Edini slovenski dnevnik f? ? jenih državah, s- ,
m m m	j
za vse . • $3.00 1 < ima lO.OoO* ^ročnikov
TMLMTOX FUA1N1: 4C87 CORTLANDT. Entered as Secand-Olus Matter, September ti, 1»£», at the Port Offiee at Hew York, V. Y, ante- the Act of Ooncren of Mar* S, 187». TXLEFOM PISARNE: MOT COBTLAJTOfc
NO. 290. — ŠTEV. 290.	new york, friday, december 10, 1915. — petek, 10. decembra, 1915.	VOLTJMM YnjT ^ LETNIK XHH
The onl| Slo^eniar da**
in the Vrsteč m m m.
Issued every da> ekzep* < Sundays and Holiday* fr
GL A B IN .A RODA
list slovenskih. delava? t Ameriki,
ZAVEZNIKI SO SE ZAČELI NA BALKANSKI FRONTI UMIKATI. BOLGARI SO PORAZILI FRANCOSKE ČETE PRI REKI VARDAR.
ČRNOGORSKE ČETE SO OD TREH ST RANI ČISTO OBKOLJENE.
BOLGARI SO ZAVZELI VAŽNI MESTI STRUGO IN OHRIDO. — BOLGARI ZASLEDUJEJO FRANCOZE NA OBEH BREGOVIH REKE VARDAR. — TURK I SO ZAČELI PRODIRATI PROTI ADENU. — ANGLEŽI PREMAGANI PRI STRUMICI. NEMŠK E ČETE NA GRŠKI MEJI. — ANGLEŽI SO SE UMAKNILI DO BOLOVICA. NOVO GRUPIRANJE .ZAVEZNIKOV.	AV-
STRIJSKE BOJNE LADI JE SO OBSTRELJEVALE DRAČ. — SRBSKEGA KRALJA NI V DRAČU.
Zveza z Rumiinsko. !
Grof Tisza je imel v državnem zboru zelo pomemben govor. —■ Rumunski preti od Rusije nevarnost.
Budimpešta, Ogrsko. 9. dee. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza imel včeraj v poslanski zbornici govor, v katerem se je zelo zavzemal za zvezo z Rumunsko. Rumiinsko je pozival, da naj se pridruži Avstro-Ogrski. češ, da zamore edinole na ta način zavladati med prebivalstvom malo bolj prijateljsko razmerje. A7 Rumunski jt- veliko Madžarov, v Ogrski je pa veliko Rumunov. vsled tega je torej najboljše, da postaneta deželi zaveznici.
Rumunski ne preti od Avstrije nobena nevarnost, pač pa od Rusije. Če se bo Rusija hotela udeležiti vojaških operacij na Balkanu. bo imela pri tem edinole Ru-munska izgubo.
Glede Grške je rekel ministrski predsednik:
Mi prav dobro izprevidimo, v kako težavni situaciji se nahaja danes Grška, zato ji pa moramo iti v vsaki zadevi na roko. Prepričani smo, da bo Grška premagala vse težkoce in da se bo osveti-Ia zaveznikom, ki jo sedaj tako nesramno izrabljajo.
Municijski transporti po Donavi
'•Corriere della Sera" poroča iz Bukarešte :
Transporti nemške in avstrijske munieije za Turčijo in Bolgarijo po Donavi se vršijo vsak dan. -Nemški in avstrijski parobrodi izkrcava jo munieijo. avtomobile in tovorne voze v Vidinu in Ruščuku.
Gourand in Salandra.
Rim, Italija. 9. decembra. -_
Francoski general Gourand je imel dolg pogovor z vojnim ministrom in Salandro. Vojni minister je konferirai tudi z generalom Ame-glio in kolonijalnim ministrom.
Novi vpoklici v Italiji.
Curih. 9. decembra. — Iz dobro podučenega vira se poroča, da bodo razglašeni vpoklici tretje kategorije vseh še ne pod orožje pozvanih letnikov italijanske arma-de. —
I Z vzhodnjih bojišč.
Rusi so baje vjeli cel štab dvainosemdesete nemške divizije. — Nekega polkovnika so ustrelili.
Petrograd, Rusija. decembra. Tukajšnje časopisje poroča danes podrobnosti o vjetju generalnega štaba 82. nemške divizije. Neka kozaška patrulja se je bila ponoči priklatila do nemškega glavnega stana v Pinsku. je napadla neko hišo in vjela vse člane nemškega generalnega štaba, ki so bili prideljeni omenjeni diviziji. Nekega polkovnika, ki je hotel pobegniti, so Rusi ustrelili.
Berlin, Nemčija. 9. decembra. Nemški generalni štab poroča: — General Hindenbure se zopet pripravlja na novu ofenzivo. Da je ruska armada zelo oslabljena, je razvidno iz tega, ker je vpoklicala zadnje rezerve. Rusi so čakali zime, češ. da bodo po zimi zopet v Karpatih.
Kakor kažejo- zadnji dogodki, niso Rusi niti za korak napredovali. Vsa poročila o njihovih zmagah so izmišljena.
Pred Rigo se je zopet pojavilo nekaj nemških bojnih ladij, ki so obstreljevale pristanišče. — Povzročena škoda je precejšna.
Protidinastično gibanje na Grškem?
Pariz, Francija. 9. decembra. — "Republicain" javlja iz Soluna: Vsled zadnjih političnih dogodkov je pričelo na Grškem protidina-stično gibanje, podobno onemu po turško-grški vojni leta 3677. Središča agitacije se nahajajo na Kreti, na Krfu in Mitilenah. V Kan-liji (glavno mesto Krete) zahtevajo, da se kralj odpove prestolu, ker je nasprotoval narodni politiki Venizelosa.
Na Krfu je napadla nahujskana množica vilo Achileion, last nemškega cesarja ter jo deloma razdejala. Pred uničenemj so obvarovali vilo nekateri treznejši notabli. V Larisi in Korintu so se vršili javni shodi, na katerih so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo odstranitev dinastije in ustanovitev narodne vlade.
Z zapadne fronte.
Skoraj na celi zapiidni fronti ?.e vrše vroči artilerijski boji. — Iz strel j en zrakoplov.
Berlin, Nemčija. 9. decembra. -Na zapadnem bojišču se vrše neprestano .Troči artilerijski boji ki pa nimajo skoraj nikakega upliva na splošni položaj. Francozi si na vsemogoč? načine prizadevajo osvojiri izgubljene postojanke, pa se jim vsak poskus ponesreči. Današnjo poročilo velikega generalnega štaba se glasi:
V Flaiulriji. severno od Sunva-ina in v okolici griča št v. 393, artilerijski boj še dosed h j ni pojenjal. Obe strai ki imajo precejšnje izgube, lahko se pa reče, da izgubljajo Francozi še enkrat toliko vojakov kakor mi.
Francozom se je posrečilo zavzeti naše strelne jarke v dolžini r»00 metrov, toda odtod smo jih kmalo pregnali.
Južno od Bapaume je naša ar-tilerija izstrelila neki francozki zrakoplov. Zrakoplovca in njegovega pomagača. ki sta bila le lahko ranjena, smo vjeli.
Pariz, Francija, 9. deeembra. --Boji, ki so se začeli pred tremi dnevi v Campagni, se še vedno nadaljujejo. Francoski generalni štab pravi v svojem popoldanskem poročilu, da so zavzeli Francozi veliko strelnih jarkov in da so imeli \>mci silne Izgube.
Vesti o grško-bolgarskem dogovoru.
Berlin, Nemčija, 9. decembra.
Tukajšnji listi poročajo, da se pogajanja med Bolgarijo in Grško nadaljujejo in da je prišlo v naslednjih točkah do defmitivnega dogovora: Ob grško-bolgarski meji se določi nevtralni pas, katerega ne smejo niti grške, niti bolgarske čete prekoračiti. Grška bo znova protestirala jiroti zkrcanju ententnih čet ter še enkrat slovesno proklamirala svojo nevtralnost v bolgarsko-srbski vojni.
Bolgarija garantira Grški integriteto ozemlja in ji obljubila primerne teritorijalne kompenzacije.
Podmorski čolni v Vzhodnem morju.
Berlin, Nemčija, 9. decembra. Na poti v Libavo je bil nemški parnik s premogom 'SJohn Sau-ber", ki je vozil pod nemško trgovsko zastavo, od nekega podmorskega čolna brez svarila ob-streljen z dvema torpedoma. En torpedo je zadel, ni pa eksplodiral, drugi je šel mimo ladije. La-dija je nepoškodovana odplula.
Nemška vlada hoče ! skleniti časten mir.
Govor nemškega kancelarja v državnem zboru. — Nemčija se smatra sedaj za zmagovalko.
DRŽAVNI ZBOR.
Govor je napravil na vse silno velik vtis. — Nemčija je baje še z vsem dobro preskrbljena.
Berlin, Nemčija. 9. decembra. -Nemški državni kaneelar Beth-mann Holhveg je odgovoril danes v državnem zboru na interpe-cijo soeijalista Schedemanna.
Govor nemškega kancelara se glasi:
Ce so naši sovražniki pripravljeni sprejeti mirovne pogoje, bomo mi vedno pripravljeni skleni-jiiti mir. Nemčija bi lahko to že prej storila, pa ni hotela, ker se je sovražnik naravnost brezobzirno in v gotovih ozirih tudi ne-; sramno obnašal. Nemčija, zavedajoča se svojih vspeliov, odvrača od sebe vsako odgovornost glede nadaljevanja vojne. Nikdo ne sn e Nemčiji očitati, da je hotela še več osvojiti kot je osvojila. »Sovražniki še seja j pravijo, da nas bodo uničili, toda vsak pameten človek mora izpreviditi, da to ni mogoče.
Potem je razpravljal o zavez-^ iških zahtevah.
<Je hočejo zavezniki. — je rekel, — da jii\< bomo od.stoji'i Al-zaeijo in Lotari	< v ho«"e.ic. 1
da bomo izgnati Turke iz Evrope in če hočejo imeti veliko Srbijo, ne bomo mi žnjiiui sklepali nikakega miru.
Za nas vse je razveseljivo dej- ! stvo, da je v zavezniških državah nekaj ljudi, ki mislijo tiezno in ( pripoznajo Nemcem, da so res -največ dosegli v sedanji vojni.
V Alzaeiji in Lotaringiji govo- * ri 87 odstotkov ljudi nemško, in ' potemtakem imamo do te dežele ( absolutno pravico.
Vsi vemo. da imamo dovolj ži- 1 vil in dovolj vojnega mnte<*:jala. Nam še ni treba skleniti miru in e bi ga tudi ne sklepali, če bi ne ve- 1 i deli, kakšna strašna revščina je ( j zavladala po zavezuiških državah.
Kamorkoli so se obrnile naše čete. povsodi so zmagale. Zmagovali smo v Franciji, v Rusiji in '
Srbiji, naša zaveznica Avstrija 1 • • • 1 pa zmaguje v bojih proti Italja-
nu. Končni uspeli nam je bil ta- < korekuč že vnaprej zagotovljen. 1 j Ko je državni kaneelar končal ' j svoj govor, je nastala v dvorani | za trenotek grobna tišina, pozne- 1 je so pa poslanci prirpdili kan ( eelarju burne ovac i je. (O tem go-, voru se bomo še baviii v posebnem članku. Op. ur.)
Mackensen v Carigradu. •
Rim, Italija. 9. decembra. — ] Neki tukajšnji časopis je dobil iz , zanesljivega vira poročilo, da je dospel nemški generalni maršal Mackensen v Carigrad ter da se je posvetoval z Goltz pašo in Kn- ^ ver pašo.
Najbrže so razpravljali o polo-žajo na Balkanu in o ofenzivi, katero nameravajo uvesti Nemci ' proti zaveznikom.
Velika delavska zveza.
London, Anglija, 9. decembra. Danes so se strnile tri velike delavske družbe v eno samo delavsko organizacijo, ki ima preko 2 milijona članov. Skoraj vsi delav-1 ci, ki pripadajo k tej organizaciji so uslužbenci raznih železnic.
Papež in Nemci.
Rim, Italija. 8. decembra. — V i poslanski zbornici je nastala ve-, lika debata glede papeževega govora, v katerem je zahteval med- j narodno garancijo za svoj bivši teritorij. Poslanci so proti temu ; odločno protestirali, ker bi se v! i tem slučaju lahko vsak hip vpo-klicalo v deželo kako tujo pomoč, j Papež je naprosil Nemčijo, da naj podpira njegov predlog ia s tem jasno dokazal, da je prepričan o konečni zmagi Nemčije.
! la zelo vroča in je trajala dva . dni neprenehoma.
Na srbskočrnogorski meji smo zaplenili osemnajst topov, 100 1 munieijskih voz, 35 avtomobilov f in štiri voze vojnega materijala. i
Francosko umikanje. Berlin, Nemčija, 9. decembra. -Armadno vodstvo bolgarske armade poroča, da so Bolgari začetkom decembra pognali Francoze preko črte Krivolak- Vardar-Oerna. Bolgari na ceTl črti uspešno prodirajo.
Srbi.
Berlin, Nemčija, 9. decembra. -Srbi so mislili, da so se rešili s tem. da so se umaknili v albanske gore, pa so se bridko prevarili.' Misleč, da so jim vsi albanski ro- \ dovi prijazni, so se obnašali na albanskih tleh kakor doma. Sedaj se je uprlo nekaj albanskih rodov in začelo prodirati proti o-stankom srbske armade.	j
Tukajšnji vojaški kritiki so prepričanj^ da Albanci ne bodo' "Imeli nikakega usmiljenja. Albanci so divji narod, ki pozna še krvno osveto.	J
Na albanskih tleh ni skoraj nobenega vojaka več. Par oddelkov še ustraja severno od Ohridskega jezera in to je tudi vse. — Srbski vojaki v Albaniji nimajo ne artilerije in ne živil, braniti se pa morajo proti Bolgarom in proti Albancem. Najprej so mislili, da bodo prišli do morja, toda to se jim najbrže ne bo posre-i srečilo.	|
Črnogorska armada obkoljena. Berlin, Nemčija, 9. decembra. Avstrijci in Bolgari so pregnali Črnogorce v severovzhodni del dežele. Avstrijci so zavzeli skoraj vse črnogorske postojanke z bajonetnim naskokom. Vsa črnogorska armada je obkoljena; dru-. gega ji ne preostaja kakor uda-' ti se.	j
Kralj Nikita se je začel poga-mti z Nemčijo in Bolgarsko. —] Sprejeti bo inoral vse pogoje, pa najsi hod o še tako težki.	|
Zavezniki.	j
Berlin, Nemčija. 9. decembra. -Neki nemški vojaški strokovnjak; ie pisal v Frankfurter Zeitung: j Kakor se kaže, je vojna Sua Balkanu faktično končana. Zavezniki, ki so toliko upili kaj bo-lo napravili, so se že začeli umikati. Srbija je izdana. Za njeno tsodo niso odgovorni Nemci, pač ^a zavezniki, ker so jo toliko časa vlekli za nos.
Prodiranje proti Adenu. Berlin, N ernčija, 9. deeembra. -Turška vlada je izdala sledeče u-radno poročilo:
Med Mahadi in Adijem se vrše -roči boji. Turki so začeli prodirati proti Adenu.
Angleško pristanišče Aden je ilno močno utrjeno in ga ne bo Aogoee tako lahko zavzet'.
Odbiti ruski napadi. Berlin, Nemčija. 8. decembra. -^ dogodkih na vzhodnem boji-•en se poroča sledeče:
Čete generala Hindenburga so odbile sovražniške napade. Rusi -o se morali na nekaterih mestih umakniti.
Dunaj, Avstrija, 8 deembra. -Poročilo avstrijskega generalnega štaba se glasi: Severovzhodno od Čartoriska pognali nazaj več močnih ruskih oddelkov.
i <
Strelni jarki.
Strelni jarki igrajo v sedanji voj- j ni zelo veliko ulogo. — Kakšne bo- <
do vojne v bodočnosti. j
- <
Do sedanje vojne so se zavarovale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, oprem- h Ijene so bile z najboljšimi topovi ( iu v vsaki je bilo več tisoč mož po- , sadke. Sedaj se je pa izkazalo, da i trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in < avstrijske trdnjave so padle po ] pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni ja- ] rek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peči, skladišča itd.
Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju.
Slovensko-AmerišLi Koledar obl sega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, Maz-
nih popisov in cel kup šalejy _
Opremljen je s krasnimi Rojaki, naročite si ga, dol^K. za_ loga ne poide. Stane samjfl^ cen. tov. Naročite ga pri: ^H^ SLOVENK! PUBLISEMf co 82 Cortlandt St., New l^H « y
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJEB in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih rax, merah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Doma-stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in o nt osebe, kateri se ima izplačati.
Cene: K	$	K	s
5.... .90 I 120...; 17 80 10.... J. Go I 130,,.. 19.26
15---- 2.4<l	140.... 20 75
20.... 3.15	IGO.... 32 20
25---- 3.35	160.... 23
30.... 4.00	170.... 2~>. 20
35---- 5.35	180....
40.... 6.10	190.... 23.15
45..«. G.-55	200.... 33.60
50.... 7.55	250____ 37 00
55.... S.30	30Q.... 44*40
60---- 9.(5	350....
S 65.,.. 9.SO	400..„ 59.2)
: 70____ lo.fO	450...» G^ 6)
1 75---- 11,25	500.... 74"«0
80---- 12.00	GOO.... 88 80
85.... 12.75	700.... lf'3 60
90.... 13 50	800____ 118 40
100..«. 14.80 900.... »33 20 110... 16,30	lOOO____ 147.00
Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo n* naš oglas.
TVRDKA PRANK SAKSEB, 82 Cortlandt St., New York, N, Y,
Kje se bo odločila vojna.
Berlin, Nemčija, 9. deeembra. Ententino časopisje zopet živahno razpravlja o važnosti raznih bojišč. Gustav Herve trdi, da je sedaj Galkan glavno bojišče ter zahteva. da naj Francozi in Angleži pošljejo proti Bolgariji čim največ vojaštva, Rusija pa tudi najmanj pol milijona.
Italijansko časopisje zastopa deloma ravno nasprotno mnenje, češ, balkanska ekspedieija je nevarna, ker odvrača pozornost zaveznikov od obeh glavnih front, francoske in ruske, na katerih edino ho padla odločitev. Tudi angleško časopisje je mnenja, da ententa vsled grške nevarnosti nima ni kaki h izgledov na Balkanu in se tolaži, da je glavno bojišče itak le na francoski, oziroma ruski fronti.
Krivoešin odstopil. Petrograd, Rusija, 9. decembra. Krivoišen je bil na lastno prošnjo odstavljen od mesta dirigenta glavne uprave za poljedelstvo. Car Nikolaj mu je pisal lastnoročno pismo in mu je podelil red Aleksandra Nevskega. — Cesarska na-redba zapoveduje pretvoritev glavne uprave za poljedelstvo zaradi razširjanja posla v poljedelsko ministrstvo.
Drobne vesti iz Rusije.
"Lokalauzeiger" poroča iz Rot-terdama. da je pričakovati vpokli-eanje dume za konec deeembra.
V Rusiji se baje vedno bolj širi opozicija.
Frankfurter Zet«?." poroča iz Petrograda, da se bo izdalo rusko posojilo ene milijarde rubljev v 5 in pol odst. obligacijah po kur-zu 95 odst.
- "rojaki POZOR!
Ker nam letos nikakor ni mogo-i-,6e dobiti PRATIK iz starega kraja, opozarjamo vse cenjene rojake in rojakinje, da naj pridno naro-čajo naš Koledar.
Del Maekensenovih čet, ki pro-1 dira izpred Bitolja, je razdeljen v dve koloni. Močnejša prodira, proti reki Vardar, slabej.sa pa proti Ištipu.
►Svojega načrta, da bi padli za-' voznikom za hrbet, Nemci najbr-j že ne bodo mofrli izvesti. Do 20. tega meseca bodo imeli zavezniki /e toliko vojakov, da bodo kos vsej avstrijski in nemški armadi na Balkanu.
Obstreljevanje Skadra.
Pariz, Francija, 9. decembra. -' Izjava, ki jo je podal tukašnji črnogorski peneraTni konzul, se jrlasi:
6.	decembra so obstreljevale avstrijske bojne ladije, ki so dospele iz Kotora, pristanišče Drae.
7.	deeembra je napadel sovražnik našo Sandžak iirmado, pa se je moral umakniti.
Po bitki, ki je trajala več dni neprenehoma, se je posrečilo Avstrijcem zasesti Ipek. Na ostali fronti se ni ničesar posebnega pripetilo.
8.	deeembra se je pojavil na3 Bkadrom avstrijski zrakoplov in začel metati bombe na mesto. Povzročena škoda je le malenkostna. Usmrten je bil samo en srbski vojak. Vest. da se nahaja srbski kralj Peter v Ska dru. ni resnična.
AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOL OARSKA POROČILA.
Zavzetje Struge in Ohride.
Berlin, Nemčija, 9. deeembra. -Vrhovno armadno poveljstvo naznanja, da se je Bolgarom posrečilo zavzeti razen Djakova iu Di-l>re tudi dvoje važnih mest Strugo in Olirido. Potemtakem je v avstrijskih in bolgarskih rokah ves jugozapadni del Srbije. V jugovzhodnem delu dežele se boji še neprestano nadaljujejo.
Vojne operaeije severno od črnogorske meje se za nas prav n-•rodno razvijajo. Južno od Plev-lja. Sieniee in Ipeka smo si priborili veliko lepih uspehov. Ob re ki Vardar je položaj skoraj neiz-premenjen.
Boji ob Vardar ju.
Sofija, Bolgarsko, 9. decembra. — Danes je bilo tukaj uradno razglašeno, da so vprizorili Bol-gari bajonetui napad na neki francoski bataljon in ga popolno-I ma uničili.
Tozadevno poročilo se »lasi: Naše čete zasledujejo Francoze ob obeh bregovih rerce Vardar. Zasedli smo železniško pro^o pri D( 'mir Kapu in smo oddaljeni žel dvanajst milj vzhodno od te postaje.
Naše čete se približujejo od treh strani mestu Gradae. Pred tremi dnevi se je bila vnela v tem ozemlju vroča bitka, ki j< trajala od jutranje zore do polnoči. Neka naša kolona je napad la neki francoski bataljon in ga popolnoma uničila. Baje ni ostal niti en mož živ.
Angleški poraz pri Strumici.
Sofija, Bolgarsko, 9. decembra I — Bolgarski generalni štab naznanja :
Naše Čete. ki operirajo južne od Strumiee, so na celi fronti napadle francoske in angleške če te. Vjeli smo veliko francoskih vojakov, zaplenili par topov ir i strojnih pušk ter veliko drugega vojnega materijala. Bitka je bi-j
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Angleži in Bolgari.
London, Anglija, 9. decembra. — Nocoj je bilo izdano sledeče u-raduo poročilo:
t». deeembra so napadli Bolgari po hudem obstreljevanju naše j postojanke zapadno od Dorain-1 skega jezera. Na nekaterih me-! stih so bili vdrli v naše strelne jarke, pa smo jih pravočasno pre-J <»iiali.	j
7. deeembra so nas znova napa-1 dli. p if kljub silnim naporom niso mogli ničesar opraviti.
Pariz, Francija, S. decembra, -j Zadnje dni Bolgari skoraj nepre-i stuno napadajo. Opraviti ne morejo veliko, kljub temu, ds so v| veliki premoči. Dosedaj Smo ,1tTi
vedno pognali s težkimi izgubami v beg.
Pri Gradacu in pri reki Vardar s.- boji še vedno nadaljujejo.
Nemci na grški meji.
London, Anglija. 9. deeembra.
Iz zamerljivega vira je znano, da je dospelo na grško mejo več nemških čet ; nekateri celo zatrjujejo, da so nemški vojaki že prekoračili grško mejo. Iz tega je rt :vidno, da (irska ne bo mogla ohraniti svoje nevtralnosti, ker sta armadi obeh nasprotnikov že na njenih tleh.
Kakšne načrte imajo zavezniki na Balkanu, je zaenkrat še skrivnost. Iz tega. da neprestano izkr-! eujejo svoje čete v Solunu, se dal sklepati, da nameravajo stopiti v ofenzivo.
Pri Bolovicu.
Pariz, Francija, 9. decembra. --! Bolgari neprestano napadajo j francoske postojanke v jugozapa-dnem delu Srbije. Dopisnik Ha-vasove ngenture pravi v neki brzojavki. da so napadli Bolgari francoske pozicije pri Demir Kapu, hoteč osvojiti železniško postajo v Strumniei. Boji so silno vroči, toda neodločilnL Francozi morajo na vsak način dobiti v najkrajšem času nekaj ojaeenj. če ne bodo podlegli.
Bolgarska ofenziva postaja vedno močnejša. Francoska fronta se sedaj razprostira od Gevgeli ob železniški progi do Demir Kapu. v smeri proti Krivolaku. — Fronta je podobna trikotu, katere vrh je Krivolak.	\
Angleške postojanke se razprostirajo o«l Doraina do Valandova.l Angleži utrjujejo svojo drugo o-l lo-amhno črto pri Bolovicu.
Novo grupiranje.
London, Anglija. 9. decembra.
Francosko umikanje s črte Krivolak Cerna je samo strate-gičnega pomena. Bolgarske ope-racije v južnem delu Srbije so skoraj brez vsakega pomena.
Francozi so se že večkrat r>o-vk ii^iil i na svojem levem krilu /.Inižiti s Srhi. toda to se jim ni posrečilo. Glavne ovire im dela izvanredno slabo vreme. Snega je toliko, da je vsak trasport nemo-
Porocilo. da je predor pri Demir Kapu razstreljen. je neresnično.
Francozi imajo svoie postojanke v neposredni bližini močnih angleških pozicij.
Mackensen.
Pariz. Francija. 9. decembra. --Donisnik tukajšnjega "Journa-, nala " je poslal iz Soluna sledečo i brzojavko:
'mS NARODA"
%	DaHf.)
• 'jr- t t;« po*: lushed by
.	»-»ublishirag Co.
i. nrponUao.) ,, y ' i VKSi.R, ] rauoanv
- ^	Treasurer. »
fi -f Buainea« of the corporatioc
•drires««^ of above officers : p, -ftihi.dt Street, Borough of M»n-y \ New York City, N. Y.
S»< to i. etc refj*	Ameriko in
ta . ... ...........$s.on
r I« ?et# ... ................ 1.B0
k" *toi&ot^toKftw York........ 4.00
1	iv ! it * znestc New York ... 2.00
1 "E ' - - -it ...........4.50
' ' '^ilU	........2.55
{ >■ »•■•tr.isU............ 170
i t' - >.3 li A. ROB A** izhaja vsak dan
I *v«i&<n a j aed^lj in praznikov. v
""ttfc.A.« NARODA"
{' J'zicr, of the People") i «<d »vtrv -ay e cr*pt Sunda.vc rcii
^-j-acri^ .5 yearly 33.70 V. t.Jr "it ^auroen » or. mreanxnt i » " - La oeobtioiti •• lie
1 "VV.	— 1
. .-----IM.O,
po6:i*ati po —
tccuy Or-jer. ' /Y; . mn«tt.' Kraja imročnikov pro-.t »t uaro tudi prejinl* -1 ikč*> naznani, da hiti*'« .".*vjcmo n^ovnika.
t t voei'J&tvam namiite ta
ctflov:
v	St, New York City.
m in okiopne plosce.
Oasoj'isji* poroča, da se je Anil: (.'aniegie "zelo trplo izra-; I ' o Fordovi mirovni misiji, ki 1» p n.i' u'ovem mnenju miru le hkoifi(>n se j»> — pravijo -ji >ii — vedno prizadeval na {» ti" ii način voditi mirovno <'• '.o i s.- je vidno bul hoditi za fantomi.
c irnegieju moramo pritrditi, <};<, jo bil vodno "'praktičen prija-ti I j miru". To tudi spodobi za mo>:a, ki ima danes, kljub temu. da sc je žo davno umaknil v pokoj, za H>,000,000 akcij jek-lar>,i-pa trusta, ki mu prinašajo VMiko lft(» 1G,000,000 dividonde.
Pa »udi v lom bomo verovali t; i:, m t prijatelju miru. da iz-• m; ■ nj'-ifovo, po njem ustanovljene in (jd njega kontrolirane mirovni družbe precej praktičen duh.
!' • l kratkim je ustanovil družbo, kali :-o namen je izsiliti mir.
I-i-dnik to družbe, William II T ft, j ■ ri'k"!. da -o popolnoma triuja z zadnjo Wilsonovo pos'anioo, da mora imeti dežela Mi'"uo obrambo irt tla je vsled to-r.t odločbi! pristaš oboroževanja. »Seveda, to jo potrebno, ker bi šlo v 11 - sprotnem slučaju tristo mili-jon"V akcij gospoda Carnegieja
Pndi>buo j«* z <h*ugo družbo, ka-tr:o je ludi ustanovil Carnegie, "< ar io/ie Endowment". Ta dru-y a iaia "rlOO.1 >0 kapitala. V pra-v.l.ii jo izrecno določeno, da se morajo obresti kapitala uporabljati izključno le za ohranitev
l'ivd kratkim je pripovedoval liOPkm r. prijatelj Fordov, da je ) 'prosil ti> družbo za tisoč dolar-j- s katerimi bi se razširilo ra/.-J tovne manifeste po Londo-13ii po lit rlinu, toda dobil je i odgovor: Ravnateljstvu družbe j«' žal, k^r zaradi vojne ne more aktivno delovati v bojujo-ill so državah. — Podobno jo je i/kupil tudi belgijski socialistični aonutor La Fontaine, ki je prosil za rikostuo svoto, da bi lažje vu oko mednarodno organiza-( i,a ere predsednik je on.
■■ no mu, da nima Carueffio d. i t za nobeno mirovno pro-pagjnido.
Znano jo, da je začel Carnegie v i tn i kreaturami, i i )Va*i okiopne plošče šele tedaj, ko mu jo to nasvetoval teda-riji mornariški tajnik Traej*. Traev je kmalo zatem postal od-v tik < iMiegic Co.
V " iauj je pa znano, da je f	n nasvetu "božji glas.
kateremu je moral slediti". Koliko višje vendar stoji otroe-naiven Ford nad tem za vratni in merilcem iz Homesteada in njegtj-
Med srbskimi begunci ] ▼ Rommiiji je izbruhnil legar. Romunski' oblasti so odredile vse potrebno. Število srbskih begun-ce\ v liomuniji je uaraslo na 15 U^oč.	__
v gozdih, smo tudi malo bolj, nego stevi tukaj. Gozd ima svojo moč do človeka, kakor noč! Jaz sem bil razjarjen in bi ne bil še miroval, ko bi ftfe dekle ne bilo prosilo. Oni se me je pa tudi bal. Ko se je bil skobacal na noge. je, odšel tako potep eno, kakor pes, ee ga natepeš.	i
Xo, vedel pa le še nisem, zakaj sem se pravzaprav sprijel z onim.1 In poznal tudi nisem dekleta. j In čigava pa si vendar?" jo vprašam.	j
•'Osojmkova'*, odgovori ona. "Osojnikova?... 1 zatorej!... Tja gori nikoli ne pridem, preveč od rok mi je že... Pa kaj sta imela z onim, kaj?"	j Ona sede tako malo vstran odi mene, pa začne:
"Pasla sem koze in butare napravila, ko je prilomastil proti meni. Kakor vselej, kadar me villi. je bil tudi danes siten. In ker sva bila sama, je bil še hujši nego; sicer. Morala sem bežati pred njim. Videla sem vstajati dim tu-, kaj in sem bežala naravnost sem j doli, ker sem vedela, da dobim [kakega človeka tukaj."
"lil proti domu.'..'. Zakaj nisi I proti domu krenila?" I ''Morala bi bila iti po strani in ' navzgor iti dohitel bi me bil. Sicer pa je pri nas doma tako, da so liog usmili! Moj oče so čuden r-lovek. Zdaj jim je pa še ta zlo-dej s svojim žganjem zmedel glavo!"
j "Torej zahaja k vam""" I "I seveda!" "Že doisro'"*
"Odkar sem jaz odrastla..." "A tako!... Nemara pa da. te snubi! *'
"Pravi, da me, da... Toda že vem. kako! Dve je že snubil tako, .kakor bi mene rad!"
"Pa morda bi tebe vendar lc-vzel, ker si tako lopa... "
•'Morala bi biti zaslepljena, da bi ne vedela, kako stojijo stvari! Pa tudi ako bi me res hotel vzeti, no bi ga hotela jaz. ne! Koliko ,nesreče je napravil že ta človek!"
Meni je postajalo nekam čudno pri srcu. ko sem gledal dekleta pred seboj. Bila je zdrava, močna in v obraz je žarela kakor jabolko o svetem Mihaelu — eh, no, pa kaj bi vam pravil, kar molčimo o tem!... Toda toliko vam rečem, tla sem bil postal hipoma ves drug človek. Nič več žalosti, nič več tiste čemernosti. ki se me je lotevala pi 'j! Najrajši bi bil skočil pokoncu pa za vriskal, za vriskal tako. da bi se bilo vse treslo!
"Tn oče — kaj pravijo oče?" jo vprašam naprej.
"Ah, oče — oče bi me za merico žganja prodali!"
"Potem se boš morala vdati!" "Jaz? Ne, nikoli! "Rajši vzamem berača, nego njega! O, jaz vidim temu človeku v srce!..."
Meni pa je nekaj zaigralo v mojih prsih — začutil sem nekaj, kar nisem še nikdar prej — tako nekako sladko mi je bilo... In sam ne vem, odkod mi je prišel pogum, da sem rekel:
"Ce bi ti bil berač dober, potem bi ti nemara tudi jaz ne bil preslab... "
Ona me pogleda s tistim svetlim. mokrim očesom, pogleda tako, da mi je zagomazelo po vsem životu; potem pa vstane, mi poda roko in reče:
"Ako tebi prav, meni tudi... Hvalo sem ti dolžna! .Se nikdar so ni potegnil kdo tako zame, kakor si se ti!"
"Ali oče tvoj?" omenim jaz. "Oče ne bodo pustili, to je gotovo! Toda enkrat bom stara Štiriindvajset let in potem mi ne more nihče nič!... Ako ne bom imela miru pri njih, grem po svetu tako dolgo... Ce boš čakal ti — jaz bom :...*'
Segla sva si v roke in ona je odšla."
Jureek si je brisal solze. Premagali so ga bili spomini in ganila ga. je bila lastna povest.. . * * *
(Pride še.)
Pomanjkanje častnikov v Rusiji.
Berlin, Nemčija, 8. decembra. "Yosischc Ztg." poroča, da bodo z novim letom otvorili v Rusiji 9 novih vojnih šol za častnike. V te šole bodo sprejemali za devetmesečni poduk najprej 19-letne in potem 20-letne visokosolce, ki se I bodo prostovoljno oglasili. Če bi takih ne bilo zadostno število se bodo vršili med visokošolci na-jbori.
Upor v ruski kavkaški armadi I Carigrad, Turčija. 8. decembra. Glasom poročil iz Erzernma se je uprl en bataljon desnega krila ruske kavkaške armade ter se z o-1 rož jem ustavil četam, k5 »o bile poslane proti njemu. Na obeh stra-
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je dno 28. novembra 11)15 po dolgotrajni mučni bolezni za. večino zaspal ljubljeni soprog in oče i	IVAN DEBEVC.
Pokojni je bil član društva Zaveznik št. M S. D. P. Z., društva i sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. ■ K. J. in društva št. ;>7 (J. IS. U.
Pogreb se je vršil dne 1. decembra pod vodstvom društva Zaveznik. kojega člani so se udeležili polnoštevilno, za kar jim naj-iskreneja hvala, kakor tudi slovenski godbi iz Moxham ter vsem prijateljem in znancem, koji so spremili mojega nepozabnega soproga na hrvatsko pokopališče v Johnstown, Pa. Dalje se lepo zahvaljujem zgoraj imenovanim društvom za krasne nadrobne vence.
Ivana Debevc, žalujoča soproga.
Julija, hčerka.
Johnstown. Fa. (10-11- -12)
I EDINI SLOVENSKI KRO-i JAČ V PITTSBURGH-U, \ PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno
KROJAČNFCO,
▼ kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., PiCUbrn-gh, Pa.
I	!
I ne more, ker je tako pod nemškim vplivom, da so že povsod nemški generali na čelu avstrij-I skega vojaštva. Če še sedaj vidi-(jo v Avstriji rešiteljico Slovenstva, potom jim gotovo nekaj i manjka pod tonzuro. Ameriški Slovenci bodo pa toliko pametni, da ne bodo poslušali avstrijskih agentov, da bi bili zapeljani od j njih, ker imamo tu v Ameriki več , - vobode kot priseljenci, kakor pa Iv Avstriji na rojstni grudi slo-j venski. Ko bi ne bilo toliko pre-( pira in nevoščljivosti po časopisih. bi lahko že dosti napredovali v narodnem oziru. tako smo pa vedno na enem mestu. To je krivda nekaterih mož, ki se štejejo "kaj več". — Za danes naj za-j dostuje, pa še drugič kaj. Pozdrav vsem Slovencem širom A-j merike. posebno pa čitateljem tega lista. — dos. Marela, vojak.
; POGREB.
- i
Slika iz življenja koroških j Slovencev.	j
(Nadaljevanje.)	|
"Pa poslušajte, no!" prične Jureek. "Najprej vam povem, kako je bilo z menoj.
Jaz sem bil edini otrok svojih
starišev. Ne brata, ne sestre nisem imel. Mati so mi umrli, ko sem bil star šele sedem let. O-1 tistih dob sva bivala z očetom sama gori v bajti. Sicer pa sva bila itak več-j i del v gozdu. Vsaj po-letenski čas. Oče so drvarili ter kuhali oglje, jaz pa sem stikal, dokler sem bil še majhen, za tiči, za čmrlji, vevericami in kdo ve, za čim še vse. Pozneje seveda sem pa tudi pomagal pri delu.
Tako je slo do mojega sedemnajstega leta. Takrat so mi hkra-tu še oče umrli. Eh, tistikrat so bili tudi žalostni dnevi zame! Mene je ze marsikaj hudega zadelo in marsikaj sem žt1 prestal, pa naj' bo v božjem imenu! No, k sreči je bilo to poleti. Tvoj oče, Jože k. so bili vse poskrbeli, da smo očeta pokopali, liog: jiin daj dobro Uun na onem svetu!
Po očetovi smrti sem ves teden begal po gozdu in nisem nie drugega jedel, kakor maline. Skoro napol mrtev sem se priplazil nekega dne do koče, sedel na prag in začel premišljevati, kaj naj začnem. Sedel sem dolgo tako, ko se domislim, kako neumno je tako premišljevanje. Kaj mi je bilo začeti drugega, nego udati se v to, kar mi je naklonil Hog, pa še naprej opravljati delo, ki sem se ga bil navadil ob očetovi strani.
Prešinilo me je nekaj Ln moje potrtosti je bilo nakrat. konec. Začel sem hoditi na delo in kmalo nisem več očeta pogrešal. Govorila itak skoro nikoli nisva in tako sem zdaj komaj opazil, da sem sam.
Živel sem mirno in zadovoljno; zadovoljno menda zato, ker nisem poznal nobenih želj. Z ljudmi nisem imel nikoli dosti opraviti in zato jih tudi iskal nikoli nisem. Prebil sem prav lahko brez njih. imel sem to vero, da bom živel tako vse svoje dni.
Pa pride vse draga-če, vse drugače, nego si človek misli...
Nekega dne sedim — tistikrat sem bil blizu dvajset let star — poleg svoje oglenice in gledam, kako se dviga dim iz nje. Kar nastane za mojim hrbtom po gozdu doli tak trušč in hruše, da mislim: to mora biti najmanj medved!
Planem pokoncu in kaj vidim? Naravnost doli proti dolinici, kjer je stala moja ogleniea, drvi čez drn in strn malo dekletce. Obleka ji je bila že vsa raztrgana, tako malo je pazila na to, kod beži. Morala ji je biti presneta sila. Ko me zagleda, zavpije:
"Oh, pomagaj, pomagaj! On, on je!"
"Kdo on?" hočem "vprašati, pa ni bilo treba. Prikaže se precej
nato graščinski logar, katerega sent dobro poznal, ker je vedno lazil po gozdih.
4iHe, tako?" zahrešči. "Sera torej uhajaš — k temu-le?. .. Čakaj, čakaj, to bo pa za tvojega , očeta kaj!... Toda zdaj greš z fmenoj, deklina!"
Ne, ne!" reop ona in se stisne boječe za moj hr >et. A ko sili oni le vanjo, za upi je na ves glas: "Brani, brani me!" Ko sem bil j zaeul te besedo dekletove, je za-( vrelo nekaj po meni in bilo mi je, kakor bi se bile vse mojo moči po-J dvojile. Zapodim se v nasilnika inj ga neusmiljeno vržem ob tla. Puško, katero je bil «nel z rame, mu | i zvije m in jo zaženem daleč tja v goščavo..	f
No. veste, mi, ki živimo vedno
n ■ •
Dopisi, j
Brooklyn, N. Y. — O zadnjem zabavnem večeru, ki ga je prire-1 dil naš "Slavec" v Ivorani roja-( kov Kuclerja in M raka. se vam še ni poročalo. Da so "Slavčevi" zabavni večeri popularni, je itak' znana stvar, da pa bo zabava, ne J da bi naselbina vedela za to, tako obiskana, tega pač nismo pričakovali. Polnoštevilno je bila zbrana vsa "Slavčeva" družina, da so se pa tudi zadnji prostori zasedli do skrajnosti, nas je zelo razočaralo. Igrala se je tombola in na prisotnih licih smo opažali, da je naš narod zadovoljen tndi z zabava-njem pri nedolžni igri. P.ilo je vsega premalo •— dobitkov in igralnih tablic. V odmorih je nastopal "Slavec" in pel. Zahvalnega dne pač nismo mogli boljše zaključiti. — 25. t. m. ob osmi uri zvečer priredi "Slavce" v dvorani Mraka in Kuclerja božično svečanost in bo ob razsvetljenem drevesen zapel Heethovcnovo "Sveta noč, izlivaj li..." Otrokom Slaveevih družin bo pa Santa Clans prinesel darov, sladkih in lepih... Ker je ta prireditev zopet nekaj novega za našo naselbino, je pričakovali, da se je rojaki polnoštevilno udeleže. — 12. t. m. ob tretji uri popoldne je v dvorani Mraka in Knelerja občni zbor "Slavca". Prešinja nas že danes idealna božična: Mir ljudem na zemlji... pa upajmo, da pridejo v nedeljo v nas krog vsi pevci naše naselbine in prijatelji slovenske pesmi, ki edino votli do sloge, skupnega delovanja in mini. Dobrodošli vsi! — Za slovensko pevsko društvo 4'Slavec": Josip Rems. predsednik: Ivan Adamič, tajnik in pevovodja.
Pittsburgh, Pa. — Delavske razmere so se tukaj, kakor tudi po drugih krajih malo zboljšale. Za druge ravno niso preslabe, za mene pa, ki sem že skoraj 10 me-secev bolan, kakor je že večino-! ma rojakom znano, pa niso dobre. Čeravno sem v dveh društvih, sem se vseeno obrnil do usmiljenih rojakov, da bi mi pomagali; dal s«mu namreč svojo zlato žepno uro na žrebanje. Sicer sem že res nekaj tiketov prodal, ali toliko ne, da bi se mi ura izplačala. Zatorej sem žrebanje odložil na 2. januarja P»H>. namesto na 10. de-eembra 1915. Ura bo izžrebana na N419 Frankstown Ave., ker sem se preselil. Mislim, da rojakom ne bo nobenemu žal. llojaki, pristopajte v društva, ker nobeden ne ve, kdaj in kje ga čaka bolezen ali pa smrt. Vreme imamo jako lepo, takt) da še za zimo ne vemo dosti. Pozdrav! — Jolm Zakraj-šek, 8419 Fran kst o avti Ave.
Fort Mills, P. I. — Odkar sem zadnjič pisal, je že precej časa minulo; to je menda zato, ker sem bolj počasen v pisanju in še malo se "polenim", pa čisto nič ne morem pisati. Pred par dnevi smo se zb-ali tukajšnji Slovenci, pet po številu, in sicer: Frank Grabner, Andrej Šnster. Peter Janzekovič, Josip Sitnonič in jaz. Pri pogovoru smo največ govorili o našem sedanjem položaju. Tukaj smo ločeni od ostalega sveta in bolj pripuščeni samim sobi, zato so bili naši pogovori največ o Združenih državah Ln o dosluženi vojaški službi. O "krasoticah" in "Schneider pivu" smo se tudi pogovarjali. pa je žalihog samo pri tem ostalo, ker tu na toni otoku ni ne enega ne drugega. Tu so nam samo topovi in morje za tolažbo, za piti imamo pa samo vodo, pa še ta je slaba, ker jo morajo dovažati čez morsko ožino z otoka Luzon, kakih sedem milj daleč Na našem otoku ni skoro nič studencev. Nekaj vodnjakov so navrtali, ki segajo pod morsko višino, pa ni dosti vredna voda iz njih. Cez nekaj let bo dosti vode. bodo jo napeljali po ceveh Čez o-žino. Sploh bo ta otok v nekaj letih lepo urejen. Letos so posadili na tisoče .sadnih dreves okoli poslopij: cocoanuts, bananas., papayas, oranges, mangos in druge. Mango-drevo je priljubljeno zaradi sadja in sence. Ta otok bolj urejujejo za udobnost kot pa za utrdbo. Čez nekaj let ne bo dosti bolj utrjeno kot je sedaj, razen nekoliko večje topove bodo postavili, kadar bodo ti izrabljeni. Se-; daj imajo samo dva 14palčna topa. drugi so večinoma 12palčni. Sploh pa dolgo ne bomo ve»č tukaj, ampak jo bomo kmalo po-] brali eden za drugim nazaj v "Goods Country". — Ko prebiram slovenske časopise, vidim, da so nekateri, posebno tisti, ki so urejevaui od duhovnov-uredui-kov, zašli s prave poti So se men-1 da predali katoliški Avstriji, da1 ji delajo reklamo, ko si jo sama
neh so bile izgube resne. Ruski! vjetniki, ki so prinesli te vesti. I pravijo, da so tudi ruski častniki ! zelo potrti.
Levicniki.
" j
Pri nemški armadi so preiskovali pred par leti. koliko je levič-nikov.in so prišli na to. da je bilo leta 1909 med 266.270 novinci 10.292 levičnikov: večina teh je prihajala z juga cesarstva. Dognal i so tudi. da se podeduje le-vičnost in da je več levičnikov kakor levičnic, pri 5.2fr dečkov samo 2.6^ deklic. Levičnik se ra-' je opira na levo nogo, njegova leva stran života in obraza je k rep-} ke.iša od desne strani. Presenet-' ijivo je, da je med levicniki dosti jecljavcev, od desničnikov jih je komaj M.62^. od levičnikov pa: 12.3^.
1
i
Brzojavne žice in živali.
Pri nas posedajo včasih cele vrste ptic na brzojavnih žicah; v naglem letu proti žicam se ubije jerebica, šoja in voga. V Indiji menijo opice, da so žice in drogi' njim postavljena priprava za te-, lovadbo. Na Javi je opazoval nadzornik žie. da izkljujejo žolne ve-' like luknje v trdi les drogov, najbrž v misli, da povzroča šumenje; v drogu kaka žuželka. Na Nor-1 veškem obložijo zasajene droge! z velikimi kamni. V nekem kraju so bili ti kamni vsako jutro od-j metani. Oblast je iskala krivce in! je nastavila stražo; prišel je med-j ved. ki je pritiskal šape k drogu ill godrnjaje razmetaval kamenje. Menil je. da šumi v drogu roj os in da pride do medu.
Vedno pri poslu.
Advokat Stikovič v gozdu na-! padalcu, ki ga je oropal: "Moje ime je Stikovič, stanujoč za hribom št. 13. II. nadstropje. Kadar boste potrebovali zagovornika, pa se obrnile name."'
Iščem rojaak FERDINANDA MACHEK. Pred dvema letoma ie bival v Premrose, Pa. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov. prosim, da mi ga naznani, ali naj se sam javi. — Anton Pintar, Box 204. Moon Run. Pa. (10-13—12)
Rada bi izvedela, za svoja dva brata ANTONA in FRANKA FLAK. Pred tremi leti sem dobila pismo od njiju, bila sta v Cleveland, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sama oglasita, ker imam njima poročati važne stvari. — Johana Žitnik. l»ox 25, Deer Park. 111. (9-11—12)
Iščem svojega prijatelja ANTONA TANKO. Doma je iz Ilruši-ce pri Novem gradu na Primorskem. Pred enim letom se je nahajal v Cleveland™, < >.. in sedaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, da mi javijo njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi.— .Toe Filipčič. P>ox	(lihson.
N. ilex.	(9-10—12)
■ Kad bi izvedel za nifslOv svojega prijatelja TONETA MFHVIČ in bratranca ANTONA KAL-CIC. Pred enim letom .smo bili skupaj v Elkins, Va. Muh-vič se nahaja nekje v Kansas City. Kan., Kalčič pa v Penn-svlvaniji. Prosim cenjene rojake. ako kdo ve za nju naslov, tla mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita, imam njima nekaj važnega poročati. — Tony Turk, Millers Camp, Box 98, Chelyan. W. Va. (10-13—12
i j	SLUŽBO DOBI
, I slovensko dekle za pomoč v kulii-i | nji v gozdu pri:
Joseph Fabec. t Box S3.	St. Marys. Pa.
j___ (10-1.1—12) ^___
POTREBUJE SE J slovenske gozdarje v C beat Bridge. \Y. Va. Plača od *2.2r> do i $2.40 za 11 urno delo. V gozd do e kam p so pride lahko iz May. Dnr-J bin ali pa Cass, \Y. Va. J "West Virginia Pulp & Paper Co.. j j	Cass, AY. Vr..
Katlar je kako druStvo namenjeno kupiti bantlero, zastavo, regalje. godbene instrumente, kape it<!., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Vprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJ& & CO., Conemausrh, Pa. Box 328
114 K. Š' ELGINali WALTHAMIe S6.45
ffibitf	V cell Ameriki ni dobiti boljših in lepših ur kakor
bo 14 K. pozlačene ELGIN ali WALTHAM, janičene jKp./a -0 let. Reimlarna cena je S-5.UO iu vee. Da vam os.	< It »kažemo, koliko lahko prihranile akt« kupite na-
ravnost pri nas. naredimo to poselmo ponudbo: ako , % nam pošljite ta ogla* tn pa lil) centov depozita, lm->	■ vemo vam poslati takoj p<» pošti ali ekspresu na o-
'•!;	14 K- Pozlačeno ELGIN ali WALHAM možko
£1	-j ali žensko uro. .< tremi |m.krovi, boirato vrezano, naj-
novejšega kova. ki s,, jih prodaja po toda mi ,v\3»1	znižamo tvomiško ceno na Sfi.45 in damo vam še za-
\ '^"iv-l^VF V ' stonj elegantno verižico s priveskom. Ko dobite uro ' • t^vr.*V-	na tlom in Vam je v see. ] h item plaeate š(» primanj-
kljaj. Te ure so janičene /a -0 let in meti tem časom jo i/.TOiljamo -a novi ali popravimo zakloni Zahtevamo tL-. <ia 7>am ' e <i < > nt..v/ 7. un * rc! v pukriti« i>»tnili stroškov. Ako kdo ni zadovr tjtn r;i'i vrnemo denar. Iz ('.made treba i- i>; ^lat' d«--nar z naročilom. Akn hočete imeti dihr«> in eleirantno uro. potem kupite M K. p:>zltceoo ELGIN ali WAL-THAM orojamčtno^a '0 1st. Nar-V-ite. dokler traja ta 1 ^>nu'!f>a. Nasiovirp:
HAMMOND SALES CO, Dep 146 St Louis, Mo.
U
Nov ozoren pisalni stroj!]
a
Thz Si-ndcrd Vu.jie Wrtlcr fawrgy	I Sfl-.V' -'.''-'''	' \ II
KUPITE GA SEDAJ! I^fii 1
3
Da, triumf na tem polju je tu!	H
Ravno je prišel in prišel leta, predno so ž* izvedenci pričakovali, a
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- jj
ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko y
smo dali svetu prvi vidljivi stroj.	h
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen |j
novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da |J
bi stopinja mačice pritisnila tipke!	a
POZO R!	SVARI LO! a
Najnovejše iznajdbe, ka-	. Ta kl'asni nov' pri- a
tere je opazi i na tem stro-	IiaJa PJ,siari ceni- ,.Ne 5ta' g
ju, kontrolira vse Oliver.	ne vec k(>t zastareli v pri a
Celo naši prejšni modeli -	mern ,z. novim ^zkritjf-m. jj siavni
kot so bili — niso	. u°cim so novi deli Uliver- y
imeli dvoj nega premikača.	-ia snno zenacili večje a
T„ t-^+^t^ <ia	strožke s tem. da smo na- a
c>k tn^amenj vS^	P™" konstrukcijo bolj pri- §
leve in desne roke. In ta	Odločite se sedaj videti ta |
vam pusti, da jih pišete le z	umotvor, predno izdate do- d
28 tipkami, najmanjšim šte-	lar za kak drugi pisalni stroj. y
vilom na kateremkoli pisal-	Če rabite kakega drugega. 9
nem stroju.	se prepričajte, koliko več 3
Pisalci na vsedruge'stro- stST ta,,.4.	-	§
. ... ...	" ..	Ce rabile Oliver, je narav- m
je lahko rat ijo Oliver »g no da si želite najfineiši a
takoj ter hitreje in lažje.	medel.	H
17 CENTOV NA DAN!	I
i njst, ka-?e j^ je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On U ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtoma- a I tični "spacer", 6 in i unče touch ter dodatno poliubni pre-mikač, i^menjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsake-	y
mu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. S*dai	S
si mnre vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim jj PRINTYPE, ki piše kot tis*.	§
Se danes pišite za vse posameznosti pr^mi^kn^ a
do poznali čudi tega pihalnega stroja. Spoznajte, zakaj se H poslužujejo tipisti, delodaja ci in privatniki povsod Oliver y pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez- y nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.	U
THE OLIVER TYPEWRITER CO., I
310 Broadway,	New York, N. Y. I
Jiipslovanska	Katol, Jednota
'tiKOfporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•LAVNI USADNHZJ
d*eunik: J. A. GERM, 507 Cherry Way of box *fj
dock, Pa.
? : reiseduik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., BarbertoU
Ohio.
Pl.-ivui tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn.
rajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zuupuik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Sr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Gl.
NADZORNIKI:
"*JEB ZITNICH, 421—7th St., Calumet, Mich.
TFR ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Jtani. HN KRŽTftNIK, Box 733., Burdine. Pa. >HN VOGRICH. 441 6th St., La Salle, 111. -JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland. O.
I
POROTNIKI:
-aN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. " /SEPD PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo * PORENTa, Box 701, Black Diamond, Wiufe.
POMOŽNI ODBOB:
T PH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, lt*v.
Ely, Minn.
TS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jejraaa, itev. 1, By,
Minn.
>I:N ORAHEK. »t., od tfru8t*a Slovenec, »tev. 114 lly.
Minn.
Vfel Jop'Sl. tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn? ■uijatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednotfi, v§e pri pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna piRma od strani Članov ae ne bod«
; obralo.
J>ru«tv-no glasilo: "GLAS NARODA."
GLAS NARODA. 10. DECEMBRA, 191-5.
obvezni predmet, iu vendar je italijanščina za nas in za razne proste poklice, industrijee, trgovce, uradnike večje važnosti nego francoščina. Pri tem pa pride v pošte v tudi to, da nam je razmeroma lahko, praktično se popolno-| ma izuriti v italijanščini, potem ko smo se teoretiško dobro izo-i brazili. Znanje francoskega jezi-j ka je za nas pomembno šele v drugi vrsti iu se ga je na podlag; i italijanščine prav lahko naučiti;
prav tako olajšuje italijanski je-> zik tudi učenje drugih romanskih jezikov.
Kar se tiče angleščine, pač ni dežele na svetu, kjer bi jo tako za-; nemarjali kakor pri nas in to » kljub temu, da so si tisoči naših • rojakov ustanovili novo domovino
v pokrajinah tega jezika, j. V nekoliko letih se pri nas ka-1 kor že sedaj v Čehih morebiti ^ prenapolnijo praktiški poklici — izvzemsi trgovino — ki ne bodo a našli niti v deželi sami. niti v nem-- ško- avstrijskih deželah (Nemec ' ali Italijan, kakor je znano, vza-p, me Slovenca le tedaj v službo, ka-0 dar ga mora) svojim študijam pri-v incrnih mest, in bodo vsled tega prisiljeni iskati si kruha izvun dr-žavnih mej.
I)a se pa kaj takega prepreči, je treba pred vsem poleg temelji-| tc strokovne izobrazbe znanja jezikov: in alt ni pri tem jasno kot beli dan. da nam nudi poleg nemščine za to največ ugodnosti angleščina. katero govore takore-koč po celem svetu? Ugovor, da bi bila angleščina odveč v slovan-l" škili državah, v Rusih. Srbih in a Bolgarih, kamor bi se lahko zate-kli prosilci, ne velja prav nič, čo ;e se ozremo na veliki trgovinski n promet teh dežel z Angleško in a Zveznimi državami, ne pjede r( to, da so gotovi predmeti, kakor stroji, tehniški izdelki itd., ki sc uvažajo v pravkar omenjene dr r' žave, skoraj izključno angleškega )_ ali severoaineriškega izvora. 1- Poleg znanja dotičnih slovan o škili jezikov, katerim se Slovene« z majhnim trudom v kratkem lah ' ko priuči, je torej angleščina, zla j. sti za nekatere poklice, kakor in ■h ženirje, tehnike itd. najpotrebnej >t ši idiom.
viščih, kjer se tupatam rabijo tu-di severni jeziki. Izmed, izvunev-ropskih jezikov je važna arabščina, ki je razširjena v istih krajih ( kakor mosleminsko veroizpoveda-njc. ee izvzamemo evropsko Tur- ] čijo in en del Azije, kjer previa- ] duje turški jezik. Zanimivo je. da i umetnih jezikov volapika in espe-ranta, enketa sploh ne omenja. Za najbolj razširjene promet-j \ ne jezike se morajo po enketi sma-\ trati angleščina, nemščina in fran eoština. Če stoji tukaj nemščina pred francoščino — dejansko to ni res — je to pripisovati sledeči t okolnosti.
Avstroogrski konzuli, ki so ve-j čidel samo Nemci, častni konzuli | pa neredko celo Nemci iz 'Rajha* ' občujejo večinoma s podjetji, ki \ pripadajo njihovi lastni narodnosti. dočim jim je notranji promet .! tujih podjetij iz lahko umljivih razlogov več ali manj zaprt. S . tem seveda ne maramo kaj opore-. kati nemščini kot svetovnemu in . prometnemu jeziku, ki se sedaj i in se bo. kakor vse kaže. tudi v . bodoče vedno bolj širil. Sicer se i! pa Francozi sami prav pogosto .j pritožujejo, da nazaduje njihov _j jezik v svetovnem prometu, med-J tem ko nemški napreduje, i Angleščina je prometni jezik i! par exellence in zavzema tudi kot ll svetovni jezik prvo mesto. Zah-| tevajo jo od industrijskih, trgov-\ \ skih in drugih nastavijencev na
-	vseh krajih sveta, izvzemsi neka-i tera mesta na evropski celini.
i Če razmotrivamo tukaj na krat-
-	ko očrtani rezultat omenjene en-
-	kete z ozirom na nujnost znanja
-	tujih jezikov za nas Slovence sa--| me. moramo, žal, priznati, da se i niti sami ne zavedamo, česa nam
-	je v tem oziru najbolj treba, da e se kolikor možno lahko uveljavimo v svetu in da smo v stanu, vsaj
e z majhno nado na uspeh boriti se •— za obstanek z dvema mogočnima, i na. naše dežele meječhna kultnr-.- nima narodoma, in da tudi ne odri govarjajo učni načrti naših srod-njih šol in drugih učilišč našim
-	jezikovnim potrebam.
Približno pred dvema desetletji-;i ma se je zdelo našim učnim obla-
-	stem umestno, uvesti mesto itali-janščine na realkah od tretjega
,-t razreda naprej francoščino kot
Razširjanje prometnih je- ; •i ] zikov.
Silvester Škrblnec.
Pred dvema letoma je sklenila ; Zveza društev avstrijskih zasebnih uradnikov" enketo glede av- . strijskih trgovskih nastavi jencev . v inozemstvu ter jo dala izvršiti j piscu teh vrstic. V ta namen se jej poslala okoli petdesetim avstro-o-' grškim konzulatom v vseh petih delih sveta po ena vprašalna pola. ki je med drugim obsegala tudi vprašanje, katero jezikovno: znanje se zahteva v dotičnem tr-govišču. oziroma v deželi, kjer se nahaja vprašani konzulat, od za-j sebnih nastavijenccv sploh, zlasti) od trgovskih.	^ j
Izmed odposlanih vprašalnik j pol sc jih je vrnilo 43 rešenih, ki, nudijo tudi snov pričujoči raz-j pravi.
Izmed slovanskih jezikov nahajamo v enketi razen m \ katero zahtevajo posamezn ustrij-ske in trgovinske tvrdk zen na Ruskem tudi še na nekaterih nemških. maloazijskih in kitajskih trgoviščih. le še srbščino in bol-i garščino. Znanje teh dveh jezikov se zahteva razen v domačih; deželah — samoposebi umevno, da. v širšem smislu, torej ne glede na,, politiške meje, — v Carigradu in j Solunu.	i
Poleg nemščine nam najbližja! italijanščina se navaja kot prometni jezik razen v Italiji v vseh levantskili pristaniščih, večinoma v trgoviščih ob Črnem morju — tudi v Odesi — in na mnogih južnoameriških obrežnih krajih, dočim ima španščina in portugalšči-j na prednost razen v domačih tudi v deželah, ki so še danas ali so bile kedaj španske in portugalske kolonije.
Tako prevladuje španščina še danes v vseh srednje- in južnoameriških državah — izvzemsi' Brazilijo, kjer se govori portugalski — in je razen tega še jako razširjena v vzhodni Aziji, na se-verozapadni afriški obali ter v južnih državah ameriške Unije.
Holandski jezik se zahteva za prekomorski promet v južni Afriki, na sundskih otokih in v neka-terih nemških in belgijskih trgo-'
1	Sv. Janes Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio.
i Pristopili: Zadnik Jaeob. 82, 182S1. 1000. 33. — Debeve Anton, S9, 18282, 1000, 26.
I Zopet sprejeti: Bizjak Anton, 72, 3419. 1000, 33. — Cimperman Ivan, 77, 4922. 1000, 30. — Knaus Frank, 82, 15136. 1000, 30. — Bu-dan Avgust. 72, 2566, 1000, 32. — Boškovič Jacob, 77, 12738, 1000, 33. — Dolenc Joseph, 82, 15496. 1000. 32. — Bizjak Neža, 77. 9359. 500, 35. — Budan Ivana. 83. 9898, 500. 23. — Boškovič Terezia, 78, 13147, 500, 32. — Cimperman Marija, 83. 12047, 500, 27. — Suspendirani: Brinovae Martin, 72, 5432, 1000. 34. — Umek Frank. 90. 15874, 1000, 20. — Valenčič Ivan, 89, 17734, 1000. 25. — Blatnik ^ Dominik, 89. 12740. 500. 21. — Brinovae Ana. 75, 9365, 500, 31.
Sv. Petra, Štv. 50, Brooklyn, New York.
Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstni ka. štv. 37. Cleveland. O.: Anton Perše. 73, 14964, 500. 3S.
Sv. Jožefa, štv. 53, Little Palls, N. Y.
Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstnika štv. 37. Cleveland O -Lovro Masle, 91, 11875. 500. 18.
. Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont.
Pristopil: Novak Louis, 87. 18283. 500, 28.
1
Sv. Petra in Pavla. štv. 66. Joliet. Hi.
Zopet sprejet: Adamič John, 81, 12555, 1000. 29. — Suspendirana : Kosce Marija, 67, 9122, 500, 30.
Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa
Zopet sprejeti: Krzmanič Franjo 89, 1802-1, 1000. 25. — Plavetič Anton. 82, 155519. 1000, 30. — Suspendirani: Tomas Juro. S9, 10702, 1000, 19. — Jezerinac Mijo, 88, 14385, 1000. 23. — Biličič Ivan, 78. 5773, 1000, 28. — Kovačič Valentin, 84, 16727, 1000, 29. — Belobraj-dič Blaž.-77, 13109, 1000. 33. — Barkovič Ignac, 89. 16042. 1000. 23. — Belobrajdič Franca, 81, 13581, 500, 29.
Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. V a.
Zopet sprejeti: Bulič Marko. 67. 12442. 1000 43. — Gvara Valentin, 78, 15331. 1000, 34.
Zvon, štv. 70, Chicago, 111.
Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstnika, štv. 37. Cleveland O • John Korpes, 71, 17899. 1000, 43. i ft&B3£iBBfe:
Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O.
! Zopet sprejeti: Asseg Ino, 92, 13358, 1000, 21. — Gričar Frank, 77, 6445, 500, 29. — Rupert Frank, 92, 13470, 500. 18. — Suspendiran : Anton Kolenc, 88, 11879, 1000, 21.
Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo.
Zopet sprejet: Jacob Mivšek, 87. 6406, 1000, 20.
Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo.
Suspendiran: Petek Florjan, 93, 16659, 500, 20.
Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn
Pestopil k društvu Sv. Cirila in Metoda, štv. 1. EIv, Minn • Jacob Vesel, 69, 15655, 1000, 43.
Odstopil: John Oražen, 85, 17473, 1000 28. j M^^ .	^
Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon. J Zopet sprejet: Ugrin Frank, 78, 15112, 1000. 34. — Suspendira-
-	m : Ignac Vrane, 84, 11067, 1000, 25. — John Zupancich, 79, 10520, . 1000, 29. — Ignac Erhul, 76. 6633, 1000, 31. — Pire Anton. 83, 1309. . 1000. 21. — Marija Zupancich, 74. 8645, 1000, 32.
Sv. Jožefa, štv. 89, Go wan da, N. Y.
Prestopili: Klančar Leopold, 80, 18274. 500, 35. — Klančar Ana i 82, 18275, 500, 33.	'
Orel, štv. 90, New York, N. Y.
j Suspendirani: Grašek Andrej, S7. 16734, 500, 26. — Novak
-	Zvonko, 82. 18107. 1000, 33. — Ovca Paul, 75, 16512, 500, 38.
Sv. Roka, Štv. 94, Waukegan, HI.
Prestopil k društvu Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa. - Anton Birtič, 94, 16679, 1000, 19.
Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa.
Prestopil k društvu Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Springs Wvo -Ignac Semič, 91, 14226, 1000, 20.	' *
Sv. Marije Vnebovzete, Štv. 103, Collinwood, O.
sprejete: Maria Nase, 1874, 16193, 500, 38. — Maria Jene 18<6, 17334, 500, 37. — Suspendirane: Marija Zupančič, 77, 14181 Jozefa Mustai% 74, 14189, 500, 34. — Jožefa Vidmar, 69^ J bi 94, .->00. 38. — Franca Martinjak, 89, 18231, 500. 26.
Sv. Martina, štv. 105, Butte, Mont.
• ^-Stopili k društvu Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, v Calumet . Mich.: Smuk John A, 82, 887, 1000. 20. — Smuk Marija A: 87, 11762
Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va.
Frauk Svigelj. 1894, 18276, 1000, 21. — Jošef Benčan, 1894, 382/7, 1000. 21. — Frank Loneman, 1894, 18278, 1000, 21.
i	Duluthski Slovan, štv. 107, Duluth, Minn.
Suspendiran : John Kovačič, 1S86, 14585, 1000, 25.
Sv. Antona, štv. 108, Youngstown, O,
Pristopila: Frances Kikelj, 1878, 18279. 500. 37. Zopet sprejet: Slabe Frank. 81. 10643. 1000. 27. — Slabe Marija. 84, 10644, 500, 24.
Sv. Marije Trsatske, štv. 109, Keewatin, Minn.
Zopet sprejet: Joe Draskovic, 1893, 15250, 1000. 19. — Suspendiran. : Frank Mikulič, 1891.15015. 500, 22. — Anton lie. 1890. 17965
. ->00> 2r>- — Andrew Vandal. 1881, 10888, 1000, 27. >
Slovenec, štv. 114, Ely, Minn
Zopet sprejeti: Frank Dejak, 1891. 17411, 1000, 22. — Angela ; Dejak, 97. 17415. 1000. 16. — Matt Dejak, 98. 18065, 1000, 28. — An-, j ton Mrsmk. 85. 17263. 500. 28. — John Petrič, 87, 17486. 500 26 — . Suspendirani: Peter Bartl. 1895, 18171. 1000. 20. — Josip Jakle-. vie. 85. 17952. 500. 30. — Pane Lutar, 85, 17417, 1000, 29.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene Številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano . svoto. četrta razred.
__ __GEO. L. BROZICH, gl ta j.
tZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J E D N O T E.
-o-
PREKEM3E ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDE NJ.H DRUŠTVIH.
Sv. Ciril in Metod štev. 1, Ely, Minn.
Suspendiran : Anton MraČe: S6, 3376, 1000, 24.
I
Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, HI.
Z« p. t sprejet: Mi^ojedee Geo: 93. 16358, 1000, 20. Suspendira-I '• i 11 ■*' k Frank: >9. 17258. 1000. 24. — Skrabo Joseph, 80. 2621. >. L'4. si ruma Frank >9,15439. 500, 23. — Zoran Jos., 75, 16131. ;>U0.33. - Žagar Frank. 83, 12227, 1000, 26.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9. Calumet, Mich.
;ii-n<]irani: Kondest Matt. 67, 805, 1000. 34. — Stukelj John I) 66. -79, 1000.40. - Kondest Neža. 71. 8293. 500. 35.
Sv. Jožefa, štv. 12. Pittsburg, Pa.
Z* j . t sprejrt: Vincenc Janežič. 70,1007. 1000, 32. — Suspendiran : Geo. Hereimovieh. 82, 17918. 1000. 33.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa.
Prestopil: Frank Klučar, 1888. 18280, 500, 27.
Sv. Jožefa, štv. 17 Aldridge, Mont.
Prestopil k društvu Sv. Mihaela štv. 88: Gregor Zobie, 65. 1329,
1000. 35.
Sv. Alojziia, štv. 18, Rock Spring, Wyo.
črtana : Jelovčan Marija, 73. 8674, 500, 33.
\ t f 1 ^
Sv. Alojzija, štv. 19. Lorain, Ohio.
Pristopil: John Scbenik. 96. 1^-270, 500. 19.
Sv. Jožefa, štv. 20. Gilbert. Minn.
7, i . i spe. jet : V; !.-ntin Kočar. 95. 17983, 1000. 20. — Suspendi-1 t: Mich. Debelak. 78. 114s7. 1000. 31. — Anton Juhant. 69. 12174. 1 : 40. Jos Lap, >1, 5961. 1000. 25. — Jaeob NovaTc. 79. 7704. 1000, 27. — Franca I.:lp, 85. 12173. 500, 24.
P, 'ojiil k društvu Sv. Cirila iu Metoda štv. 9. Calumet. Midi.
Valentin Kočar. 95. 17983. 1000, 20.
Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo.
suspendirani: Gregorič Primož. 87. 17922. 1000, 28. — Petelin Jožef. 79. 15932. 1000, 33.
Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg. .
Zop -t prejeti: < ion Baraga, 61. 1770. 500, 39. — Geo Soldatič, 1 OiM). 33. Ana Baraga. 61. «952, 500. 44.
Sv. Marija Damra. štv. 28. Sublet. Wyo.
Pristopil: R.mnuud Kiadnik. 91. 18271. 500, 24.
Sv. Jožefa, štv. 30. Chisholm. Minn.
Z..i»ct sprejeti: Marolt John, S". 4785, 1000. 19. — Nosan Louis. 92. U'.'mIH 1(KM). 21. Suspendirani: Zlatorepee John, 89, 11024. 1000 Va Inar Frank, 90. 13724.1000,20. — Ciprijan John. 72.15866. 0,40. Debelak John 90,16757,1000,23. Gorše Geo, 72, 16763. i l;i .lak.še Joseph. 77. 1952. 1000. 25. — Lavrič .Tolin. 81. 6485 Pi./ar Frank 90. 10746. 1000, IS. — Pešel Marko. 85. | V!"-v !(h>0. 25. Pur. |j Frank, 81, 7592. 1000. 27. — Virant Jos. S7. 't 10'M). 19. - Jakše Marija s2. 9041. 500. 24. — La^iČ Marija 83. 9053. 500. 24.
Sv. Alojziia štv. 31, Braddock, Penna.
I\ i-stopd k društvu Sv. Antona štv. 10^, Youngston. Pa.: Kramar Frank. 90, 11899. 500. 19.
Sv. Manja zvezda, štv 32. Black Diamond, Wash.
Zopet sprejet: Stemae Jos.. 87, 17425. 1000. 27. — Suspendiran: Martin Mežnar. 77, 7418, 1000. 30.
Sv. Barbare, štv. 33. Tresti, IV.. Pristopila: Mary Piok, 98. 18272, 500. 17.
TT' "*
Sv. Alojzija, štv. 36. Conemaugh, Pa.
Pristopil: Butara Ignac, 79. 18273. 500, 36.	} ] f
SLOVENSKO-AMERIKANSRI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini iii narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vujna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih, kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliezki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo jo bil ? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko.— f'udne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitajski tipi. — Smešniee. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na eesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopili. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przenivslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Aneoni. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje.
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y,
logo gojiti prijateljstvo in spoznavanje med Nemci in Grči. Po-f kroviteljica tega društva je gr-: ška kraljica Sofija, ki je, kakor znano, sestra cesarja Viljema. —j Društvo bo izdajalo tudi svoj posebni časopis "Hellas", namenjen nemški javnosti.
V osvojenom Belgradu
so se pričela živahna restavracijska dela. Popravljajo se ceste in vodovod, električna železnica zopet vozi.
Nemško-grško društvo.
V Atenah je bilo ustanovljeno nemško-grško društvo, ki ima na-
Slovens ko katoliško
B=====®
p od p. društvo	svete Barbare
a	a
za ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
inkorporirano dn* 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
•ndsednlk: JOŽEF PETEKNEL, Box 95, Wlllock. Pa.
I. podpredsednik: KABOL ZALAB, Box 547, Forest City. P*. II podpredsednik: LOUI« TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. fajolk: JOHN TtJLBA^, Bo* 707. Aoreat City, Fa U tajnik: JUliN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. BlaKaJnik: MABTIN MUHIČ, Box (537. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAB. 1004 North Chicago St, JoUst HL
VBDOVNI ZDRAVNIK:
toLLBTIN IVBC, 000 Chlcagy St. Jottet TO.
NADZORNI ODBOR:
Prsdsrdnlk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh. Pa
L nadzornik- JOHN TOBINC, Box 622, Foreit City, Pa Q. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh, Pa. tlL aadaornlk: ANDREJ H LAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MABTIN OBBCŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. L porotnik: MABTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. UL porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, G28 Davson Ave.. B. F. D. L tries Clald. Detroit Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČE VAB, B. F. D. No 2, Box 11 H, Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton. Pa. tL upravnik: PAVEL OBBEGAB, Box 402, Witt UL
Dopisi naj se poMlJajo l tajnika Ivaa Tefraa. P. O. Bok 707. FerM
Olty, Penna.
DroJtveno glasilo: "GLAS NARODA."
QUAS NARODA, 10. DECEMBRA, 1915.
Prva ženska v diplomati&ii službi
| Angleška vlada je imenovala gospodično Presslev Smith za tajnico diplomatičnega zastopstva v Kristijaniji. Ta dama je prva ženska v diplomatični službi.
1
POTREBUJEM
delavce za delati drva. Gozd j< lep. plača $1.10 do $1.20 od kvar ta. Za pojasnila pišite na: Standi v Kovateh.
Tunesassa. X. Y
Potopljena ladija.
''Frankfurter Zeitung" poroča iz Madrida: Glasom zanesljivih vesti je bil angleški transportni parnik " Wodaziel". vozeč vojni materijal, po nemškem podmorskem čolnu potopljen. Parnik je obsegal 3581 ton in je bil na potu iz Gibraltarja na vzod Sredozemskega morja.
Univerzo v Skopi ju
| hočejo ustanoviti Bolgari. Iz So-; fije poročajo, da bolgarski nau-| čni minister že izdelal tozadevni predlog na kralja. V Bitolju naj se ustanovi tehnična šola, v Ohri du pa teologični seminar.
Zvišanje davka na špirit.
Odkar traja vojna, je vlada sedaj že drugič zvišala davek na špirit. Lani v juliju je zvišala davek za 20 K. sedaj pa .še za 40 K pri hektolitru. Zdaj znaša davek za kontingentirani špirit 200 K. za ekskontingent za 220 K. Izdelovalcev špirita to ne bo hudo zadelo, pač pa bodo morali ta davek plačati žganjepivci. Poslanska zbornica je že leta 1912. zahtevala. naj se odpravi razlika v obdavčenju med kontingentnim in eks-kontingentnim Špiritom, a to se tudi sedaj ni upoštevalo. S tem. da je za kontingentni špirit določen nižji davek, so dobili fabri-kantje pravzaprav 20 K darila. Sicer se ustanovi posebna centrala. ki bo razpolagala z vsem špiritom. kar se ga producira doma. in če bi ta centrala odpravila razliko v davku, torej ceno kontin-gentnega špirita znižala za 20 K. bi dosegli vsi izdelovalci špirita enake pravice. Tega pa najbrž ne bodo doživeli, kajti centrala bo v tisti hiši, kjer ima svoj sedež tudi kartel izdelovalcev špirita in njega predsednika. S tem je vse povedano. Zvišanje davka na špirit nima namena, dobiti državi novih dohodkov, ampak pomagati deželnim financam.
' Vsa gornja Italija polna ranjencev.
I '	w
Angleški parlament.
Pri predložitvi načrta o vojnih kreditih je izjavil ministrski predsednik 'Asquith, da mora ta kredit zadostovati do sredi februarja. Vojni stroški ne bodo znašali več kakor pet milijonov kron na dan. Preskrbljeno je za hitro in krepko nadaljevanje vojne s tem, da je angleški generalni štab pomnožen in da bodo vojaška vodstva četverozveze ne le od slučaja do^ slučaja, nego trajno delala po do-! govoru.
Rusi zažgali tovarno.
"Nowa Reforma" poroča iz Pinska. glavnega mesta Polesja, da je bilo mesto od početka vojne glavno skladišče špirita na Poljskem in Litvinskem. Ker so morali Rusi mesto skoraj nepričakovano zapustiti, niso mogli vseh zalog vzeti s seboj, zato so spustili špirit v reko Tino in zažgali vse tovarne, žage in mline.
Jetniki.
Bivši ogrski minister grof Ap-ponv je odpotoval v Stokholm. kjer se snide z zastopniki ruske vlade, s katerimi bo razpravljal o preskrbi vojnih vjctnikov na Ruskem in v Avstriji. O politiki sn seveda ne bo govorilo.
V Berlinu jc grof Appony slučajno stanoval v istem hotelu, kakor minister zunaniih del baron i
T ,	•
Jlurian.
Veliko škodo,
ki so jo napravili Rusi pri bombardiranju Varne j.e zakrivil v prvi vrsti kapitan bolgarskega parnika "Sofija'*, Prutkin po imenu, ki je pred izbruhom rusko-bolgarske vojne vozil med Varno in Kon sranco ter izdal Rusom vse var nostne priprave, zlasti pa lego min v varneskem pristanišču. Prutki-na so kot špijona obesili.
Pokušen samomor.
Na Dunaju živeča gospa Ceeili ja Staeder. in njene tri hčere Ema Ivana in Ilermina so se poskusile s morfijem zastrupiti. Ker morfij ni provzročil smrti, sta si Ivana in Hermina poskusili žile prerezati. PomoČ je prišla še o pravem Času Mater in starejši hčeri so oddale | v obskrbo sorodnikom. Vzrok po I skušenemu samomoru je bila de-! loma žalost nad smrtjo 201etne hčere oziroma sestre Karoline, deloma pomanjkanje . vsega po-• trebnesra vsled velike dra^^ie. J Italijanska zmaga pri Krfu. I '*'Athinai'' prinaša s Krf*i brzo
zojavko, po kateri so italijanske' I vojne ladje, ki so se nahajale kraj
>	otoka, zapazile ponoči. ka^o se i ijm približujejo črne mase. Jasno . jim je bilo, da je poskus s strani
■ avstrijskih torpedovk in podmor-I škili čolnov, da napadejo italijan-
-	ske ladje; raditega so Italijani ta
. koj zaceli ljuto streljati iz vseh | svojih topov. Angleška in fran-j coska eskadra je pomagala in ta-! ko je trajala bitka vso noč. Ker
>	pa sovražno topništvo lii nič od
» govarjalo, so se premaknile itali-i janske ladje in konštatirale, da 1 so se borile z veliko maso naplav-« ljenih drv iz reke Avosa. I
i Moratorij na Francoskem podaljšan.
i Lyon ski "Progres" poroča iz Pariza: Minister za javna dela, Metin. je izdal naredbo. ki po-
-	daljšuje plačilno dolžnost zava-» rovanj, življenskih zavarovanj in i hranilnic za nadaljnih 30 dni.
J Rusko časopisje proti cenzuri.
J V Petrogradu je bilo zborovanje zastopnikov ruskega časopis-ja, ki je razpravljalo o cenzurnih razmerah. Sklenjena je bila reso-i lucija, ki zahteva, naj se vojaška s eenzura omeji in določijo zanesljiva navodila za delovanje civilnih cenzorjev, da bo konec svojevolj-. nostim.
I
hem mislil Koritnik, ko ie eni riv nateljev prazni ton.
"Kam greste?"____
Ravnatelj ga je vprašal še o tem in mu je pogledal v obraz.
"Križemsvet____"je izjavil Koritnik in se je nalahko nasmehnil. Dobil je odhodnb spričevalo, odprla so se vrata in izginil je. Doma je zaprl kovčeg in je stopil k gospodinji in se poslovil.
4'Ko pride kdo po kovčeg, pa
bo plačal dolg____"
Zaprl je vrata in stopil je na cesto in odšel je proti domu. i Jesenski dan je bil zunaj, pripravljal se je sneg, bele so bile daljave in umazano bele višine....
Tuintam je drdral mimo voz. tesno zavit voznik je šinil mimo. potegnila je mrzla sapa in zašume-lo je suho listje po obeestnem grmovju.
Včasih je letela visoko preko ceste jata vran, odurno in mrtvo so se oglašale in prazno je odmevalo od gozdov in poljan.
Koritnik je šel enakomerno naprej, zavit v havelok, klobuk na oči in palico v roki.... Včasih ga je srečal malovreden popotnik, v tla je gledal in je šel mimo v raztrgani in umazani obleki.___
Včasih se je videl dim za hol-liiom, glasovi so se začuli tam izza griča in včasih se je začni a pesem----Cisto drobna se je začula
in silno nežna.
Ptičke, jaz vprašam vas, al' bo že skor' pomlad, al' bo že skoro zelena pomlad.. Cisto drobno in nedolžno se je zaslišalo in menda je zapel črnolas pastirček, po hribu je šel in je zapel....
! In odprli so se pred očmi pusti kraji, sami gozdovi na levo in desno, za šumelo je tu .... tam.... preplašen zajec se je skril v grmovju, brzonoga srna je tekla čez cesto....
Glasil se je lovski rog globoko doli sredi gozda, zalajal je pes. zacvilil je, počila je puška v silni daljavi.
j 111 polagoma so prišele padati snežinke, tuintam je padla katera, popolnoma drobna in svetlobela.
Koritnik je stopal svojo pot in nič težkega ni bilo v njegovem srcu. —
"Domov pridem in se poslovim lepo od očeta in sestre, roko jima
podam in poslovili se bomo____
• Lepo je pogledati dom in bogve-' kdaj bom zopet hodil po teh potih, begvekdaj se vrnem iz tujine, in
: bogvekako bo do tistih dob____"
Tako je mislil in je šel proti domu. In že je bil prišel do ovinka, . dvignil se je zvonik sredi doline, . domače slive so se videle.... i Sel je v vasi naprej in stopil je . v domačo hišo. Sestra je bila pri ognjišču, ozrla se je in pordelo je » lice od vsega presenečenja.
. "Francelj!"____
Zaklicala je naglas in planila je » k njemu in tudi oče je prišel iz so-. be. Odprla so se vrata in pokazal t so je suh in postaran. "Franceli!"....
smejejo se bele ceste, vabijo daljave. širok je svet in prostran, samo palico si odreže človek iz najbližjega grma, hlače priviha, zapne havelok. klobuk potisne na oči I in — z Bogom. Se enkrat se ozre |— in grlej, gledali so nazaj bedasti obrazi, raztegnilo se je in raz-jčmerilo tistih dvajset, petdeset ali 'sto ust. široko se jc odprlo podvo-j jeno število kratkovidnih oči, dvajset, petdeset ali sto rok se je dvignilo in popravilo očala.... In lepo se človek zasmeje, lepo in od srca, kakor je malokdaj prilika.. V i je se cesta, vabijo daljave, veselo žarijo gorska slemena v jutranji zarji....	t
Tako se človek odpravi z veselim in mladini srcem, od očeta se poslovi in od matere in od bratov in od sester in od lepe mladenke: , "Bog s teboj, krasotica; lepa je jpot in vabijo daljine.___"
Tako se človek odpravi na pot... 1 Nobenih težav ni okoli srca, nobenih bridkosti na duši, čila in sveža je, in mlada moč se razliva po njej----
1 Na ta način so bile Koritnikove misli ob tistem jesenskem sprehodu. ko se je delal mrak in se je bilo razjasnilo nebo: zelo svetlo so gorele zvezde, luna je romala preko rimske ceste in ujen bledi svit se je razlival po okolici.
Koritnik se je vračal proti domu. vesel je bil in brez tesnobe in mislil je mirno in pogumno.
Zakaj bi se človek ubijal po nepotrebnem. zakaj bi zidal in ljudje bi podirali, sredi trdne noči bi prišli kujoni in bi izpodkopa-vali, kar je človek sezidal z velikim trudom in v potu svojega o-: braza. ... Kdor je pameten, se u-makne hudobnežem in postavi svojo zgradbo na miren in vareu kraj, kjer stanujejo dobri in prijazni
ljudje---- Tako je zmaga gotova
in lepa prilika se ponudi, da se 1 človek zasmeje enkrat od vsega 1 srca____
Koritnik je bil prišel v mesto nazaj in srečaval je ljudi in ozira-jii so se vanj, in razumel je te poglede.
"To je tisti---- Izgubljen č1
'vek____"
Razumel jih je Koritnik in se je nasmehnil.
"Kujoni---- vi ste izgubljeni,
ne jaz!"
| Nalahka se je nasmehnil in je šel proti stanovanju.
Prišel je v svojo sobo in že je čakala nanj gospodinja.
"Zdaj je konec, Koritnik, plačajte ali pojdite, kar hočete: prvo ali drugo."
"Drugo!" — je rekel Koritnik in gospodinja je odšla. | L»č je gorela na mizi in Koritnik je odprl miznico in je pobiral j obtrpane lističe. Verzi so bili napisani po njih, deval jih je na kup I in jih je položil v kovčeg. Tudi knjige jp spravil tja in malo pe-'rila.
Drugo jutro se je ob primernem času odpravil v gimnazijsko pi-i sarno. Potrkal je in vstopil in povedal. da se je pripravil na pot.
"Pametno je----Za vas je pa-
- metno. da pustite...."
"Bi radi videli!"____je na ti-
Franc Koritnik in njegova družina.
Roman Romanov.
(Nadaljevanje.)
ln v tistih časih se je priprav-' ljala velika nevihta njegovega življenja. Nalahko jo je čutil Koritnik in postal jes krebn in nemiren. Zbudila se je bila zavist, vstal je veliki črv, tiho je glodal in ni dal miru. —
'•piše____" so rekli ljudje in
zmajevali so z glavami. Ozirali soj se za njim, ki je šel mimo bled in zamišljen.
"Piše...." so rekli profesorji in nasmehnili so se zoprno in o- j dumo.
"Kaj mu je treba te^a*----
Kaj treba pisati!"....
Zbudila se j«* zavist, tako skrito je glodal veliki črv, da niti sami niso vedeli zanj; samo v besedah se je spoznalo, v odurnih in prezirljivih smehih.
"Kaj se godi z vami?....'
Tako so ga izpraševali. ali Koritnik ni vedel ničesar povedati.
"Vi s*- ukvarjate z drugimi stvarmi!".... so mu očitali, ozirali so se nanj s pomembnimi pogledi in taiuoni se je zaničljivo nasmehnil.
"Mi mu izbijemo i/ glave verze, in poezijo...." so se hvalili uči-j tel j i v večernih druščinah in tako je napočilo za Koritnika težko življenje. Nič več ni dobil inštruk-cij. sama očitanja je slišal v šoli, samo uničevali so «ra in prezirali....
V šesti Šoli je bil tedaj in približala se je nevihta in se je raz- j prostrla nad njegovim življenjem. Zmanjkale so podpore, oče ni zmogrl več. že se je bil zadolžil na stnovanju in hrani.
"' Plačajte. Koritnik. kdo bo j imel zastonj!"
Vedno j<* bila na<l njim gospo-. dinja, in tolažil jo je in prosil.
"Dobim, gotovo dobim in vse plačam...."
ln prejel je denar, skromen denar od tega ali onega lista, a bilo je premalo. Malo je poplačal, ostal je še 'dolg, čas je tekel in pridružil se je nov dolg, in tako se je zaprila njegova pot.
Jesen je bila tedaj, listje je ru-nienelo po drevju, padalo je od vej in .šumelo je pod nogami. Sa-nu ten čas je bil, megla nad poljanami, zategel klic iz daljave, jata vran leti mimo, pes laja v dolini. Čreda se pase po rebri, na holmu sedi osamljena pastirica: obtrgana obleka, razmršeni črni lasje, o-braz je bled. črne oči strmijo daljavo. ...
Koritnik je odšel vun, po cesti je šel, klobuk na oči in nalieo v roki.
Kaj je človeku, ki je mlad in pogumen, če se zaroti proti njemu dvajset ljudi, če se jih zaroti petdeset in sto____kaj je človeku, ki
cut i v prsih moč, čil in mlad in pogumen je, ne boji w roparjev in tatov in ni ga strah pred polnočnimi duhovi----Odprta so pota,
Tudi on se je razveselil, skoro solze so prišle v oči. zatrepetalo je okoli ust....	|
"Pojdi v sobo, Francelj!"____'
Stopili so v izbo in Koritnik je odložil klobuk in palico in slekel havelok.	i
"Ali si lačen. Francelj?" Sestra je skrbno izpraševala in je gledala veselo presenečena.
"Kaj je pa pri vas?"____
"Kakor sem pisal. oče!.... Vsega je zmanjkalo, težko je prišlo, in treba je premagati in stopiti pogumno naprej...."
Sin je govoril mirno in resno.! in oče je bil zamišljen.
"Saj bi šel zdaj lahko v službo 1
Prav bi nam bilo____"
Poltiho'in boječe je povedal in jc umaknil oči.
"Ne morem____"	1
Koritnik je sedel pri mizi in je podprl glavo.
Sestra je odšla vun in se je vrnila z jedjo. Postavila je preden j in je sedla na stol.
"Ali ostaneš dolgo, Francelj?" "Majhen čas, Tončka, samo poj slovo sem prišel in potem grem
daleč____"
"Kam greš?"____
Sestra je vprašala in se je začudila.
"Daleč, Tončka, zelo daleč..." Potem so molčali vsi. Sin je jedel, oče je sedel pri peči in Tončka se jc zamislila.
"Kaj je doma?"____
(Konec prihodnjič.)
Spominski znak za krakovske posadko.
Zapovednik trdnjave Krakov je v spomin na lanjske boje v obli-žju te trdnjave ustanovil poseben spominski znak iz brona, ki ga bodo nosili vsi krakovski posadki pripadajoči vojaki.	1
$500.00 nagrade se plača onemu, ki more dokazati, da so drugi, pred nago Izvanredno ponudbo, prodajali na 21 kamenov, 14-karatno pozlačeno uro jam-čeno za 20 let cenejše kot storimo mi ln da so dali 31 darov poleg ure ZASTONJ. Za to ponujamo to nagrado $500.00 v gotovini Da se na^e na 21 kamenov 14-karatne ure, jamčeneza 20 let, čim bolj mog^ razfilrl, stavljamo to Izvanredno ponudbo ter prodajamo te dragocene ure le po $6.50. Poleg vsake ure ^ da 31 daril, kot so naslikana zgoraj, popolnoma ZASTONJ. Kdor nam toraj pošlje svoj natančni naslov s tem oglasom ter depozitom 25 centov v znamkah 'f™ P?flje£0 takoj pozlačeno uro na 21 kamenov, jamčeno za 20 let z najboljšim kolesjem te vrste in pole* vsake ure dajemo popolnoma ZA-STONJ gorenja darila, ki so sledeča: \eri21ca s priveskom, prstan, pipa pomanjšana), zapestnik z uro, zapestnico, set gumbov, model revolverja na 32 kalibrov, britev, harmoniko, križec, pntikline k kukalu. jermen, (importiranai odprta (model) ura, bodalee. usnjata moSnja za tobak nikla«t-i baksa za oblice, (pomanjšana) alarm-nni. (pomanjšano) operno kukalo. Ko se bo prineslo uro in darila na vaš dom ter boste zadovoljni, potem plačajte ostanek $6 25 skupno s 30	** d*rove'Č* bl ** nf bi» ^voljni, ne sprejmite in vrnili vam bomo depozit 25 centov Predvsem je treba
mlsUti na to, da so naše 14-ka«tno pozlačene urenajl kamenov jamiene sa 20 let ter popravljamo ali izmenjamo naSe ure skozi 20 let popolnoma zastonj ter po sprejemu 25 centov depozita za ekspresne stroSke. Ako torej kupite od nas uro, ne riskirate popolnoma ničesar Vsa naročila Iz Canade t JhVZ« Cati vnaprej. Naslovite natančno tako: UNITED COMMERCIAL COMPANY. Knickerbocker Bldg., Dep. 56, khAvViTo^N Y
$6.50 ZLATNATA URAr 14-KARATNO o\ $6.50
*9B» tfATM 1 __ _______- —	___
Iz Lugana na Švicarskem poročajo : V Milanu, v Veroni in sploh v vseh gomjeitalijanskih mestih je vse polno ranjencev. Vse šole, društveni prostori in vsa razna zasebna stanovanja so spremenjena v vojaške bolnišnice. Vsa gornja Italija je ena sama velika vojaška bolnišnica.
SLAMNIKARJI - POZOR!
Millinery & Ladies Straw Hat Workers unija (Local No. 24) in unija blokarjev (Local 42) sta proglasili včeraj zvečer
GENERALNO STAVKO.
Na stavki je udeleženih do 12 tisoč oseb.
Zahteve unije:
Gospodarji morajo pripoznati unijo, delavci morajo imeti stalno plačo in sicer šivalci in šivalke po 75 centov na uro, blokarji po štiri-inpol dolarja na dan, merilci klobukov ("sajzarji") pa po štiri dolarje na dan.
Delati se ne sme več kot petdeset ur na teden.
V kratkem se bo vršilo glavno zborovanje, pri katerem ima vsak 'unist pravico glasovati.
Slamnikarji, ki delajo izven mesta naj se priglase uniji, da jim ho poslala posebnega organizatorja. ki jim bo vse potrebno pojasnil.
Slamnikarji, če hočete kaj doseči, vsi v unijo!
— Tvrdlca David Lorenz, 104 Bleecker Street, pri kateri so de-i lavci že dolgo časa stavkali, je pri-j poznala unijo, uredila po uniji' plače in sprejela vse stavkujočej nazaj.
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ill znamkah. Poštnina je pri vseh nenah že vračunana. ,
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	—.15
Stanley v Afriki	—.30
Sherlock Holmes.
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.^o
Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.33 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trnjeva pot	—.50
Za kruhom	—.20
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—.25
4.	zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan. sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
5.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
| Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
' Newvorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Yorka
po	—.25
Album mesta New Yorka
s krasnimi slikami, mali —.35
! '
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyl-i vania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	—.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi
svet	$1.50
f
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Berilo prvo. vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Domači zdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	— .45! Katekizem vez. veliki	—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja. 1.
in 2. del, vsak 50c., oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu. vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20!
Slovenska pesmarica, 1. in	I
2. zvezek vsak po	—.60 =
Spisovnik ljubavnih pisem	—.40
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
T'mni kmetovalec	—.50, Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50 j
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20
Belgrnjski biser	—.20
beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Rodi svoje sreče kovač	—.30
Roj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Rurska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15 Ciganska sirota. 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25
Don Kižot	_.20
Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 CeorGre Stephenson, oče železnic _.20|
nubad. pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Tlustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Tzanami, mala -Taponka	—.20 •Tarna nad Dobrušo	—.20
-Taromil	_.20
Jeruzalemski romar	—.45
Krištof Kohimb	—.20
Kai se je Maka ni sanjalo?	—.50
Leban, 100 beril	—,20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
Na jutrovem	—.30
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	—.20
Naseljenci	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nikolaj Zrinski	—.20
O jetiki	—.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Odvetniška tarifa	—.30
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Prst božji	—.20
1 Randevous	—.25
Senik knjig,
7	katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
! 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. V.
Prijateljica.
Spi.s; 1 Milan Pugelj.
Bila sta pri njenih stariših na ; '»'-itnieah. S tistim vlakom, ki t»vi tam iz doline in zavija za žametasti dolenjski grič, se vračata \ tvoje mlado domovje. Oba sta ; p. \ i->ka in mlada. Ona gleda kUnzi okno. Zapazila je vrsto topolov, k stražijo belo cesto do za-tc!im#le graščine. Ker je oblačno . <; < i! i k • > v.tra, d>-lajo ti topoli naravo otožno ubrano, nervozno, invpi-uečo n'-kam odtod. Njihovi \iii(»vi. v*-.- njihove veje, oni sami n. nagnjeni naprej proti jugu, vi-jej«» -«•. ho» ejo se iztrgati zemlji, ki iirzi njih korenine.
»si- nenadoma nečesa Kpomtii, umakne se od okna in
Dana <! rud nov a se pripelje ,-c >1.1 ti, menda po jutranjem. C'a-jiaj, pisala mi je.
In gospa i«*če po torbici, t u iskanje hodi gospodu jako Vznemiril sc je in zardel.
' J' ■ _m se naglo, skloni se k ok. rut in gh-da kalno vodo, ki teče v i ^sprotno -mer. Gospa je našla pi«»:no. t'ita. čita in pravi:
Poj ut ran jem pride. Saj ti je
Prosim te. Moje slovansko
N. - 111 ■ • i u i* t ji s.' oba. On gleda • i i< mitozi okno in nečesa ne raz-. ne. Ženo bi rad vprašal, odkod : lu/.na Dano Grudnovo, pa ko \ u•• dobro premisli, se mu zdi bolje, da ne stori tega. Vlak silo-v. to ropota, ker vozi na eni strani Mimo >kal, iu to mu je všeč. Misli, da je zdaj popolnoma jasno. ;akaj je utihnil, ko je prej vso vožnjo čebljal. Vpraša se, kako je h i t rečjo: ali ve Dana Grudnova, da je sedanji gimnazijski učitelj i me Sevnikar nekdanji visoko-fol< Tonček? In to še ni poglavitno. Najzimimiveje je, da je to
tisti Tonček, ki je prišel nekega ...... . ..-....... 1.»;«..,, :»>
i	.i ■ i —I — i
Z ženo sedeta za mizo in kosita. Ona ga parkrat nenavadno pogle-! da, on dela na j nedolžne jši obraz, I a v duši si pravi: Presneta žen-' ska, ali res vidi v dušo ali kaj!
—	Ti. reče gospa, jaz vendar še; ne vem, zakaj si včeraj umolknil.! ko sem ti povedala, da pride Dano. Gledal si skozi okno... no?
—	Veš, toliko vodic je tam. To bi našel živalic za svoj akvarij!
—	Naivno, prenaivno! Pazi se! Gospa preti, a skozi oči ji sije
šala. Pijeta črno kavo, zapalita cigareti in si puhata dim v obraz.! Zgrabita se in poljnbnjeta kakorj za kazen.. Nato odideta v spalnico! in se tam dolgo ljubita. Sevnikar j obleži na postelji in zaspi. Ob treh ga zbudi gospa, Ze je oblečena in! v klobuku. On si splahne naglo; obraz, otere ga in vrže nase suk-' njo. Poišče palico in gre ž njo naj kolodvor.
(Konec prihodnjič.)
Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA 15 ATI S. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi, ker sporočiti mu imam marsikaj. — Joseph P»a-tis. Box 472. IiosTvell. Somerset Co., Pa.	(8-10—32)
GliAS "NARODA, 10. DECEMBR A, 1915.
V ČASU MIRU.
V Trinerjevem Koledarju za 1. lf>16 vidite razne slike o naravnem bogastvu in prosperiteti v času miru. o napredku na zemlji in na morju, o napredku na svetovnih trgih, produkte zemlje in o raznih razvedrilih. te hočete dobiti eno kopijo Koledarja, pošljite 10 centov na naslov : Mr. Joseph Triner.
1333—1339 S. Ashland Ave.. x 10.17.24-12)	Chicago. 111. I
Iščem svojega brata RUDOLFA I KAL 1STER, podomace Fakieevj iz Juršič pri Št. Petni na No-J tranjskem. Prosim cenjene ro-; jake sirom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker jaz sem hudo bolan. — Anton Kali-šter. Box S3. St. Marys. Pa.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANDREJA FERK-MAN. Pred petimi meseci sva bila skupaj v Crestmont. N. < Prosim cenjene rojake, če kd>> ve za njegov naslov, da ga ml naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Podboj, Box 2f>. Pensacola. N. C. (9-11—12"
[W'Sa^TmrnlmmuS'
i 407 East 58th St. NEW YORK, N. Y.
I ^--\	STAROKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK.
J	Zdravi uspešno bolezni želodca, pljuč, jeter, m1-
5 //	tmrja ii) vse notranje bolezni, kakor slabokrvnosi.
3 / |	« revniatizem. tajne bolezni, božjasr, bolezni na ma-
5/	i \ ternici, kožne bolezni in otroške bolezni. — Zdra I
J t	f f i z zdravilnimi rožami, katere dobiva iz domovine. —
J'	»^ Jl'.i.l^ j vsakim Slovanom govori v njegovem rodnem je-
0	T ' / ziku" U(1Prto v*:lk »lan (tudi v nedeljoI .hI dc-
9 \ ggM _ &	v<1tih zjutraj do sedmih zvtrt-r. (Med prvo Ave. in
9	Ave. A. Blizu prve Ave.) Pišite ali pridite osebno
^	— Do njega se pride % nadcestno ali cestno želez
^	nieo po prvi. drujji ali tretji Ave., in po 59tli St.
gj	"Crosstovcn car".
Iščem svojega brata MATEVŽA KAUČlO. Doma je iz Jarčje do-I line. občina Žiri. Pred petimi leti je bival v Welling, Okla., j I in od takrat še nisem nič cula ! o njem. Prosim, da se mi javi.' ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi na-' znani. — Therese Šifra r. Box 233. Cliff Mine. Pa. (9-11—12)
Iščem svojega prijatelja ANTONA TONI. Prosim cenjene ro-l jake. če kdo ve za njegov na-! slov. da ga mi naznani, ali naj se mi pa sam oglasi. — Jaeob Zaje. R. R D. Box 115A, Irwin, Westmoreland Co., Pa. | (9-11—12)
v
I Iščem svojega brata JOSIPA PLEŠŠE. ki ga že nisem videl celih 7 let. Prosim ga, da se mi sam javi. Ce pa kdo izmed rojakov Slovencev in Hrvatov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. — Ivan Ple.ššc Sudae, M un i s in g, Mich. (>10—12) j
Rad bi izvedel za naslov svojega; brata JOSIPA KOVAČ. Doma. je iz Palčja pri št. Petru. Pro-, sini cenjene rojake, če kilo ve za njegov na.slov. naj ga mi ja-j vi. ali naj se sam oglasi. —, Mike Kovač. R."2. Box 142.' Meyersdaie, Pa. (8-10—12)
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413.
Za obilen poset se priporočam.
JOS. SCHARABON.
RESNICA JE,
da človek, ki ima hišo ali drniro posestvo naprodaj in nemara dati agentu prodati, je veliko bulj nevaren kot agent. Kajti ee misli agent ostati vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kupčiji, da ust reže svojemu odjo-jualcu, nasprotno pa lastnik ]K>sostva gleda, da <I«>1 »i kolikor more več. in mu ni prav nič na tem. če je kupovale« zadovoljen ali ne. saj to jt- nalilo enkrat v življenju. Ravno nasprotno je z agentom. Ce agent kupcu |>o-polnoma ne vstreže. dotični lahko onemu agentu škoduje, dokler je isti agent, v okolici nezadovoljnega kujf-ca. .Taz sem že 24 let v Clevelandu in mislim biti še U4 let. torej ni nevarnosti. da se skrijem po kupčiji-
JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
HARMONIKE
bodla 1 kakršnekoli vrste izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno tn zanesljivo. V popra v _• zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem it nad 18 let tukaj v tem poslu In sedfc. v svojem lastnem domu. V poprave* vzainem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu k* koršno kdo zahteva brea nadaJjnii i' vprašanj.
JOHN WENZEL,
1»t» p.rf	rio^olmnj om. i
Naj bo vaša prodajalna privlačljiva. i
ii
\ <'liki « lcktrični napis narodi triiovtno I'oznaiio.
Uprašajte svojega soseda, ki ima tak • 'Irktrični napis.
Potem pa nam dovolite, da vam kaj vee povemo o tej vspešni metodi ki poveča promet.
The New York Edison Company
A.t Your Service
CJenerid Ofinces: Irving Placc and 15:li Street Telephone: Stuyvesant5600 Branch Office Show Rooms fur the Convenience of the Public -124 Broadway	Spring 9890 *124 W 42nd St Rrvant 526"»
125 Delancey St Orchard 1960 *151 E 86th St Lenox 7780 10 Irving P! Stu\ vesant 5600 *27 E I25th St Harlem 4020
^>62 E 149th St Melrote 9900	j,
*Open Until Midnight	I
Night and Emergency Call: Farragut 3000	\l
In t nekoliko resnejšem razpoloženja premišlja: Xeko no^, neko celo dolgo jesensko noč sem zaradi nje prebedel. Zvečer, ko sem razložil svoje solzi ve občutke zadnjih dni. kar se nisva videla, je zmajala z prlavo in rekla: Iz te moke ne bo kruha. Zaradi tega vsakdanjega stavka sem prebedel eelo dolgo noč. Neverjetno, neverjetno in vendar resnično! Hotel sem odpotovati, obrniti življenje, kakor obrne čitatelj list knjige, ter pričeti z novo stranjo in novo povestjo. Morda je bil moj umetniški čut prefin, zato nisem mogel tega storiti. Prejšnja povest namreč Ae ni bila končana. Tn ostala je vendar torzo do današnjega dne. Kateri izmed "umetnikov'* ni pustil vsaj enega svojega dela nedokončanega ?
Toda Dana pride. I)ana pride! To je že opravičeno tako: ker ji ni bilo nikoli več do mene. ji tudi zdaj ni. Nje ne moti. da sem slučajno jaz uiož njene prijateljice, to je tisti, ki je prebedel zaradi stavka "Iz te moke ne bo kruha" eelo dolgo jesensko noč. Vendar, zakaj bi bil človek pesimist!
Poglejmo in pojdimo z zeleno zastavo v bodočnost! Trdna volja daje pogum. Jiodi tako. kakor hočemo! Zakaj pa bi ne bilo? Saj je to za svetovni red brez pomena, kakšne misli ima o meni Dana, ko pride obiskat mojo ženo.
Nemara se pripravlja Dana v mislih na sestanek. Po dolgih letih se želi srečati z menoj. Spomini, spomini! Toda stojmo! Kakšna ženska, je Dana ? Nekoliko afektirana ženska! Modra ženska? Ne da se ravno tega trditi. Ona na primer vzklikne jako tragično iz duše dna: "Bože mili!", lovek pričakuje nečesa tehtnega, nesrečnega, a ona nadaljuje: Kako dolgi dnevi bodo spet pozimi! Ta "Bole mili", to sploh ni slovensko. Nihče ne govori tega. To zapiše kvečjemu slab literat. Dana se poslužuje takih besed.
Vlak pelje skozi predmestje. Tovarne na desni, tovarne na levi. Visoki rdeči dimniki, rdera poslopja brez drevja. Po cestah črn prah, hiše od njega umazane, trava in grmovje slabotno, zadušeno. Ob železni eesti kope bosih otrok. Vse nizko, revno, izžeto in izpito.
Slovensko-Amerikanski
koledar
ZA LETO 1916
Cena mu je
j 35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING i	COMPANY,
82 Cortlandt St., New York.
TJ zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: i Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. i Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, 111.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Inc M. Klarich, 832 E. Ohic St., Pittsburgh, Pa. 1 M. Perušek, Ely, Minn, ir več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah.
NAZNANILO.
! Rojakom širom Amerike nazna njam, da sem odprl lepo urejeni
trgovino in knjigoveznico j na 2537 Myrtle Ave., Glendale V zalogi imam režne vence, svet« podobe, lepo izdelane jaslice, mo ške in Ženske denarnice ter vet drugih stvari. Rojaki iz New Volka. obiščite me in prepričali s» bodete! Kdor mi pošlje potrebni svoto, pošljem mu poštnine pro sto v katerikoli kraj v Združenil državah po sledečih cenah: Rožni vence od 30? do $1.00. svete po dobe s steklom za na steno po 25< i lepo izdelane jaslice od 60e df $1.10. posebne vrste za na steiu iz žido prevlečene po .$1.35, moški denarnice z zlatim napisom svo je.ga imena od $1.50 do $2.25, žen ske denarnice male in velike od $2.00 do $3.(H). Kdor bo naročil, mu ne bo ž',1! Naslovite: Alois Gregorin, 2537 Myrtle Ave., Brooklyn. N.Y.
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočana ■voja
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večeraice, 69. zv.
6.	Trojka, povest, namesto mo-litvenika.
En izlis knjig po pošti stane ( 5.150, za naročnike v Pitsburghu. levelandu in Chicagi pa samo, 31.30 ker v teh mestih imam za- \ ogo. Sprejemam tudi udmno za »rihodnje leto, ki znaša samo en ' tolar.
ALOIS SKULJ,
?. O. Box 1402. N, Y. City.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in 2 majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešniir načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor sc sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju ir ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
* muc j>c uaucs po io Knjižico jn u njej Doste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaiopra . ^^sŠfes^	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih mor&l zr.ati
T^ vs»~Jk moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni ' tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej' hočete znat;, kako bi do-X	bili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno
knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. '	Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in r.aslov na
spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, III., Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniška Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime in priimek________________________________________ ____
Štet. in olica ali Box____________________________________________________
Mesto______________________________________Država_______________________
I x^IM
I osebna I poslanica H nade.
fX Želim, da me pozna vsaki mož in IH vsaka žena v tej deželi, katera trpi na N, Hj bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot |M prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem 9 stori! v preteklosti in kaj delam secL-ij. Hj Moja slika vam lahko spričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beli
dolgih letih študiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teSko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče* in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po biezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo poslanico nadc.
^I
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Forest City, Pa. in okolici.
Upravništ.vo "Glas Naroda" i
$iQo.oo mm. - 21 pekov mmw pmeko - m
li«??//?1^ damo w.k^u. ki nam dokaže, da prodaja se kak drug! te pristne ure na 21 k.menov, 14karatno pozUčeoe. jamčene za 2O let ra na?o ceno
i	iT 3B	"Vuedern°- ^ razširimo vsepovsod naše prutne urs -a 21 kaminov, sta-.™ to ponudben vsakemu ki n^n ^lje tao.U, t® "centov de-
I pozito. pošljemo ta .oj po posti al. ekspresu na ogkd tako pmbio tiro n- 21 k«menov, 14-kara wo pozlačeno, b trojnim pokrovom, bo ato (rravirano jamfeno za 20 et	, -
i ^	^ ^	®® P^ te v ,e dajemo teh 35 darov pooolnoms ZASTONJ Verižica a priveskom, model Revolverja na 32 kaHber. tauiictT^o ventrilifon
' ^	10 "ro-bud^ikf°-	Pa«"d.co! čopičem, pnvesek k kuka u, kWžec. broso. prstan. za->e»tn'c-. poročne pretane. majhen model ure s or«v«»sk^ n. zapestnico s uS SSco ^
I	.Ravnikom, kavelj ž zaponko, če se vam bo uro ter teh 3? p red.-ne to, pn neslo na v; 5 dom ter vam bol u*ai tli. potem plačajte «tanok T«	«■>
■ V? ^ . J vOIn tesa"aa, "O?* Vmo *** zamenjamo za novo popolnoma -.astonj. Treba nan je poslati le 20 centov v: namkah ter uro. d se p > erije poštne stroike Kezadc vr-Iir im vrne-I	^^ na21	pozlačeno, j.mčeno za 20 let. Iz Canade ^bl'iSJiSi vls^delar" v^f
UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 120, Saint Louis, Mo.
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeSe vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo | vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 J proof močan tropinjevec 4^ gaL $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih j cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent j« ro-1 jak M. ŽugeL j S spoštovanjem
S. JACKSE, Bok ]«1,	St, Helm Gal
.MicuKHii. vst" «)zeieiu. rota [»'.sečna. bela kakor umita. dr^A'je sočno zeleno, gojeno, vrtovi prosti in smli njih vile z napisi: Vladimira, Tiniea, Planinka. Vlak vozi počasi in prehaja s tira na tir. Ljudje vstajajo in pregledujejo prtljago. Tudi Sevnikar šteje. j
—	Osem kosov je bilo vsega' skupaj, ali ne!
In žena prikima.
—	Osem, da.
Razdelita si jih. On vzame tež-j je, ona lažje. Vlak obstane. Izstopita, rineta se z gnečo skozi izhod in prideta na cesto s širokimi tro-1 toarji.	I
—	Ti, Tone. pravi gospa, ti si bil tako zamišljen. Morda ti ni prijetno, če pride moja prijateljica. |
—	IIo. se zavzame, ho. pa še kako prijetno, pa še prav posebno prijetno! Kaj pa najina dogovorjena slovanska gostoljubnost *
Gospa se smeje.
—	No, vidiš, očita on. no vidiš. Pa praviš, da mi poznaš glavo in
srce!
*
*
Sevnikarjevo stanovanje obstoja iz treh sob. Plačuje mesečno skoro osemdeset kron, kar mu je večkrat jako narobe. Plača njegova je še razmeroma nizka, oženil
ni bogato in sam tudi nima pri-j vatnega premoženja. Zdaj se bliža ravno prvi tistega meseca, ko je treba plačati stanarino za tri mesece naprej. Sevnikar misli pogosto čez dan na to in je večkrat m-koiiko nervozen. Odštel bo skoro vso plačo.
Drugega dne po prihodu .šeta zjutraj po sobi in razmišlja ravno o tem. Žena pospravlja sosedno sobo in nese vanjo steklenico z vodo. kozarec, pomivalnik in dve brisači.
To je za Dano, šine Sevnikar ju v glavo, stopi h kletki, ki stoji na pleteni mizi tik okna in se meni n škorcem.
—	Kako je, škoreek? Ali bi čr-vička. gospod škorček?
Popoldne, si misli medtem, pride. Homo videli. V meni, mislim, da ni ničesar več... namreč plamena, žerjavice. Nič ne tli, liaha!. Ko se človek oženi, se umiri. Srai-| sel za fantovstvo, za izpremembo naenkrat preide. Vse ima doma in j ničesar si ne želi več.
Skozi okno sije soluce, v kletki se šopiri škorec, hodi po tleh, ne-j pretrgoma se pogovarja s svojim hreščečim glasom, pobira in j«% po steni in po tleli se igrajo lise soln- j ea. zunaj ropoče služkinja s po-{ sodo in medtem preteče dopoldne.
UMu ga večera nripav uo nje in j» tsepetaje vprašal: Ali smem spremljati?
D 'Igo je /i* tega in ue ve se, če š<- stoji tisti javni vrt, kjer se je 'n godilo. Dana Uradnova je sed-«t t t::krat na klop. (jledala ga je j.:Kh čudno s tistimi svojimi veli-. i.'tii rj. vimi očmi, v katere se je t;;k > nesrečno zaljubil. Pola-lt" i ; j» razumel, da je nikaj tre-1 i p'tja-snila. In pričel je še «*n-
\!i. prosim, dovoli gospo d ič-. da prisedein? Jaz namreč sa-.uo dan«-«, takt) govorim, ker sem hripav, siecr imam glas.
D.'na se ji» zasmejala z belimi /•■biiii, ki jih ta hip Sevnikar po-\ od vidi. V gozdu onstran polj, nit ji med njivami iu ne visoko nad jarkom tik vlaka, letijo, ja-ko naglo letijo ž njim.
.Ve s.*, ona gotovo ne ve, si reče v mi>iih. Prej, pr<*j je bilo tako, zdaj pa da bi se ona pripeljala v njegn dom. ko je oženjen, to ne i. vi- dobro skupaj. Mogoče je, da bi se dalo sicer opravičiti, nekako uravnati. Morda ravno s tem, ker je bilo med njima tako. . .
Sevnikar bi se skoro nasmehnil m zav/.dignil roko, kakor ima navado, pa se pravočasno domisli, da bi - * s tem izdal. Ohrani torej kar se da vsakdanji obraz, češ: poglej, ženica, kako čisto nič ne mislim '
rnkri:t >e domisli, no. takrat s' m bi! po pravici jezen. Naročila in - je k četrtemu kostanju v alejo i'i tam sem stal kakor vojščak na straži eno uro. Nato je prišla z drugim. Sla sta mimo m ne kakor dva častnika mimo prostaka.' K;:kš«-r« j.* možki v tistih letih! Ko smo šli prvič na ples, kako smo trepetali pred kratkokrilka-mi, šklepetali z zobmi, kakor bi odhajali v vojske strah in grozo.J Pa smo se le parkrat nerodno za-vrtili in sunili iz sebe nekaj okornih stavkov.
To Dano sem imel res rad. Iz cesa se to vidi ? To se vidi i/, tega. k'*r me ni marala. f'e bi se bil ž njo seznanil, pa bi jo bil omalovaževal, I i bila ona tiščala za menoj. Nemara, da bi bil njen mož. Tako ji ni bilo treba, ker sem jaz itak dovolj pritiskal za njo. Pisma. ki sem jih pisal, najneumnej-t.a pisma! Razkladanje še gorkih čustev, zeleno hrepenenje, rumena pamet. Ce se prav domislim, sem ji opisoval svoj položaj: Kakor hrepeni žejen jelen po hladni stu->denčnici, tako hrepeuim jaz po vaši bližini... Ppajmo, da nisem zapisal tega jaz. temveč ona. j Nekaj časa namreč, takoj spočetka. je ljubezen še nekaj kazala, no, potem sem bil "prečustven k Vse skupaj je vzel vrag.
Sevnikar toliko da se ne na-^m-hne, a vzdrži se.	t
■L
waterloo
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P.
Ob pohištvu je slonelo kakih pet ali šest naših, ki so se sicer
smehljali, vendar se jim je poznalo na obrazih, da so ravnokar prestali smrtno grozo. Skoraj vsak je imel v telesu kroglo, toda veselje do maščevanja je bilo močnejše od bolečine.
Še danes mi vstanejo lasje pokoncu. če se spomnim tega strašnega prizora.
Ko je Cebedej izprevidel. da so Prusi mrtvi, je odšel zopet v spodnji prostor ii! mi zaklieal:
—	Sedaj je /i dobro! Pridi doli.
Zatem sva odšla iz hiše.
Kolona je bil« že prodrla mimo cerkve, na mostu so gromeli streli kakor da bi podiral ves svet.
])ru'_;- kolon;- ji* prodirala po glavni cesti in se je slednjič pridružila našim. Medtem se je u.i približala velika pruska kolona, katero sem že videl na višini pri Ligny. in nas je hotela pregnati iz vasi. Tam smo vprvič padli v večjih množinah na sovražnika.
Dva štabna častnika sta v galopu prijezdila po cesti, nakar je pripomnil Cebedej:
—	Topove nam hočejo vzeti. Ce jih imamo tukaj, bomo videli, kdo nas more pregnati.
Stekel je naprej, jaz pa za njim.
Boj za most se je še nadaljeval. V stari cerkvi je udarila peta ura. Na tej strani otoka smo uničili vse Prase, izvzemši one, ki so bili koncentrirani v velikem stolpu podobnem poslopju.
Naše granate so sicer vžgale gornji del poslopja, iz spodnjih nad-stopji so p;i še vedno streljali, tako da se je moral vsak čuvati, da se ni preveč približal temu nevarnemu prostora.
(Nadaljuj«
GLAS NARODA, 10. DECEMBRA. 1015.
VADTAJIZLe,
Hojakom t driavak Illinois ln *vi*eonsin naznanjaaio, da jik ko obiskal nai sastopnlk
a.
T ----------—%
Veliki vojni atlas
^ ojskajočih se evropskih držav is p* kolonij sirih posestev vseh velesil
ObeegP4 1 1 ppznjh zemljevidov
na 20tih straneh in vsaka stran je lO1^ pri 13^2 palca velika
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
ob«ega davet rnntlli zemlje vido -
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena ramo IS centov,
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa loc. v znamkah in natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street«	New York, N. Y
ZASTONJ |
t deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)	.
jlSS^ ?a POSEBNI KUPON j t vredendeset
SASSAN CIGARETNIH KUPONOV »ko f* 1§| g* predloži skupno s devetdesetimi (80) ali rti rac Kg airni HASSAN CIGARETNIMI KUPONI ▼ kaki a> |K M HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ »11 Ml
/Bk v	TH1 AMERICAN TOBACCO CO,	JSiV
mols. Oepl m B-orant St. York, H. I. jfa^* f !
(HEr^i	Ta ponudba usrasne 31. marca 1916.
*fr_ FXABX M£H ateri j« opravičen pobirati nsroi-ino ca list "Glas Naroda" in is »jati pravoveljavns potrdila. Bo »kom fa toplo priporočamo.
Huramištra 'Glas Haroda*,
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New >rork varuje in pomaga priseljen--em, ki so bili osleparjeni, oropali ali s katerimi se je slabo rav-i nali.
Brezplačno se daje nasvete pri-j eljencem, kateri so bili oslepar-j leni od bankirjev, odvetnikov, tr-! »ovcev z zemljišči, prodajalcev i oarobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-meijskih zadevah: kako: postati Iržavljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Sarge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 Rast 29th St., odprt vsaki dan od I ). ure zjutraj do 5. popoldne in j v sredo zvečer od 8. do 10. nre.
MODERNO UREJENA
TfflžPI 6LAS NABOB 1
3SSSS VSAKOVKSTNE TISKOVIN® IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
'««•*«>
* w DELO OKUSNO. • 0
• m •
IZVRŠUJE PREVODI V DRUGE JEZIKE,
W • M
TJNIJSKO ORGANIZIRANA,
'tf o m t(,
POSEBNOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA t
SLQVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
MUSI !
»ae. kakor tu-
rraone brki i o	^ •
-.rada in nebo-	-MffapBwS^
>o odpad«!! is - - JF*«* I < -ie o«lTe>i. RevmtHtem, kcwtibol aH trzanje t to <ah. nogah in križe v 8 dneh popolnoma ozdravim £ae, opekline, bule. ture. kraste in srinte. potni lope. kurje oči. bradovice. ozebline v par dne> >opoinoma odstranim. Kdor bi maja zdravila bra. (•peha rabil, mo jamčim za S5.C0. Pij!ta takoj pc enlk in knjižico. poSljmi zantonj.
JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St„	Cleveland, O-
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.	'
ii wm mm	acw rxrw	w^iti«'? urwr^ vr-ntwrc-- *
Velika vojna mapa
| vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih* Cena 15 centov. m
S	E&dej je natančen popiB koliko obsega kaka drsava,
■	koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. I V zalogi imamo tudi j Stensko mapo cele Evrope $1.50. f Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-
[	njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. I Zemljevid Primorske, Kranjske in Daima-
[	cije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15
K	centov.
I	Pri nas Je dobiti tudi vehfca zemljpvide posameznih
I	držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije,
I	Francije, Beliti ie in Balkanskih držav. Vsi so vezani v
f	platno in vsak stane 50 centov.
I Naročila in denar pošljite na:
j Slovenic Publishing Company,
I 82 Cortlandt Street	New York« N. Y.
(Nadaljevanje).
K. i ni do polt r«-h padel v naše vrste niti en strel in ker sem videl prihajati ee^rjevt-jra adjntanta. sem pomislil: — Sedaj pridemo pa ni i; 11 vrsto. B<»<; nas varuj: Sami so ne bomo mogrli varovati v tem strašnem klanju.
l'< ,|; 1 -,,-m na dt-sno in videl bataljona korakati proti šom-brt-fn k.i'*r s. /• stali pruskim ulanom in hnzarjem naši dra^onei nasproti.
Ob troli so formirali napadalne kolom*. Zgodilo s<1 je. da sem pii-št.d na )«'\o krilo. Vm' j»- šlo po sreči, dokle.r nismo dospeli do poti. ki vodi prvko hriba naprej v vas.
Dospevši v malo dolinico, otikodor je >>il<. /»• videti prve hišo, je nastala strašim pokanje in na fjrednje vrste naše kolone se je vsnla ifi.-;.' i;roir«'lj. I \ vh ok»*n. i/, xsakt-j.'-a podstrešja, izza vsakega drevesa j<- »rrot.ielo na nas.
Oh -ucia 'o žareli sti'eljati z visokima stolpa nad Lipnv. P«»leg stol-; . je bilo razpustavljeuih najmanj dvanajst topov. Oni, ki so bili še Tisi: v zaseki, s., popadali mrtvi dru<? na drugega. Ko smo to za-■ ,i/.il s 11111 tudi zaslišali, da so otvorib* kolone na desni ogenj. Ker so pa ^'iia- ii tudi topovi. l>mo veiltdi. ee streljajo naši ali Prusi.
K sr. i iii Itaial.jon prišel preko hriba. Krogle so letele preko :. ,i š: h jrlav in žariva le \ polje za nami. te je sovražnik izstrelil sal-\«. sn rek;uti iJi«»t• sklonili glave. Začudeno so zijali, tresli so se po i .'leni telesu, stari veterani so pa stiskali ustniee in škripali z zobmi.
K<>ji>na J. i h-tala. \'-al- je mislil. i'-e hi ne bilo boljše vrniti se nazaj. t i .i ■ n le za trenutek. Ko je streljanje za hip pojenjalo, so izdrli rastdiki siib 1 i»• in skoraj vsi naenkrat zaklicali: Naprej:
z.:.>V!i muh t ee i naprej. Najprej po strmi poti, potem pa med drev-u n /elovjeni in iiišami. odk«»der s.» streljali 1'rnsi na nas. (J or je one-ii,i,. iterejra smo .še našli, lioriti >«• s,, kakor b-vi, pa so morali kmalo jiove-iti oro/je. <iorji- onemu, kateri nam je prišel v roke. Nekaj emo-\ ir 11 k« t\ s.- je še pravočasno obrnilo in odkorakalo. Semtertja so se tistavili in oddali par strelov, šli smo naprej in streljali kolikor se je dalo.
slednjič -iiep d« speli \ si dreves in do obzidja. Omenil sem že,
< j« iz vs;ikega okna molela puška in da je bil v vsakem kotu skrit
vojak.
s;.:i.čil *»eu preko ograje in kmalo so poskakali vsi za menoj. — s' .tune si p nam sledili tudi >';ist ni k i in kričali: — Zakaj ne pošljejo t .. I... v — ( iovek .v moral imeti že presneto dobra ušesa, da je raz-, ume! svojega tovariša.
<>/)•' veni se in zapazil Buoheja, ki je stal z okrvavljenim bajoneti u m- tioj. K• je dospel do mene, je ol stal in zopet nabasal.
\ k';t >t.. m«pž. našega bataljona, razen stotnika, poročnika in nekaj narednikov, je obležalo na vrtu.
T>idi drugi bataljoni so imeli velike izgube. Ko me je zapazil Cebedej oddaleč. je zahropel :
•Josip, brez v»ake«ra pardona. liil je smrtno bled in oei je imel krvave.
l\i \s» ;i štii ili sem >e spl.izil do vrha hriba, kjer sem bil priča
strasni žaloigri.
I ■ s«-j okolici so se valili sivi oblaki dimu. vojaki so padali kaos je. Vi In s; je bila i a obeh krilih bitka med našo in sovražno
splazil s. nt se nazaj in pomislil sam pri sebi: — S to armado ne 1 ' :.io nikdar gotovi. Prusi so v vaseh. Prusi so na eestal; in višinah. p) ij-i - tako daleč, kakor seže oko in še dalje mogoče. Prusi imajo tudi povsod svoje topove. Naravnost blazno bi bilo upirati se.
•lezi: sem se naše generale, kljub temu sem pa imel strah pred
njimi.
Vse to je trajalo več kol deset minut.
lioe ve. kaj je z ostalima dvema kolonoma? — To strašno streljanje je bilo najbrže njima namenjeno.
Mislil sem. -i;« jih je že dosti padlo, prepričan sem bil. da se bomo umaknili, kar naenkrat je pa pridirjal k nam general Gerard in zakričal :
—	Naprej! Naprej!
Te.iaj so pa za grmeli naši topovi s ceste pri Lignv. Vaške hiše hi. >p ; .-sule, tun vil zid se je nekoliko zamajal, malo se je pokadilo in
ni ga bilo več.
(ieiierali s., vihteli stihije, tamhurji so bobuali. skoraj vsi vojaki so pii kričali: — Živel cesar!
s ee]* s., s, vsi pale pruske kroglje kakor toča na nas. toda bobni s" v. bolj . oneli •bum, bum". Ničesar več nismo videli, samo pla-m! s , sliozi nine vrtove, nikdo se ni zmenil za padle. l)ve minute i1 ''.e •"iii" vdrli v \as. /ačeli s puškinimi kopiti razbijati vrata, do-čim s,, Pnisi streljali na nas. Bilo je peklensko rjovenje, stokrat stras-i jš kakor na bojnem polju. Vdrli smo v hiše in prodrli z bajoneti 's. k,r nam j. prišlo nasproti. Klie: — Brez pardona! — je vse prevladal.
l:'1 Mapa.leni v prvih hišah, pa tudi tega niso zahtevali. — Bili s., skovaj vsi stari veterani, ki so prav dobro vedeli, kaj se pravi Ure/ pardona. Branili so s^ do smrti.
sp.ni in jam se eeste. pri tretji ali četrti hiši, ki je peljala mimo e> 1 ' preko malega mosta ob t.-j cesti je deževalo na nas vse, kar si more človek misliti: opeka, kamenje, oknice, posoda in tra-movje.
Obeilej me je bil zagrabil za ramo in zaklieal:
-	- Idi z menoj!
spominjam se še. da sva prišla v liišo, ki je bila nabito polna vojakov. V hiši je bilo temno, ker so bila vsa okna zamašena z peščenimi vrečami.
V ozadju sem opazil visoke stopnjiee, po katerih je tekla kri. o,i/M,.raj so Streljali, in v svitu strelov sem mogel natančno opaziti, kohku naših je padlo. Ostali so prodirali preko njihovih teles, klali in rpih. samo da bi si priboril prost vho l. Bilo je nekaj strašnega gledati ii obra.ščene ljudi, ki so imeli od smodnika črna liea, preplašene obraze in okrvavljene roke. Vsi So pa hoteli navzgor.
N.- v e 111. kako mi je bilo tedaj pri si*eu. vem samo to. tla sem začel kričati:
Naprej! Naprej! Brez vsakega pardona! « - bi stal slučajno blizu stopnjic, bi gotovo tudi rinil naprej iu trenutek pozneje bi me ne bilo več med živimi.
K sr. či so bili pa vsi istih misli in nobeden se ni umaknil svojemu tovarišu. Neki veteran, ki je bil zadobil že več ran. je dospel pod varstvom bajonetov do tretje ali četrte stopnjiee, potem je pa izpustil puško iu se je z obema rokama oprijel ograje.
Neki Prus je bil iz neposredne bližine ustrelil dvakrat nanj, pa še ni izpustil. Potem so se vrgli trije ali štirje nanj. da bi prej dospeli v sobo v prvem nadstropju.
Zgoraj je nastal strašen ropot, strel je sledil strelu, človek bi mislil, da se hiša podira in da bo vse pokopala v svojih razvalinah. Pa še vedno so prodirali drugi po stopnjieah.
Ko prišel jaz za Cebedejem. je bilo vse polno mrtvih in ranjenih. oknice so ležale na tleh. stene so bile okrvavljene s krvjo in noben Prus ni več stal na nogah.	— -
1 dobit* "GLAS KA&ODA" akod itlrl mtsecft dnevno, SxvxemM nedelj in po-
•lavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na iestih straneh, tako, ct dobite tedensko 20 strani berila, v ratteen 156 strani, ali 624 strani ▼ itirik cutcih. "GLAS NARODA" ftonaia dcevno poročila x bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 12,0001 — Ta itavilka jasno govori, da je list zelo raziirjen. Vte otobjft Hira je organizirano in spada r strokovne unije.
JL&j prarij« piaataljl. afwjakl la drflaralkl • Kajlal Box* DL
orub«?
"Doli z orožjem!"
1.47 Nikalajerli TaistaJ Je plial: Knjigo ua a raUkla all«' fo»» prebrat ln v nje} nafiel yeliko koristnega. Ta kajlsa atl« rpUva na človeka ln obsega neb roj lepili misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je uxirla madam Bta*l al kUe na sveta tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Praf. dr. A Dodel: "Doli ■ orožjem Je pravo ogledalo se£uj6> ca Saša. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da «e bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: aelo dobim knjiga.
Dr. Lud. Jakohovaki: To knjigo bi človek naj raji« polJohUi v eno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem ? aektta goada pr! Krieglach in sem bral knjigo ■ naslovom "Doli ■ orodjem 1" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahka reteia, tla sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem Jo prebral, sem cažeiel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vss kulturne Jexlke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki rasiirjajo Brst« Pismo. Ali M n m mod« astaaovltl Ornih«. )d bi rariOrjala Xm isJl««T
Hearla Karti «T»ji aajbolj »Sarljlra knjiga. Ux Hm čil Edaj fcral~-
C. Netunan H«ferJ — To Je najboijla knjiga, kar se jlk svetal I ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Haas Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 ▼ Berlinu)S Ki bT" slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pc-■odiL tfaj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi «11 ■■]• krlšemavet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem gova-ra t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-. Al strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berts PL Snttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, ta m a* bo alkd« vei navduševal sa vojno, Ce bo prebral to kajlg«^ (9N& M CKNTOT.
darsdajts J« prti
Slovenic Publishing Co.,
<2 Cortlandt Street, Hew York City, H. T.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrt; bujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.80 s poštnino vred.
frank sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
r "GLAS HABODA" JE EDINI SLOYKN8K1 DNEVNIK V - ZDSU2EHIH DSZATAH, — NASOOlTE BS SAŠI i