranke je vpisovati po vrsti po stanovanjskih številkah. Ako stanovanja niso zaznamovana s številkami, jih je v svrho štetja zaznamovati od spodaj navzgor.                                                '¦   .
Števni komisar mora poizvedeti od družinskih poglavarjev in od samostojno živečih posameznih oseb napovedbe, ki se morajo, vpisati v zapisnico in ki zadevajo njih same. ali po njih zastopane osebe; ker mora števni komisar kontrolirati, ali so napovedbe pravilne in popolne, ima pravico vpogledati v listine, ki se tičejo osebnih podatkov (krstne liste, eventualno poročne, liste, domoviiice, po-selske knjige, potne liste itd.).
S)   Dan   štetja.
Štetje se vrši po stanju z dne 31. decembra 1910. |        V ostalem se vrši po določilih,   ki smo jih navedli v pouku št. L, odstavek 3. in 4.
3) Prazna stanovanja. Ako je z'31; decembrom 1910. stanovanje prazno, se mora Vendar vpisati z doticno številko v" zapfšnicb, zraven pa je (v'2/Vazpredetu) zažhan^ovatf 'tojoko-liščino vidno in natančno/'        ' '*
Ako so stranke odsotne je zahtevati
potrebna pojasnila od .hišnega gospoda-.;j
j rja ali njegovega namestnika. Ako raz-!!
J ven imena ni mogoče dati    drugih po-J
datkov, se mo.fa.v zapisnik navesti^ za-i
kaj se. ta ni. mogla popolnoma izpolniti.
4)   Kaj   je   storiti,   ako   hiša nima   številke?
Ako bi hiša proti pričakovanju ne bila zaznamovana s hiŠho številko se '• mora števni komisar nerntfdorria obrniti' na občinskega predstojnika, ki mora takoj naroČiti nunretacije in o tem obvestiti '¦ števnega komisarja.  ¦¦¦-.'¦¦.             ;
Tudi za premična stanovanja (vozo-; •vi, ladje) in zadruga stanovanja, ki niso-zaznamovana s'Številkami kot hiše, je| spisati zapisnico.         :'  '                    '• ]
Da se prepreči; da fcf ^"statlovalci ¦ takih stanovanj, ki svoja mesta, kakor žnatto, večki-at menjajo, odtegnili štetju, mora števni komisar, čim pride v vas dognati, ali se tam nahajajo taka stanovanja in v trdMnem lučaju mora pričeti z zapisovanjem 'dotlčiiih oseb -uziroma njih živine. .-'¦    ¦"•.:>'.' «w. :-  >m
i:Jm#tfmSb< 2., 10. \<m J^iiWtt)-a-d a). —;/Sosednje občine "bodo gotovo mnenja, da smo rihemberški »nevpreže-uci« že umrli, ker ui bilo proti naši navadi nikakeg;a dopisa od tod. Temu pa ni tako; mi živimo zdravi in čili, Čakamo pa, du se zadeva razvije, kakor se sploh razviti mora. Danes so imeli naši »zapeljani« ljudje občni zbor nekakega kat. »izobr.« društva v kojega sredini se najbrže uči
»rezati« stegna___Ob ednent je bil tudi
ustanovni občni zbor telovadnega društva »Orel« po domače »Čuk«. Pripravljeno je bilo vse pristno čukovsko. Pred uhodom je bilo postavljeno stojalo s »čukom«. Cuk je klical svoje sobrate in «bsestre, žal pa, da je imel prešibak glas, Iv. bi se bilo njegovo »čukanje« slišalo na daleč. Prišlo je sicer nekoliko ptičev in ptic iz ožje bližine in tudi druge ptice so se zbrale v bližini ter se norčevale s ptičem — vabljivcem češ: Ti si ubožec, vlovljen siromak, mi smo pa prosti in ne gremo na lim tvojim »brgonom«. Tu se je slišalo vsakovrstnih zanimivosti, kojih vseh sploh ne moremo našteti, ne da bi vpofabili čel Vaš cenj. list.
Za* sedaj bodi edino povedano, da si je brusil naš veleslavni »Johann der Grosse« svoje čevlje že več dni, da bi zbobnal skupaj svoje verne ovčice. Rezultat je pa bil, da je ostal »skoraj« en hlev in en pastir. Radi razočaranja je silila šibkonožnemu kaplanu Brezavščeku vsa kri v glavo. Rudečega kot kuhanega raka se ga je videlo na desnej in levej — sploh povsod1, kjer ga ni bilo treba. Neki ptič, koji se nt hotel uloviti na kaplanove limanice, ga je vprašal če bode ta njihova prireditev nadomeščala opustivše »obnašanje« (Tukaj so se radi Štrancar-Paviica-Brezavšček trmoglavosti, koje nočemo za sedaj natančneje opisovati, že dve »obnašanji« zamudili). Langiiissi-ger Johann se je zrepenčil, — prosil za besedo, skočil z — lahkoto na neko »tru-go« za polaganje krme ptuji upregi, ter kričal na vse pretege — I. L I, je — rekel t- in celo truga s., ic spuntala, vrgla doJ-gonožnega kaplana raz sebe rekoč: — hočem biti prosta tvoje teže dovoljujem edino, da položiš kar hočeš v moje jasli in kaplan je kričal v zraku naj — naj govorijo pa drugi! Konec je bil komedije!..
Iz goriške okolice.
Iz Solkana. — Da "so naši izobraževalci in »stražarji« cvet Solkancev, o tem'ni treba še posebej poročati ali da so tako »kunštni« pri polemiziranju po Časnikih, kdo bi si bi! mislil! V nekem prejšnjem dopisu je bil ta cvet na razpolago čitateljem »Soče«, obstoječ iz društva, v katerem gredo časniki neprečitani v ne-zaslužen pokoj. Straže (po vsej pravici »guardije«) in »Čukov« brez glav. Pa naj jim pove kdo, da vse to ni nič drugegji kot črna mizerija, joj, kako bi bili ti ljudje užaljeni! Hitro mu odgovore v »Gorici«, naj le pogled,* nasprotna društva, kako ta zalaga občina — z denarjem. Ko pač ne morejo drugače popravljati, si pomagajo, kakor morejo in znajo. Ko pa razume dopisnik »Gorice« kot mizerijo to, kar se tiče nevelikega premoženja njih društva in ne tega, kar se tiče skromnega števila njih pravih članov, se tako nesrečno zaleti, da nam pove, da se njemu kot »forbacemu« človeku na solkansko katoliški podlagi ne podi drugega po pičlih možganih kot denar in zopet denar — za vse drugo pa je slep irr ^gltih. Drugič se morda celo spozabi in nam pove Še kaj več. Kar se pa tiče onega denarja, katerega je dovolila občina knjižnici nekaterega tukajšnjega društva, ki ni samo društvena, ampak tudi javna in na katerih vratih bi morali stati po kaplanov! pridigi trije debeli križi in poleg te-
Mi .lit  '" giL^pismp,. stiu-jwip, ..p.pvejii,...Aelsoiu
svetu, da se je to zgodilo v Solkanu bliau mesia Gorice UiF.ne ,y^ rr«rf:..kLHL?>Lm za~ kotnem-Logu l-t-;'-y<   <   ...v IV-  ta*\,i ?
Za danes torej'nekaj ftfsnegai' če je sploh nasproti takim -" ljudem Tia hHeštu, drugjkrat pride na vrsto pra.vljVca"o hrastu in buči, ali.kako je hodil cvet Solkancev na božjo pot. Zelo zanimivo! Na svidenje!               ' ,:                   .   .   ¦'¦
Domače vesti.
Dr. Anton Gregorčič je imel včeraj svoj dan. ZJi|trai,jebrarmašof molil o,odpuščanju in, zavžil ;0qga; zvečer PaJ^-ka-zal vse-skfajmV uprav peklensko Sovraštvo, ki pretresli posvečeno njegovo mast." Za konec seje je prihranil žolč, da jo razlije razburjen in razvnet strankarske strasti in velikega samotjublja ter neizmernejga sovraštva do svojega bližnjega. Naše ljudstvo prayi,.<la ne «na |jl-kdo tuko .sovražiti kot far! — Pogasi le je dvigalo njegovo sovraštvo.'Začelo"je pri govoru o volitvi iz vek$posestva. se stopnjevalo pri volitvi iz kraških kmetskijv občin ter doseglo vrhunec pri volitvi iz mest in trgov. To pot niso hoteli več razveljaviti izvolitve iz veleposeštva ali tiia*i nisi hoteli zapustiti zbornice po prvi seji bi«.z nikakega razveljavljenja. To pot so s; ;>;brali G a b r š č e k a. Priznati so njo-•rali. da ni nobene pritožbe, nobene-nepravilnosti — ali Gregorčič je ubral druge strune, češ, Gabršček je nevaren Človek. Ko je izjecljal svoje sovraštvo nanj, je poklical nad njega sovraštvo Lahov. Obrnjen proti njim. našim krutim sovražnikom, jirn je milo pel na srce: glejte, kako dela Gabršček z deželnim glavarjem; s a j g a t u d i L a h i poznate! To nui/.iko so radi slišali Lahi, ki vidijo ves slovenski narodni boj v Gorici osredotočen v Gabrščeku, hvaležno so zrli na dr. Gregorčiča in družilo jih je sovraštvo do Gabrščeka. T a k o ni z k o j e p a <d e I d t. Gregorčič, da ščuva Lahe na slovenskega narodnega de lave a. To pač mora vzbuditi povsodi ogorčenje in splošno obsodbo. Smešen je bil don Antoniu v strahu pred nožem, pasjim bičem in revolverjem v Gabrščekovih rokah v zbornici; smešen je bil ta hrabri vitez in vsega zaničevanja vreden od strani vsakega poštenega Slovenca, ko je klečeplazil pred Lahi ter kazal, da le Gabršček jim je nevaren ..... on, Gregorčič je priden, ker opušča boje za slov. ljudsko Šolo, pomaga laški trgovini ter stoli s svojimi v strani, kadar se pripravljajo Lahi na poboj Slovencev. Nizko je zagazil don Antonio. Ni besed, ki bi primerno označile njegovo ravnanje. Njegova zveza s Pajerjem bo
rodila vedno slabše sadove......   Vesel
je bil sinoči, v blaženosti še je zibala njegova lepa duša, davi pa je zopet bral mašo, molil o odpuščanju in zavžil živega Boga.
Gabršček — nevaren! — Laški libe-lalci in slovenski klerikalci so zagrešili včeraj v deželnem zboru veliko politično lopovščino, kateri ni primere, Razveljaviti izvolitev poslanca, pri kateri ni bilo nobene nepravilnosti in proti kateri ni nobene pritožbe, to se pravi: v obraz biti parlamentarizem. Skrili pa so svojo lopovščino za strah pred Gabrščekom, nevaren je»>.. No. nevaren je res, pa ne tako, kakor je gobezdal Gregorčič,, ajapak ker bi bil utegnil marsikaj povedati, kar bi .zaveznikom ne bilo všeč: takp pri predlogu o laški trgovski šoli,, katero so utihotapili Lahi z Gregorčičevim privoljenjem, glede proračuna, glede norišnice, glede spremembe statuta za goriško mesto itd. Nevarnost h biia, da bi se culo v zborni^ Iz Gabrščekovih ust preveč bridke resnice, — zato se ne sme potrditi izvolitve njegove! On ne sme biti navzoč — potem je gotoveje. da dosežejo Lahi, kar hočejo ter bodo SloVencT zopet udarjeni! Strah pred resnico je narekoval zvezi lo-povstvo, da so razveljaviti izvolitev, proti kateri ni bilo nobene pritožbe in pri kateri ni bilo nobene nepravilnosti, — Z ne-potrditvijo Gabrščeka je žalil Gregorčič s svojimi pajdaši nesramno tudi naše tr-žane, kateri naj mu dajo pri prihodnji volitvi primeren odgovor!
»Goriška Sk>v. Mladina« naznanja otvoritev plesnih vaj s plesnim venčkom v soboto 8. t. m. Prva plesna vaja bo v nedeljo popol. v Trg. domu.
ob 2 pop. v Kpmiu pri %, ..Svari. Dnevni r^čf:'"O (M* VolM Vid; W d prihodnjem obč. zborovanju; 3) PoroLifywjn^lii$šj-nosti.
Pri c. kr. izpraševalni komisiji za ob-
boiTd VrS«? 'preizfca»^^Q ^o^Sfflbtr t. i. ob .S. Prav4IrrO;\opremljene prošnje je predpisanjfrnu j^ofoftr vložiti .({o^&pl^obta. t. I. pri c/lcr.-ižpraševalnf komisiji ža obče ljudske in meščanska šole v Gorici. Kavnatelistvo ifcprtfševalne- komisije v Gorici.   .!,•{"' : '. ¦"•   '    ¦   ,'   \:'¦"'¦•.•'
Imenovanja. — Sodnik dr. Ščitomir F> o I e \\ c v Buketu je imenovan za; okrajnega sodnika in soduijskega predstojnika v Podgradu v Istri.
./I^^;vjwa>fifc^ fw-.p'V $ i S-4e intenovlin za "višjega davčnega upravitelja v področju tržaškega finančnega ravnateljstva.
O častnem in nečastnem boju pri volitvah je govoril sinoči v deželnem zboru
-  čujte! — dr. Gregorčič, vodja klerikalne stranke na Goriškem. Hotel je po vsej sili dokazati, da je nastopila napredna stranka pri dopolnilni volitvi na Krasu nečastno in veriiikaeijski odsek naj do-žene, ali je bilo postopanje dr. Gregorina kot kandidata- častno ali nečastno! Smejte se, prijatelji! Gregorčič govori o nečastnem boju pri volitvah. Vsa javnost ve. da bolj nečastno, k~ot nastopa klerikalna stranka pri volitvah, sploh ni mogoče nastopiti. Vsa sredstva so bila do-brajf pmikicpovgmfe. pritiskanje, grožnje, prebije S škod«, jfjoraba vere in cerkve, žugftnič 2 iodtegnienjem zakramentov na zadnjo riro/pnmnfcnVsH nebesa in pekel. Tudi hudič je moral pomagati. Pomaga!
jedrci tu&M, U^^c^itvCw^ofj^se je n1fcaTa*imio»fra zmotim-; trni "tm#*c je kazalo, da je izvoljen tudi s pomoSjp
-   hud ičaž          "       ' ;                  .V'
Iz m?Ata; ->haiiiau?rkit.tjcgo,yee z i$fi-nuiakiurnfei l)Utg6m je Je Izdafvozni ft&J. »Slovenski«- list »itorico* gtV*ie; že prešla v- prilogi; razdelita ga še ^sloven.s|i(|< Usta »Primorski list« in »Novi Cas,« Tjjž-ko dela i t a I i j an. tako mu gredo na roko slovenski klerikalci - med slovenskimi obrtniki in trgovci je nastal p?t razkol in uiti za en vozni red se ne »it<i tejo zedimti. žalostno! Italijani in slov. klerikalci se jim smejejo in prav imajfr! Le tako naprej!«.                               'L-'¦
»Gorica« in stavbe društva »Šoljsfei
'Bom«,-«— Iz mesta: --Gorica« hoče opravičiti društvo «S. D." radi nekega dt$a. Vročenega ital. obrtniku, češ, da ji je slo«.
/Obrtnik nekaj »našpilaU Poglejte, kaj jj&li
' te »našmbi*. r^5rt%"^^^ roceno in cena dogovorjena. Med tem časom, ko se je delo že pričelo je Uošel Hefe! t za drugi načrt dela. Vsak osliček ve. da zal drugo, <fefe gr* druga..cena.In deloi snora biti pJuCaan. \4>je,pL fripoliio-ma opravičeno,'ker obrtnik živi od dela in delo od delaj* mdi y'eHk razloček, AH kaj vse to! Klerikalci dajo zaslužek raje zagrizenim našim nasprotnikom nego Slovencu, kateri podpira slov. šolstvo. Mislimo, da bolj zagrizenemu Italijanu niste mogli dati zaslužka! Njemu kruh, on pa čaka nas s kamenom! Klerikalci res lepo skrbijo za povzdigo — italijanske obrti v Gorici!«
U mesta. -».»Neverjetno ali resnižno. Na Tržaški ulici je par obrtnikov in trgovcev. !:* -imajo -svoje napise na čuden način napisane. Eden izmed teh noče biti Alojzij ali Luigf ampak {LuD. drugi namesto z začetno <Srk^ K. je C. itd. Zalibog, da se še v sedanjih časih kaj takega godi: to je velika.slovenska napaka, katero se mora odpraviti!«
Iveza narodnih jDJ.i
1        Kmečkc-izH)braževalno društvo »Zarja« v Ložicah priredi-dne 9. t«,in. oj»,.3; pop. na dvorišču g. Antona Gabrijelčiča v Ložicah javno predstavo. N>$t||pi tud1 pevsko društvo-»Upa« iz Plavi. Na vspo-^¦i^iKJe petj^j^ri: dvodejauka in..e^gde-jaiika, deklamačija itd., Vstopiiifiatl^-jišče 30 h, sedeži pa 60 h in I K. Naši domačini, vrli Kanalci in bližnji okoličani na« '.gotovo posetijo, kakor so'riaVŠe" vedno5' ' ter nas okrepijo. Do videnja torej 9. t. m* I V LožigahJ — N13t Posebnih vabil, $e ne razpošilja. Odbor, ;.       ;•   >         -; ž ;.-i/J
Vseslovanski sokolski zlet še bo vršil 1. 19JU,, kakor poročajo hrvaški listi, v Zagrebu; ^Hrvaški Sokol« v Zagrebu in Zveza hrvaških ..$okojskjh društev «v sta že začela s pripirdvhmi za zlet.
Telovadno društvo »Sokol« v Cerknem vabi fla viinško trgatev združeno z ljudsko veselico, ki sebo vršila v nedeljo, dne 9. oktobra 1910; V prostorih in vinogradu »firbarjčvfe gostilne*,.«      :V»
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Trgatev na Francoskem..— Iz yseh vinorodnih dežel se sliši pritpžbaj.da bo slaba trgatev, tako tudi iz "Francoske. Letošnji pridelek je zaostal mnogo za lanskim. V nekaterih'krajih, kakor' v Champagui. Tourreini in liurgundu .. bo pridelek jako pičel; v okolici Bordeati*a in' po jiižni Francoski bo bolje. Cene iia-vadnih vin so Jako poskočile, dočim se tega ne more reči pri finih vinih, katerih zalpgn Vi prejšnjih let je še precejšnja. V Italiji je letošnja trgatev za 3()'v slabša od lanske.
'fc'Pariza v Tokio v H dneh. ^ RreaV
sednik japonskih železnic baron Hirai se nahaja sedaj v Parizu radi dogovora o osnovi, ki se ima oživotvoriti: direktni vJak U,Pariza, v 'Lokjo,. .Japonska.gradi sedaj od Mukdena do koreauske obali že-[ lezniško progo. VJak. ki gre iz Pariza bi po,sibirski železnici došel do Mukdena. od tam do Fnzana. kjer bi se nkrcal'na trajekt, ki ga pripelje v 9 urah v, Simono*-seki. za en dan pa bi dospel v Tokio. Vožnja bi trajala II dni. Koliko bi se prihranilo Časa potnikom, ki potujejo sedaj s parniki iz Marsuilje do Japana i meseca.
Politični pregled.
Deželni zbor kranjski. — Na mesto obolelega glavarja Sukljetu je predsedoval včerajšnji seji kranjskega deželnega zboru namestnik Nemec Liehtenberg. Od strani naprednih poslancev sta bila vložena dva nujna predloga, in.sicer predlog dr. Trillerja glede    uepotrditvu ljubljanskega župana in kršenja zakonito zajamčene občinske avtonomije, potem-predlog dr: Novaka radi .neznosne draginje meša. Tema predlogoma je sledila interpelacija Gangla glede idrijskih grabelj. Tudi klerikalni poslanci so vložili , interpelacij^. v kateri so vprašali deželno vladopo razlogih,  radi katerih ni predložila Hribarjeve izvolitve    v    najvišje   potrjenje.    Baron Schvvarz je koj na to odgovoril, da ni  dolžan navajati razloge. Sledila je zanimiva debata. Šušteršič je rekel, da so se jsvpj čas klerikalci zavzeli za avtonomijo lju* | bljanskega mesta. Dr. Tavčar je stavil k Šušteršičevi interpelaciji    dodatni pred-* ! log. v katerem poziva deželni zbor vla-J do, naj nemudoma razpiše občinske volitve v Ljubljani. Dr. Triller je predlagal. • naj izreče deželni zbor vladi nežatijinteo i v zadevi njenega postopanja   glede   lju* I bljanskega župana. Kdor pozna kranjske ' razmere,   zvezo kranjskih klerikalcev   z Nemci in ž vlado, kdor pozna neodkrito-' srčnost iii dvoreznost klerikalne va&ne -v 1 deželne! zbora,, ta ve. da sta bila oba do** | datnj* predloga odkiortUena. Kl«3rik#|i sp 1 S tem Jasno pcflnzali, da se pehajo za*nov '-IBesIni Statut za Ljubljano, da jiia fi\ za interesno zastopstvo.meščanov, oni so-pa 1:3'svojim glasovanjem ekili vladi zaupnico^ jdasi so se po listih in v deželnem zboru .postavljali kot branitelji kršene zakoniti) '.zajamčene občinske avtonomije. Ako ima 'nemška vlada take zaveznike, kakoršiti ' ^ kranjski klerikalci,.potem ni;čuda, da gospodari v Ljubljani nemški vladni kOf ^misar. Prišel je vrazgovor tudi novi m$-; stni statut Ljubljane..,  Spremenili so,3e Jrije.paragfafi, Napjretftirposlanci šo.^bili proti, poudarjali'so," da se po novem statutu prav lahko. priklppi Ljub.ljani okol)-ionske občine, kar seveda -ni-V interesu (. jlttstopstva mesta, pri tem se je tudi oine> • hjalo zlorabo vere, cerkve'In sjjovediiice
ks*tatii'f Je inTšpfcjct s klerikalnimi fn neni-
'll1^ iŠ^kfo ne da bi se Ukazalo ^§tn%PteJni odseku. Statut bo seveda \seflaTV fmjkrtjšem času dobil potrditev. Sledile so še utemeljitve nekaterih nujnih predlogov/ nakar je' bila keja' končana. Prihodnja se bo vršila v četrtek.
Na Portugalskem je izbruhnila revo-iueija,. Vojne Udije so boinbardirale kraljevo palačo v'Lizboni. Del vojaštva je zvest dinastiji, del revolucionaren. V Mi-' m pm*ti$JftŠI^epe fmojti) :k«rva*fli sp^padti^ Rewlu*cioriairil; so Se dobro organizirali ter sklenili polastiti se najprej glavnega mesta Ju kralja,, potem pritisniti ria vsef strani;' ;dW revolucija doseže svoj namen. Portugalska republika je proklamirana. Revo|ucJipjiarni voditelji so prišli h kralju ter rdu veleli, naj zapusti Lizbono. Udal se je, ko so začeli pokati topovi ter je uvidel, da je skoro vse-vojaštvo in mormfirica-v tabdru revolucijonarjev. —• Vsa ni o č v l, i z~ b o n i j e v r o k a h r e v ol u c i o n a r-j e v. Portugalske zastave so odstranjene, vihrajo republikanske zeleno-modre. Kra-I j e v s k a rodbina je pobegni 1, a na b r a z i I i j a n s k i vojni I a d ij i. — Revolucija je prišla nepričakovano. Skrite id i>|e priprave in kar buknila je rili ( dan. Angleška je hamreč po pogodbj !ver | zana,:pfisk.očiti v" takem "slučaju na po-1 moč Portugalski. Dve angleški vojni ladji sta že odbiu I i pred Lizbono.'
Razne vesti.
Šolska mladina v New-Yorku.   — V
šolo se je upisalo v NeAvjorku letos j 700.000 učencev in učenk. Učiteljev in ' učiteljic je 28.000; šolskih poslopij, lepih i modernih zgradeb, je 590. Mesto potrosi • na leto .tt.500« dolarjev (I9i niiHjonov I in pol frankov).
I Obsojena vlomilca. — Pred celovško ' poroto sta bila obsojena vlomilca Poga-j čar in AVahrmut, prvi na b, drugi na 7 let težke ječe in pozneje v oddanje v prisilno delavnico. Pogačarjevo ime je zadnje leto »zaslovelo« po Slovenskem po raznih vlomih v f arov že, v katerih je bil špeci-jalist. Parkrat je že iz ječe pobegnil.
Parobrod seje potopil. — V Punta .Oaratini se je potopil pariiik »Ouirigui« ¦vsled eksplozije kotla. Utonilo je 60 potnikov.
Sodrugi ob bogato obloženih mizah. ^-~ Da se radi rdeči voditelji socialnode-.mokraškega delavstva rede od žuljev tega delavstva, je stara stvar. Da pa ti ljudje, ki radi toliko govore o tujih trebuhih, tie jedo samega kruha in pijejo čiste vode, .liani dokazuje naslednji slučaj. Pred krat-jkim je priredila zveza danskih transportnih delavcev na čast zastopnikom na ko-danjskem socialnodemokraškem kongresu obed, ki se more imenovati naravnost knežji. Zastopniki delavskega ljudstva so Še mastni v delavskimi groši. Jedilni list te pojedine." je   bi!   tako-le:   sestaVljen:
Sherry vienl^^l^tagl' S -tfe jardiničre. Saumon^;S^uterne,;;i,,rSa«cei,r^J,?BiLl^e. Langue de tboeuff. i.Lčgumesj rSrouSse. Janlbori :fuhič.:: Poiilet roti.'' (Shampagn^. Goinplote,« Šsalade. Beurre,;Fr6niage, JRa!-dis. Caič. Šampanjec, burguhdec, likerji, razne pečenke, sladoled so stvari, ki pač ne, pridejo fia mizo tnanšpoggj||^; del^vl ca. Toda voditelji si kaj takega že lahko privoščijo na — delavske stroške.
Deficit v Vatikanu. ^»#e$irier 1^-blatt« javlja iz Pariza, da izkazuje sv. stdlica deficita 600.000}$!$ to4pa^ad.i.^e|-,ga,. ker se.jei znatno, zmanjša"! obisk ItaH-janov zlasti iz južne Itai:je, ker šo lansko leto tam razsajali potresi, let<& pa kolera.
Zrakoplovci. — V Pragi sta inženirja He*r«ie%#atr*ig/,:>KOr<%^ki .st^jdel^ vzletalne poskuse tudi ria Rojah pri Gorici, priredila š.svojSH^aeroplani letalne poši|u^e.>^e4'alo jih je ^olgp. gledalcev ob najkjrasfiejšem vrem'enul;i!''^i^lBi poskusi so se avijatikom posrečili popo*lno-la. — V Pardubicah na Češkem je tam«i-šnii > domačin ing. čehak pri letaloilil pq-sknsfH mjnole nedeljo z od njega konstruiranim aeroplanom ponesrečil. Padel je iz visočine 10 metrov1 na 'tla. Aefoplan se je pri- tem polomil jn iz neznanih vžrokoy tudi vnel. Inženir Čehak ni težko ranjen.
Preko Pirenej je plul i; svojim.aeroplanom aviatik Cabuteauf' plul Je iz ^an Scbastiana ter letel do Biarrjtza nad morjem. Veter je.bil nenavadno močan, morje pa tako razburkano,'da mu ni mogel slediti nikak parobrod; ki bi mu V slučaju potrebe pomagal. Ko se je spustil na tla, je dobil odlikovanje, določeno za zrakoplovca, ki bi preletil Pireneje.    .
Upor bosanskih kmetov. — V banja-luškem okrožju nočejo Več kmetje dajati begom predpisane desetine in iti na delo. Iz Tuzle u Sarajeva so poslali v Banja-hiko za vzdrževanje mira in reda vojn-šjtvo.           -   ,-,•'.,
Ivan Kravos
n Kom fl. II. GfiRKi u Kontu it. II sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko aH pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice ^mm^mmnmm^ itd. — Izvršuje in sprejma v El^fe|rJS popravo različne koleseljne in x;^^^^ ••¦•¦•               k(čije. ¦'¦.   - ¦ ¦
Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne.
J                       ir                                                                  ¦
I    za ljudske in srednje Šole, učiteljišče    I
I   Šnfcke   7v***k*»   in vse druge šolske   I
t     OUI5KC    LVC^K.C    === potrebščine ==     ¦
J     na drobno in debelo, po najnižjih couali ima, v zalogi     H
Goriška tiskarna A, Babršček I
i             V GORICI              I
J  Trgovski dom, Čorso Verdi 24.  I
BajmattjS* pristojbina stane 6O vi -*. Ako J« ifbL rtsetnejSl seurataMi.ta .tsako  besedo 3:: fin.
"'      ' koliko Jo manJSIh trgovcev in obrtnikov vGorld,,
Ivana št, 7... >
i oada v riajem v ulici fcv.
ročnika v Kanalu.             ,                        L
občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in čista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa rasničarska dela'ter kupuje zmešane /.en^ke lase od K 12 naprej kg.
!Sva|lt
Ltidbvik Borovnik
tvrdka A. D. Bolatfio zaloga vina, naznanja tem potom vsem svojim odjemelcem, tla oode dne 13. t   IB.
zaloga vina in pisarna zaprta.
Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo
cenik slovenskih knjig in muzikalij.
Knjigarna A. Gabršček - Gorica.
v BOROVLJAH (Feriaeh) na Korota
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec,  pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom.   - Veliko skla- J dišče samokresov (revolverjev), repetir* , pištol, fiobert-pnsk in klicev za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške, cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
¦!¦¦¦ ^ 30-300; Šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15 -1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri
Batjei-u
Oorlca Stolna ulica 3-4.
Prodaja tudi na mesečne
obroke.   Novi   slovenski,,.
ceniki  in  lepaki za goV^.
stilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo,
poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke
za gostilničarje in društva od 8 K naprej.
= Žitna trgovina —
V GORI(l
se odda pod ugodnimi pogoji.
Naslov pove naše npravništvo.
Dva krojato poiBa
sprejme
Anton Žigon,
fcroiac
na Volčjemgradu pi Komnu.
Anton Potatzky v Gorici.
X» «ti>«I  RaPtcIJH ?. TRBOVINA NA OROBNO IN OEBELO.
Na;nan«|s kiitvaliSa tlribgrikegl la frabsmii
•taia ter tkatlt, ireje la Milj.
POTREBŠOlNB
za plsanice, kadil« ii popotniku
Najholjfie fcivanke ra šivalne stroje«
POTREpAotne za Arojafa in hvl/ai te.
Svetlnjfco. — EoKnl **iirt  — H»lv> knjti.e*.
lišna obuAaJa za m leioe čase
Posebnost:
Semena za zeleiian, Iran ii detelje.
TokajeCj kralj vseh vin!
Kar jo mleko nežnemu, otroka,, to je odnustlini Ijinlom piihtno tukiijsko zdiinilim vimj! Zdravniško pripor. č?no, postavnim .zahteva«, otlgorarjajoce toLnjsku vino je zdravilo zn mladi> in stare .in ne bi smelo manjkati.v nobeni hiši. Cbto, nfponavfjenotokjij^ko vino- ojidravljil posebno želodčne .nadloge, pomanjkanje krvi, \>tvaija apeiifin vzbuja v veliki im-ri veselje do življi uja pri mladih in starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje država in ta vii a je razglasilo visoko kr. njrr. polje-deljsko rinnisterstvo kot edina zdravilna vina. Zraven, zdravilnih uspehov nudi TokuVu tudi ;y.boivu užitek! — Da se omogoči \sakounir. iiLivatt'ta biser med vsemi vini. smo sestavili skrbno dve kolekciji, kateri razpošiljamo v  vse krajo franko zabojnine in franko poštnino iil sicer
Kolekcija št. 1,                              I
steklenica 0.5   I petletnega med. - Samorodec (Samorodr.er)     j
,,         0.5   I osemletnega „           .,                  ., ,             t
„         0.25 1 petletnega med. - saniotoCa (Ausbriich)           j
„        0.25 1 osemletnega',,           „              „                   j
Kolekcija št. II.                            I
pet    • <>euiu (-.7 I petletnega med. -Samorodca (Samorodner) \ ,-         „       U-7 1 .osemletnega „.-„.,,                „            i
,.         ..       0.5 1 petletnega med."- sartn.toiia (Ausbrueh)       I
,,        „ .   0.5 1 osemletnega „          „              nI
Kron 9* -
brez kakih drugih udatkov? proti   povzetju ali   predplačilu gor. /noska.
kron 63*50
•brez kakih drugih izdatkov! franko zabojnine in franki postaja, plačati tekom dnij od datuma  u& fakturi.
30
Akcijska družba Majskih vinskih producentov
(Gesellschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertriebs-Abteiluhg)
Budimpešta T., Lip6t-k<Jrut št. 2.
Odlikovana tkoraj v vseh državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in naj »i
Dobri zastopniki, ii imajo, v vi&jih krogih znance in tudi  dostop-v te kroge, $i   lahko zagoti poročanjem nafihI vin lop- ira$!užek',~'-o*inoma'.thdt sfailno pT.ičo!
|e gospode, pri-
Na j bolje  oskrbljena zalogi z« krar
krošnjarje, prodajalce po sejmih in
^^«otm deželi.    •»     * -
kramarje, •    trgih
k obrambnemu skladu družbe su, C in ITI. bodi Dam soeta dolžnost!
franc Simčič,
krojač
Gorica, na Kornu št. 6
priporoča  slavnemu   občinstvu svojo krojaško delavnico.
Težko je dandanes živeti, -se kolera širi strašno ! Če nočeš za kolero umreti, pohodi bacile z
„0H0!"
Častite dame!
Ne obotavljate se  s poskusom,  da
le  več in  prepričajte Piinaf'kov dela in
i muli farani krasD°|n aežn,) pit
aUllUVaU Alo se umiramo z „LAN0-ni treba nikakih krem, ki so potrebne
LOM'
pri rabi raznih drugih
Cene tireia koiikurcnre.
GORICA
te o filedaHIWnl.it. 14
-|i M. Gal +
§ Kilni pasovi. — Preveze za Život, g | Elastične nogovice in preveze za g m krčne žile. Ortopeditoi aparati in J § razne priprave scu I>olnik<>. ^1 M Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, ts n termometri, raznovrstni klistirji, j*«l 2 zračne blazine in vsi pnriJasU2' I«6                           predmeti.                          ««j
g Parfumi, mila, glavniki, ščetke za,§
S zobe, ogledala, čevlji za deževno, §
•^ vreme   m   nepr?močijivi,(dežni n
plošči :                     ?
Brctelie.                    BrHc-llts'-'
POZOR! le v Gledališki iillei št. 14.
mil,   kajti   po   svoji
I II M|%I   sestavin' nadomešča popol laillllafak no kremo. En komad „LA-
90U" prodaja se za 70 ris. Dobiva se
v   Gorici   pri   sledečih   tvrdkah:   T o rož,
Drobni čin  drug, Ivančič & Kurmiič
Fran Novak in na Jesenicah   pri  gosp.  M-
Sinkar.
I |m|||     Kdor   hoče   neposredno
lallllwlii naročiti,  temu   se   pošlje
po sprejetji . naprej nakazanega zneska pol ducata za E 4 50 ali pa 1 dncat za I 8 franko.
Izgotavlja edino
= J. PILNAČEK = Hradec Hr&Hott1r na Čelfcem
c. in kr. duornl latag&teij, stara čeSka to-
Uiirni toaletnega mila,  parfiunou, cerkuenih.
voščenih fn poluuoSčenih sueč. nouadnih sle-
arinouih paroffnouih saečk               1
ttilikevaiia ptkariia ii tladdCarna
Karol Draščik
* Carici w Kerw»(lattii liiii)
j zvrsuje nHrorila vsakovrstnega tudi najfi ne je ga peciva, torte, kolače za hirmance in   poroke,  odlikovane velikonočna
j                             pince itd.
I           Prodaja različna fina vina In lik«?}«
. na drobno ali v originalnih batelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogi -brojna naročila ter obljublja solidno poair^ž* o
: ar- po Jako zmernili conah-*^«
TrgovskoTobrtna zadruga v Gorici
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelatvo in >nadzorstva »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom-na premenjena in dne 21. decembra 1906. vi zadružni register vpisana pravila, pfl skupni seji dne .30. decembra »905. sklenila zftJiet^ 190«, ta-le način poslbvinfdt
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti -odplačilu po 1 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obrok« se po žfelji izposojevalca določi' tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine •jj/,-4 prispevka y posebno rezervo za morebitne izgnbe.                       -,f
'"¦?.^   3prigema navadne hranili^ viog^ y VsakWj'iJHiwky,Jjili obrestitje ao 45ii# ,  vet^ej fetaheo naložene pa po dogovora ;,-;   ¦.}'¦-','¦• ¦"•¦-r':-x -.;¦    ..•;';¦/¦¦'¦]¦¦  [: ¦','.',
Deleži bo dvojni; opravilni po i kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja v& svoja-jnizMnlla -V čatf0pisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem Članom; čeiih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu y »Trgovskem domu«.
SUKNA
in
zi obleke
priporoča firma
Karel Kocian ¦•«"¦
v Humpalcu n
fromlJke cene.
zaiokno
na češkem
Vzoroi iranko.
30 let olstojeea »Irokoraa i- ojataica za
gospode vsakega stana. Zaloga usakourslnega blaga iz inozemskih, in čeških tpuaren  ter izg>
¦   touljenih oblek. Blago na meler po najnižih .cenah.
= Zaloga blaga = za sokolske kroje.
,   Na željo se okleka tmftt tkroji. Zaloga orožja in rse oprare k nniforaam, kakor tndi za brale ..Sokole", samo v trgovini
M. POVBRAJ
v Gorici na Travniku štev. 5.
--------r^