"SPv^k da«jrfSflRii Ub J prssnikov. igsutil daily pt ßaadsys Holidays. ^TO-YEARXXV. 'D/V£ PODPORNE JEDNOTS Cen* lista =4^00 iib! ii i i Aiwptanc« for ' i1"^ * " iLTMST Chicago, lU., sobota, 15. oktobra (October 15), 1W2. tUng at ipiKjaTrTu^TIpoiS * 0M ■ Act jQcn^9l7^uU>orUad on Juno 14, IUI H J .Subscription $0.00 Ttrrfr rrff„ in NN oll indorairaln "prijatelj«-" i» "sovražnike"—vae kar leze in gre. Wollovo "izdajstvo" mogoče pride pred konvencijo federacije Pomožna akcija v lllinoisu W a* h i n K t on •— (FP) —Absu rd- jost politike Ameriške delavske [ federal i m že dolgo ni bila toliko [rtftfaljeiiH kot v sedanji pred-[aedniški kampanji. Iz nasprotujočega indorsiranja raznih senatorjev po Greenu in Matthew Wollu je razvidna vsa farsa "ne-strankar«ke" politike federacije. Višek farse je v tem, da je Green kot predsednik indorsiral -prijatelje," ki kandidirajo v senat. Med njimi je več takih, ki ,0 bolj naklonjeni velebiznisu tot delavstvu in nekateri celo sovražni, na primer senator Stei-wer iz Oregona. Matthew Woll, osmi podpred-sednik federacije, pa je potom ivoje "delavske" tarifne konference indorsiral kandidate, katere je Greenov odsek proglasil za "»ovražnike." Tako imajo delav-iko poverilnico v žepu vsi senatorji, "prijatelji" in "sovražni ki," ki ponovno kandidirajo. Screen je proglasil Ha primer »enatorja Sjnootha iz Utaha za ■sovražnika," ker je glasoval za 'yellow dog" sodnika Parkerja, katerega je bil imenoval Hoover za zveznega vrhovnega»vSodnika. Izkaznico "prijatelja" pa mu je ! dala Wollova "delavska" tarifna organizacija. '■•..■•; Slično tudi s senatorjem Tho-martom iz Idaiha. Green ga je zavrgel in se proti njemu boja tudi državna delavska federacija, kar pa ni motilo Wollove skupine, v "kateri j« več vplivnih reakcionarnih linijskih voditeljev, da bi ga ne indorsirala. Wollov bla-KohIov je dobil tudi senator Watson iz Indiane, vodja stare garde v aenatu, proti kateremu je nastopila federacija.' Vsled te konfliktne taktike je med unijskimi voditelji v Wash-ingtonu nastalo vprašanje fWollovem izdajstvu federacije. IMuzije so živahne in slišijo se grožnje, da bodo proti Wollu na «topili na prihodnji konvencij federacije, ki prične 18. novembra v ( incinnatiju. Cc že pride do tega ali ne, je konflikt v glavnem med Gree-nom in VVollom. S svojimi in-derairanji kandidatov, katere je »vrgel (Jreen oziroma federacija. «e mu je Wull definitivno po l«U\il po robu. Woll je običajno predsednik resolucijskega odselita kom Lucije in kot tak glavh wm.rjcvalec taktike federacij«. C* I"» t-» mesto dobil tudi na prf-h-Hi, Konvenciji, pomeni Gree-kapitulacijo in prehod fak-IJjj'HT.i vodstva federacije v Wol|«j\(. roke. Ena od treh predlog za pomol brezposelnim sprejeta v državni legislator! H KOMUNI-E REVOLTE V BOLGARIJI Springfield, IU., 14. okt. — Spodnja zbornica državne legislature je na včerajšnjem zasedanju sprejela eno od predlog za pobijanje bede, drugo je ubila, glede tretje pa je odgodila akcijo. tPredloga, ki je bila sprejeta, določa, da lahko okraji porabijo en cent od tricentnega državnega davka na gasolin za podpiranje brezposelnih. Ta načrt, ko ga bo podpisal governer Em-merson, bo v veljavi do meseca julija prihodnjega leta. , Predloga glede davka na blago, katero je predložil poslanec Homer J. Tiče, je bila poražena s 83 proti 88 glasovom. Akcija o tretji predlogi, ki določa da posamezni okraji lahko izdajajo bonde, ne da bi to vprašanje dali volilcem na referendum, je bi la odgodena. Governer je sklical izredno sedanje legislature z namenom, da poslanci sprejmejo načrte za pobijanje bede v državi, zlasti pa v Chicagu, kjer so potrebe največje. Vladna korporacija za rekonstrukcijo financ je namreč odredila, da Illinois ne bo prejel nadaljnjega posojila, dokler ne izčrpa vseh sredstev. 'Dft-li bo vladna korporacija zadovoljna z akcijo Hlinoiske legislature, je Še odprto vprašanje. Poslanci upajo, da bodo prepričali odbor korporacije, da so povsaj dobro votjo *NÄ? rili vse, kar so mogli v obstoječih okolščinak Diskusija o pomožnih načrtih je bila burna. Nekateri poslanci so v svojih govorih poudarjali, da so izgredi lačnih neizogibni, ako legislature ne bo storila ničesar za naštevanje brezposelnih. _ IrshII »oč# izročili potne-II H«t« Zahtevo ameriškega koneula Atenah je odktonU Rebelem so se pridružile vojaške čete. Častniki pobegniti če» mejo _ . Dunaj, 14. okt. — Komunistična revolta je izbruhnila v južni Bolgariji, se glase poročila, ki so bila poslana sem preko Belgrade in Aten. Telegrafska zveza s Sofijo, kapitolom Bolgarije, je deloma prekinjena, vsled tega ni bilo mogoče dobiti direktnega potrdila ali sanikanja poročil o re* volti. Urednik lista "Pesti Napo-lo" je telefoniral ii Budimpešte, da je veliko število bolgarskih vojaških častnikov pobegnilo v Grčijo. Ti so povedali, da je središče revolte Nevrokop, mesto z 12,000 prebivalci v bolgarski Ma-cedonlji. Tam so komunisti s pomočjo vojaštva zasedli poštno poslopje, telegrafski urad in druga vladna poslopja. Komunistično g banje se je zelo rasširilo v Bolgariji. Pred tremi tedni so komunisti pri rrni-nicipalnih vblitvah pobili večtno sedežev v sofijskem mestnem svatu in od takrat so {trlčells konsolidiranjem svojih pozicij širom države. Stranke, ki so naklonjene kralju Borisu, so doživele velik pora» v Sofiji, nakar je premijor Nikolas Musčanov naznanil, "4a ne bo toieriral rezultata volitev, da bo razpustil novi mestni svet in da bo kraljeva vlada podvzela potrebne korake." Premijerjeve besede sa je smatralo sa grožnjo, da n^me- postavno. Pred volitvami v Sofiji je več drugih manjših bolgarskih mest imelo komunistično večino v zbornicah, a to vlado ni posebno vznemirjalo. Politični nepokoj se je že večkrat pokazal v zadnjem Času. Od meseca Junija 198* tvorijo vlado demokrati, kmetska stranka, liberalci In radikale!. Nedavno so bili demokrati isklj učeni iz vlade, kar je bilo posledica agitacije Članov agrarne stranke, ki so dolžlli demokrate perseku-cije kmetov, katere bi morali re-prezentlrati, demokrati pa so dolžili agrarce, da se družijo s komunisti. Milica ubila rudar-skega stavkarja Dva častnika navadne garde ob-tožena umora.; Bo jasen pred novimi nemiri na illinoMtem premogovnem j^alju Taylor vlile, 11,14 okt. — Za-porni povelji »ta bili včeraj iz-dani proti dvema častnikoma državne milice na obtožbo umora rudarskega staffer ja. Zaporni povelji je izposloval Thomas F. Foster, žu^n v To-veyju, proti i>olkovniku Robertu W. Davisu in kapetanu Carlu J. Meachamu, miličnik Russell Mayers, ki je oddal kroglo na rudarja A. Ganisa in ga ubil, je bil pa pridržan v baraki narodne garde ter bo prišel pred militari-stični tribunal, ki je uvedel preiskavo. ^ Ganis je že četrta žrtev rudarske vojne, ki Je pričela pred tremi mesCcl. Neki miličnik je včeraj zjutraj obs^rehl tudi Hol-jlisa Butte rflelda, pismonošo, ki 'je ignoriral millčnikovo povelje, tri «enBke In šaatj moftkih pa je SESTANEK MED MuDONALDOM IH HERRI0T0I Državnika tola v privatnem ras-govoru raapravliala o zahtevah Nemčije dobilo lažje poškodbe, ko se js truk narodne garde, na katerem so se vozili, 'prekipnil v jarek In zgorel. ' 4 ^ ^ Očividci so Izpovedali, da je Ganis stal pred hišo Johna Fo-derja v Toveyju, ko je prišla mimo četa miličnikov. Mrs. John Miller je pozvala .miličnike, naj aretirajo Ganisa, kar jo je prej obkladal z žaljivimi priimki. Miličnik je ukazal Gnnisu. naj ie umakne, kar pa j^' slednji ignoriral. Nato je počil strel in krogla je sadela Ganisa v nogo, nakar je bil odpeljal v bolnišnico, toda na poti j« Umrl vsled velike isgube krvi. I Umor rudarja je razburil prebivalce v Taylor v Ulu. Rudarski stavkarji so se p0M epat zbirati na ulicah in bojazen pred novimi nemiri in zgredi je velika. V tej okolici se sedaj nagaja sedam kompanij narodne garde, ki so pripravljene vstopiti v akcijo v slučaju Izgredov. Kanadski farmarji t gladovnem pohodu Winnipeg, Man., 14. okt. — Več sto farmarjev je organiziralo pohod proti Winnlpegu, kjer bodo predložili svoje zahteve po finančni odpomoči prem I j er Ju Brackenu. Mnogim farmarjem v provinci Manitoba groze evlkci-je, ker ne morejo plačevati dav-kov in drugih obveznosti. l/>ndon. 14. okt. — Francoski ministrski prodsednik Edouard Harriot In premijer MaoDo-nald sta imela včeraj »estanak v uradu brltskegn premijerja, kjer sta se rasgovarjala pet ur o problemu zastoja razorošitve-nih pogajanj, ki je rezultlral, ko je Nemčija pred par tedni naznanila. da ne bo poslala svojih repreae>tantov na rasorožitveno konferenco, ako bivši zavezniki ne pristanejo na njene zahteve glede oborožitveno enakopravnosti. Razgovora v premijerjevem uradu se je udeležil tudi sir John Simon, britski minister za zunanje zadeve. Po zaključku včerajšnje konference je biUT podana izjava, v kateri je rečeno, da je bil ras-govor prijateljski In da se bo spet obnovil danes zjutraj, Mnenje prevladuje, da bo Velika Britanija ponovno PoivaIa evropske velesile* Francijo. Italijo in Nemčijo, na konferenco, ki naj b| razpravljala o nemških zahtevah. MacDonald je nedavno naznanil, da se bo taka konferenca otvorila v Londonu, nakar Je Nemčija odgovorila, d**" bo poslala svojih zastopnikov, ker ne vidi v konferenci nlkeklh koristi, ako ne dobi prej sago-tov IIa, da bodo njene zahteve u poštevane. . >;■,' -J t;: T" MrJfr'* *'»PÄi« ' Hfl. .« li&šLk r S Poročila «e glase, da j« ffer-riot na razgovoru s brltsklm pre-mijerjenj pokazal spravno «tališče napram sahtevam Nemčije. On ne bo nasprotoval ooorošit-veni enakopravnosti, ako ho Francija dobila od ostalih velesil aadostne varnostne garancije. Herriot hoče vedeti, kako daleč namerava Velika Britanija t ti glede saščlte Francije, ki b morala biti večja kot Jo določa jo pogodbe Ligo narodov (n lo-karnskl pakti. Rooievelt slabo poučen o Rusiji Vprašanje e priznanju bo študiral, še bo izvoljen — Jako praktično! ^ ... — New York. — (FP) — Revija "Soviet Russia Today" poroča. da se Je demokratski kandidat sa predsednik* Roosevelt izrazil naprffn njenemu saatopni-ku, da je premalo Informiran o vprašanju fiede priznanja Rusije, da bi m oje mnenje izrazil v Javnosti. Rekel je, da bo morsl ;o vprašanje študirati potem, če bo Isvoljeii; kar smatra za gotovo. Ce bo res Izvoljen, mu bo naj-j več pripomoglo to, da "ničesar r ' a-*.- Pričakuje se, da bosta načel nika obeh vlad danes podala Izjavo o tem vprašanju, ko bo4o razgovori zaključeni. ne ve", vsfj ne o važnih vpraša-njih, katere bo študiral po volitvah. Neve4noat Je najboljša kva-llfikacija za političnega aspi-ranta v Ameriki. Glede tega vprašanja tudi Hoover nI spremenil stališča kljub rasnim govoricam o možnosti priananja Rusije vzled sa-pietjajev na Daljnem vzhodu. Priznanje sovjetov propagirajo le sooiallsti in komunisti Dihovalk priznal ■Mi Mi Zločin je prišel na dan, ka Jil ksnsdHka policija aretirala j PiWBW^XL';,' * Sudbury, Oat, Kanada, 14, okt.—Rev. Theodore Paul Hucal, bivši šupnik ukrajinske fare, Je iznunadil policijo, ko je mirno lapovedel, da Je pred enajstimi H f4f«Jeffs tovariša-du-hovnika v Leadu, D, Atene, G muel Insull, meti v Chi žen veletatv Kobilic«- invadirale argeatfnsko mesto ßiienos Aires, Argentina, 14. ,,kt I živalci so bili neprljet- pr. M-nečenl, ko so ogromni, •Maun, slični roji kobilic inva- dirali nieMto. ' v verskih Izgredih v Mehiki M al m ( ity, |4# okt.—Poro-•l.dapa. država Vera Cruz, N « i. la su bili dve osebi ubi-ll v v« r^kih izgredih v Tuxapa-hu « pa je bilo ranjenih. Krruieerjev brat aretiran '"H,olm. Švedska, 18. okt n Mein Kreuger, brat iva-r* Kn^erja. kralja vžigalic, ki " J" i " i meneči končal življen-I"v i ' Ickern hotelu, je bil are-,lri4' ' h „i,tožbo sleparij, kate-» J' " I Ia ena njegovih kom- trKk, , 14. okt. — Sa-terega hočejo i-u, kjer je bil obto-| .......... _ In poneverbe, se učinkovito upira ameriškim avtoritetam, ki zahtevajo njegovo] ekstradicijo. ^ ,! Bivši multimilijonar ni hotel Uročiti potnega lista na poziv a-mčriškega poslaništva v Atenah. Včeraj se Je oglasil v hote-1 lu, v katerem se je Insull nastanil, ameriški konzul Edwin Pütt in pozval bivšega magnate, naj izroči potni Ust, ksr ps Je slednji odklonil. , Vsa afera se sedaj suče krog insullovegs potnegs llsU. Ame-I riške avtoritete hočejo na vssk način dobiti potni list, ds tako preprečijo Ineullov beg v drugo dršavo. Hočejo gs držati v Grčiji toliko časa, da bodo končana pogajanja med Washingtonern in grško vlado glede ekstra- dicije. „ ^ , Izgleda, da se Insull prsv dobro počuti na Grškem in da bo ostal tukaj in se boril proti eks-tradkijl. Eksperti tudi dvomijo, da-li ima ameriško poslanUtvo pravico odvzeti potni Ust. obrat-1 no pa ameriške avtoriteU trdi-jo. da mora vsak državljan izročiti potni Ust. sko to zahteva-j jo. »>>ali«iti odklonili I je z Atl « 14 okt. — M. Tsalda-fljl^iitelj grških roj si isto v, ki ■ * v »ii velike wpehe pr "^'•Jih pa- amenUraih volitvah, spel predsednika Zai-- »deluje pri formiran f» k'silirijskafi kabineta. Steilaal žrtev v zadnjih Chicago. 14. okt. - Nad stoti-soč ljudi je izgubita življenje pri požarih v Z^uženih državah v| zadnjem dešrftletju. To Izjavo je včeraj podal Rkhard E. Vernor. upravitelj Western Actuarial biroja, pred Člani Klwanls kluba. mn / Hucal Je bil aretiran na ob-aieparstva In Išročenf^poU-1 ___m avtoritetam, ko se ie odkrilo, da ima kriminalni rekord v Calgary Ju, Alberta. Policija Je uvedla preiskavo duhov, nlkove zgodovine In je ugotovila, da Je bil obsojen na devet mesecev zaporu v Calgsryju, ker jo ponoveru večje vsote denarja In napravi) yeö drugih sleparij. Njegov »lučaj Je vzbudil veliko sačudenje, ko Je po aretaciji mirno ispovadal, da Je umoril rsv. A, B. Bal k nota meseca oktobra 1921. Pomožni policijski načelnik Alfred Cuoeebno ameriških ralcev: glasovanje at gada, ksr ne marajo modraea, kot pravi Thomas. Pri lovonju potenclonalnlh socialističnih glasov se najbolj u-dejstvuje Rooseveltova progresivne llgs, kateri nominalno na-Čeluje senator Norrlo. Med pro-gresivcl pledlra, naj dajo demo-krstom še enkrat priliko, Oa ee bo Roosevelt Isneveril e zvojo ad-minlstrscijo, bodo lahko proti nJemu nsstoplll šUrl leU poena-, Ta naivnost smerlšklh libersl-cev Je posebno dobrodošle bur-bonskim denliokratom na Jugu In demokratskim raketlrjem ne oo-veru, ki se zadovoljno muaajo tej dobrodušnosti Jslovsga ma-lomeščanstva. Najbolj jih veso-II to, ds liberalci ne aghlevajo nobenih progresivnih zekonsklh koncesij v zameno za podporo. Zadostujs Jim M», ds hočejd poraziti Hooverja in so valed tega sa Roosovolta. tih Ubo- Raakrja m (laži).—Narieal Jerger. DELNIČARJI SE OBRISALI POD NOSOM Ht km jeni ea HIM pri Mkvldaeljl e-lektrarake družbe po mafnej. Al skualni Waahlagtea. — (FP) — Last nlkl navadnih (common) In 'psr-ticipatlng' delnic Clarion River Powers^o. so se obrisali pod nosom, ko so upravitelji prodali družbo Associated Gas A Electric grupi. Posestvo je bilo prodano sa šaet milijonov In pol, za toliko kot so snašate prednostno obligacija In stroški likvl-dacije. Za navadne delničarje nI ostalo nič. * Alo pa je bolj za likvidacijo delničarjev kot pa sa podjetje, katerega iß prevzela iste skupina kot ga je prej kontrolirala. Ispodrinjena je bila te slsbejša grupa po gočnejli Radi te kompenlje je pred par leti nastal boj med progresivno skupino senatorjev In zvezno e> lektrsrsko komisijo, ker Je bila odslovila odvetnika Ruesells In računskega Izvedenca Klnga. Odslovi jena oU bila, ker oU ras- Rna oaeha aWU pri napadu aa cerkveno procoaijo Orsnsds, ftpanlJa, 14, okt. — Neka tonsks Je bila ubita, več drugih oseb pa Je bilo rsnjenlh v mestu Cogolis de Vegs, ko Je bil otvorjen ogenj ns množico, ki je korskala v cerkveni pro-ceslji. ___ Priprave sa otvoritev rasorošlt. vene konfereaee Ženeva, 18. okt. — Arthur Henderson, predsednik svetovne raaorožitven« konfartnee. je vče-raj naznanil, da bo sklicsl sejo glavnega konferenčnega biroja, da uredi priprave sa sklicanje general n«gs zasedanja v sad-nJem tednu novembra. Nearifca policije navalila na ka-munUlične tlakama Berlin, 14. okt — Policija Je včeraj vdrla v komunistične tiskarne in knjigarne Iar saeegla veliko število prevratnih tlako-vin In drugsga materisla. krinka!« finančno manipulacijo dratbe Dognala sta. da je bilo v podjetje dejansko Investiranih le U.MßOO In ne IU.0M,-000, ns kstero kapitalizacijo j« družba InsUtlrala. Russell la King pe eta se borila proti temu naplhnjenju. Ts zadeva je Še zdaj pred sodiščem, ker gre sa ustavno«! zakonaif , .£ ..k- PROSVETA i» Ol«» 91M m u-n m » or TUB PKOSVCTX m frtmn <*»» N. If«), ^ •i. i« »M » • Ml» ^f*1* 4» M «MB U* M Ameriiki fašizem Španec po imenu Jo** Ortega y 0pm»«t j« spisal knjigo * naslovom "Vataje mase", v kateri dokazuje, d» današnji politični, socialni in ekonomiki nepokoj Evrope Izvira v glavnem iz tega, ker sili mase na krmilo — masa pa Je nesposobna za vlado. Pisatelj Je definiral mano za "večino povprečnih ljudi, ki nimajo posebnih «možnosti". . Nekdo Je prevedel to knjigo v angleščino In pred kratkim je izšla v Ameriki. na*i reak-cionarji so pa hlastno planili po njej in zdaj aplavdirajo avtorju, češ. «lava mu, veliko resnico je povedal. Maaa ni sposobna za odloče-vanje o usodi delila i Masa nima sposobnih ljudi za sekonodajstve in administrativne dolžnosti! Maaa na saa voliti! Demokracija j t* torej sleparija — izjalovila m Je! Ta aplavz pa ne velja le avtorju omenjana španske knjige, temveč vsakemu "krepkemu Individ I ju" v Ameriki In Evropi, ki pove aH zapiše kakšno norčevanje na račun prava demokracije. V povojnih letih J« v krogih "najboljših umov" v Ameriki v navadi, da se ko-lefcttvni napori ljudstev vsepovsod omeJova-iujejo in blatijo, na drugi strani pa se poveličuje despotizem vseh oblik. Fašizem v Italiji in njegov predstavnik Muasolini imata zunaj Italije največ almpatlj v Ameriki — ne med ameriškimi Italijani, temveč med domaČimi diingoti. Tudi za Hitlerja v Nemčiji je precej lepih besed; sploh za vse diktatorje v Evropi — razen ruakHi — Imajo bolj ali manj toplo srce. i »m Vse te ameriške simpatije za vse, kar Je reakcionarno despotičnega in avtokratičnega, niao gola abstraktnost. Vsi ti aplavzkin pokloni so mlade in skrbno negovane klUfe- ameriškega fašizma. Kdor misli, da Ja Amerika varna pred fašizmom, se moti. Varna Je toliko čaaa, kolikor časa bodo tukajšnje demokratične sila (ne fobna" ia politično <1<*mokraclJo bo treba zamenjati z dikuturo (MU Držimo se delavske politike! Daluth, M Inn. — Tudi tuNao •labe delavake razmera kakor povsod v Združenih državah, ioovreva »racperiUrta ae noše pa noče vrniti, še*>rav je Hoover •am danee najbolj potaeMc, da bi se bahal pred volilcl, češ, vse dobro je njegova zasluga, kot ma navado. ' M Delavci, ali ae bomo kaj naučili* ta težke borbe za «vi jen je ali bomo še nadalje Uvall v temi. da naa bodo izkoriščevalci vodili kamor bedo hoteli? Jaz i4vHn. da nekaj ae motamo naučiti. Delavei, trpini, stopimo •kupaj n* volilni dan & novembre in bodimo mi velik* večin*. Recimo izkoriščevalcem: Do tukaj In na dalje, dol z izkoriščan* •m! Volimo kot en mot socialistično listo. Na tej listi ao mož* je, ki eo zmotni odstopiti današnje vfllke krivice z* dalavce, predvsem pa Norman Thomaa in James Maurer, ki sta vpdna, da Jima vsak delavec zaupa svoj Klas sebi v korist. Glejmo tudi, da pošljemo tudi v senatno In kongreano abor-nleo kandidate, ki so zmešni in voljni odpraviti današnji fnili gospodarski sistem. In da na bomo zmagali, bomo vsaj rekli, da jtmo storili svojo doMtnoat In bomo se še nadalje bojevali do Glatovi iz naselbin Zanimiva tilSo Iz ra3T& zmage. Pustimo našo staro navado c*-pljanja za drugimi, čel, d* dela-vac sam ni i* politiko in "proč politiko Iz društva!" Trpin, delavec, zapomni si, da politika jo še edin* svoboda, ki nam Je c-•tala na tem pukljastem avetu. Vee drugo Ja še šlo; vaa drugo ao nam varil, le glasovnico in pravico političnega udejatveva-oja še imamo. In zakaj bi to pravico zapravili v korist izkoriščevalcem? Treba Je la, da epozna-mo razliko med k*piUHatlino in delavsko politiko. ftni * kapitalistično (republikansluMiemo-kratsko) politiko it naših vrst! Držimo ae la delavska (socialistične) politike! Drugi zopet pravijo, da so vsi f»n*ki. Vse st^anlfc so epake In vsi kandldatje gledajo za sv<*J tap. TI, ki tako pravijo» pomagajo, da so *av*dpo izvoljeni najslabši kandldatje In najslabše stranke pridejo na krmilo. 8o ša drugI, kl pravUo, da s socl*-Mstlčno stranko nI nič, ker ne morav nikamor in nikoli ne bo zmagal*. Val, ki tftko pravijo, naj volijo soalaHatlčna kandidate, pa bo Šla naprej. KI treba le etat! ob strani in zabavljati. 0-čitajo nam tudi, 4* se med socialisti tudi najde slabih ljudi, ki se dajo preplahtatl in nam no delajo šaati. To je ras, toda mi pazimo, da elahiči ne pridejo n* odgovora* mesta; vedno je treba puliti plevel. Nemogoče pa ja to storiti v rapubllkansko-de-mokratskl atranki, nad katero delavci nimajo kontrole hj v kitari Je plevel v vodstvu ta t*U koranine so krukarsko, da O* morajo poganjati nič 4obrag*. Kdor ne verjame, da ja rapu bllkansko-demokratska stranki gnila v koreninah, naj se poglobi v politično zgodovino Amerike. Imeli smo ša republikanca in demokrata na krmilu In v vešl-nl v vaah postavodajah, pa bilo nič razlike. Imeli smo krizo aa krfso pod demokratsko ip republikansko upravo. To dokagu je dovolj, da delavec ne more več pričakovati rošitve od politike svojih izkoriščevalcev. » čas je torej, da obrnemo hrbet IzkorlŠčevalakl politiki in ae izvlečemo Iz amole, v kateri gazimo. odkar pomnimo. Dokler bodo republikanci in demokratio na krmilu, bomo vedno v smoli Socialistični glaa pomenit ven iz ta smole! Čeprav ne zrn mo, ae bo n*! glas zavrtan. Naš glas bo protest proti ixkoHMa-nju in ne bo nas vest pekla, da •ma ml pomagali, ko bomo še nadalje gaiili v smoli. Dne t. oktobra je bila v Eve-Irthu konferenca Jugoslovanske federacije v Mlnnesoti Udelet-ba Je bila pot oljna. Mnogi ga-v omiki so povd*rJ*ll, kako nam Je potrebna takšna organIzacl ja in da z njeno pomot jo lahko zahtevamo naš procentuahil del Javnih služb aa podvig in izakr** zbo Jngozk>vanaklh naneljencev v Mianeaoti Itd. Program te organizacij* Je bil pred kratkim prlobčen v Pro. sveti In aa tej konferenci Je bil soglasno sprejet. Kdor Je «tal t* program, je lahko za dovoljen. V vsaki minncsoUki naselbini bi morala biti jaaka te organizacije. To ni gan iz acija kot je nek«, te napol pozabljen* AJZ. katere vodi telji Še|iJo splezati po hrbtih Ju-goslovanskih delavcev v vlf je politične urade jn potem pokazati narodu hrbet AH niao tega že storili? Tako se govori Del*vci, zapomnite si, d* voditelji v republikanskih ali de-mokratakih čevljih hodijo po tih, ki niso vaša pota; delajo to le v «vojo korist. Včasih, če veter tako potegne, •• ograjejo tudi za Farmer-Labor party — In zopet za evojo korist. Naša skupna korist pa je, da se vsi delavci pridruiimo delavski organize clji. Naši nasprotniki tudi širi jo govorico, da Je to organ izaci' Ja Johna Kobija is Dulutha Bratje, pridite na naša zborova nja in videli boste, kako Je to govorjenje Iz trte izvito. John Kobi Je po poklicu kovač, po mišljenju pa naprednjak in po Širni Ameriki med vsemi našimi delavci, ki čitajo delavsko časopisje. Ca smo si njega izbrali za predsednik*, smo to storili, kar vemo, da ima zmožnosti in I----ni do osebnih Jcoristt. v Minnesota pridite v „„ Prepričajte se o na- ftlh namenih in smotrih. Jugoslovanska federacija bo imela shod v Evelethu, Minn., «f. oktobra točno otrnni uri popoldne. (Za dvorano boste že izvedeli tamkftj.) Govorili bodo razni zastopniki republikanske, demokratske, socialistične, far-mer-laboritake in komunistične stranke. Na ta način boste slišali vse/— in lahko boste spozna- II one, ki lovijo le vaše glaeove, in one, ki v resnici telijo izboljšati vam in sebi življenjski ob stanek. Spored teg* shoda doka-»Uje, d* je organizacija na na-str*nk*rskem stališču in vsakdo lahko v njej izrazi svoje prepričanje. pSlaša okrajna J. F. v Duluthu zboruje v nedeljo, 6. novembra, ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Na dnevna«! redu bo mnogo važnih stvari, sato Ja potrebno, da se udeležimo polno-številno in zaključimo vse naj M|# v našo splošno korist. NapreJev. ^ fanatiki I«.—John Slobodnik Is Kansaa Cltyja in Fr. Klepčič iS Cte SI uma, Waah., kritizirata Martina Judnlča, ki v svojih vti-Hlh Iz Rusije ni povedal tega, kar bi ona dva želela, Foaabno Slobodnik si ga Je privoščil in zapisal graven hrvaško rečeni so; "Tušaa majka, koja rodi si na, kojl Izdaje svoje redove." Ta rečenica je zelo malo revolucionarna, kajti navadno Jo poieJo.patriotJe, ne pa pravi revolucionarji. Bloboanlk Imenuje Jndntča "Izdajalca" in "pU-čaneg» blApčka." ne d* bi bil Sojo obtožbo podprl g najmanj H dokazom. Nihče, ki hoče b}U pravičen, ne sme tako hudo tožiti brez konkretnega dokaza. kakršno je vide). Povedal je raHBTa tem, kar je videl. Js#-ne pa Je povedal, da ni videl vse Rusije in o tistem, čeaar ni vl- »J kollfp» življenja v treh največjih ruskih mestih in kolikor je videl dežele gradoč iz vUka. To, kar je videl, Je opiaal. Končno je zapisa!, da pričakuje, da vsi mu ne bodo verJeU. *li on ne more omagati. On sam ne bi bD nikdar verjel, če ne bi bil videl na lastne oči in slišal na l*stn* ušesa. Ali, ker je Judalč poštenjak, oi hotel molčati; objavil ie vse tako kot Js videl. In zaradi teg* naj ho Martin Judnič izdajalec in plačan hlapček? Fanatizem, strelno si slep! Pp Ameriki sc že leta razna-ftajo vesti—in mnogo teh vesti je gola propagand*—d* je Rusija nekak delavski raj, v katerem i m* j o delavci vse praviee, vso svobodo in vse enakopravnosti. Marsikdo Je že davno slu-tij, da na jfcalost n| tak«- Judnič »srn je prej verjel, da Je bolje kot je. In ker Je to verjel, je lel tja, d* se tam m*t*ni, da bo delal čevljarsko delo in da bo sčasoma sam deležen vseh teh pravic in enakopravnosti. Namesto lega je tgn» našel razliko med navadnimi in privilegiranimi delavci; našel je veliko pomanjkanje živil med delavci v mestih in našel je špekuUnte z Živili in stanovanji med komunisti, Našel je še marsikaj dru gega, kar se ne strinja z njegovimi socialističnimi načeli—in to je odkrito povedal v Proeveti. To pa mu hudo samerijo. Kdo mu zameri? Najbolj oni, ki le niao'videli Rusijo—kljub temu ho&io vse bolje in vse več vedeti kakor eni, ki je bil t*m in ni videl tega, čeaar ni tam! Od» kod ti kritiki, poznajo Rusijo? Iz svojih čaeopieov, to je vse! Is komunistične propagande! Tam Jim je vsi rasnip*—in kdor se osmeli povedati drugače, to je resnico, alo po njem! Izdaji-ca! Žalostno ali reani&na, ^^ Mislim, da Js s. Judnič dovojj spoaaben, da bo lahko sam odgovoril, na vse nesmiselne napade in očitke, zato nočem jemati več prostora Prosveti. Rečem ps še to. Jaz verjamem Judniču. Saj g M prvi delavec, ki |e obisk*! Rusijo in ae vrnil r*soš*m»; mnogo jih je bilo pred nJim in povedali ao lato In še slabše, da* si na v javnoeti., On je ai potrdil, kar so Že povedali drugi. Oni pa, ki Judniču ne verjamejo, naj gtiado sami tja in se prepričajo, toda na svoje stroške Vsakdo, ki gre na tuja stroške, mor* videti Rusijo kakor drug hoče. Vprašam Siobodnik*. kje je on dobil informacije, d* je soci*li-stična stranka poslala Judniča v Rusijo kot svojega hlapčka? Ce ima take informacije. Je pošteno. d* jih objavi v Prosveti. Ce jih pa nima in je to saplaal kar tjsvendsn i kar je seveda atori --tedaj naj ne prlöüülj«, d* bo-do socialisti Ml molče preko te- 4ro sovjetska vlada imenovala s* ministra čevljarstva čim prekorači rusko mejo, a ker ae to ni zgodilo, je postal jezen na sovjete. On pripoveduje, kako je na posUji med vožnjo v Odeso uprizoril "revolucijo." Revež ! Ce bi bil Ukrat kateri bolj-šefik dobro zakailjal, bi bil Mar-tin tako bcžsl da bi bil obut skočil y Cmo morje! Dalje piše, kako je ruski narod nečiat, zanemarjen in nena-hranjen» dočim vsakdo drugi, Id obiSČe Rusijo s poštenim namenom, pravi, da je tam vsak dan bolje in razmere ae stalno izboljšuje je. Tu vam pošiljam iz-rezek iz newyorikega "Svijeta," iz katerega lahko vidite, kaj piše o sovjetski Rusiji G. T. Stewart (kl ni rdeči niti žolti socialist) v "Manchester Guardianu." Judnič vsekakor ne vidi, kaj Se godi okoli njega, ker drugače ne bi šel v Rušilo, da J»! videl revščino. Lahko bi obiskal največja mesta v najbogatejši deželi na avetu, kjer skladišča podajo od preobilnoetl vsakovrstnega blaga, oni pa, ki so ta skl*-dlšča napolnili, bivajo danee v "Hoovervllllh" in "Hoover Ho- Ako hi Judnič molčal, ne bi člani naše jednote znali, katera barve j*. Tako pa vedo. Matt Krpan. ^oda v Sheboygan« dane* na be Sheboygan, WtaL— (Brabjav- no.)—la nepričakovanega tehtnega vzroka se shod ne vrti IS. oktobf* v FludemlkoVf dvof*"i-J > L MlkndnA. Lek za jetiko v zraku Na konferenci adravnikov ca otroške bokeni na Dunaju je imel senzacijonalne predavanj« 0 novem lečilu za tuberttuloao dunajski zdrav nfk dr. Ernst Klein. Gre X* odkritje, ki od grijjj* tudi važno akrivaoet tuberkuloze. Med vojno Je dr. Klein deloval v nekem zbi-ralrtču za tuberkulozne vojake na soški fronti Imel je priliko, da ie opazoval, kako pobirz vratna morilka v diru mlade, krepke fante u Bosne, ki so bili v domovini člgto zdravi in bi ........P| niso mogli upn ti iljevati, zakaj jih j« ^ igra-biti baš tu in zakaj so dežele, ki Je |ploh ne poznajo, druge j,a 1 njo okužene. Bacili zavratae morilke so ven-dar razširjeni pavaed. Pp dolgem rati ska van ju Je odgrnil to tajno. V ozračju ozemelj, kjer ne razaaja suAica, j« odkril «nov, ki Je ni v okuženih oremljfh. Od navzočnosti ali odaptnoati t* snovi morata biti po njegovem mnenja odviana odpornost ali obolenja. Kaior je videti, je ta teorija na prvi polled prevratn* in nova, vendar pa pozna me. dicing njeno an**ogUo. Tp je golšavost, ki nastaja samo zaradi pomanjkanja joda v zemlji, v vodi, v rastlinah in ozračju. V nekih alpskih dolinah kar mrgoli golšavib ljudi in kre-t*nov, v drugih ae dobiš niti enega — v tem primeru P*č rn nedostaja joda. Moderna m* (Jicina zatira sedaj to bolezen s tem« da daje v ktftim, kjer ja dosti golšavih, majhne količine jod* v kuhinjsko spi da obeša otrokom jodove v reč ojc^lj \ rs^u y da vdihavajo z vsakim di-hiwp jodiranj %r*k. Takšno snov, kakršna Je jod, samo da učin-kuje proti aušic^ je našel torej dr. Klein. L. im. je pričel ž nJim preizkuša« jetične i\-vaü in uspehi »o biK aUovitl. Potem ga je pre-izkusil na Ulidch in uspehi eo bili še eilnejši. Celo v najbolj obupnih primerih je dosegle po-petoo eadravijenf. V ^ ... r. Tako je poročal dr, Kleni na konferenci zdravnikov za otroke in b^je ni delal vtisa, da je eden ismed tistÄi "čadežnih doktorjev", ki Obljubljajo vse, ne Izvršijo pa ničesar. Uče-njaki bodo eedej preiskali, 'koliko je resnice na njegovih trdttveh. ; ' .* . mtk ni - . Sprememba O. i......N (leve) In še do zadnjega mala vafea Jalelja. Ta dekaaeje. koNko lit _____ . v sobodnem gospodarstvu in uoeialnem sožitju človeka s Öoeekem je v teku aadnjih dvajse* let, poaebno pa v zadnjih Istih. poetala večja, kakor #raj v dolgih stoletjih. Poglejmo samo, kako "patrjarhalično" je bik» gospodarstvo pred vojno, iz splošnega vidiki vzeto. Država s svojim gospodaw#vom in *>-delno ureditvijo je bila kolikor toliko eelies aaae. Ce je n. pr. v sosednji državi isgubil denar na svoji vrednosti, ali če je ta ali oni banka ustavila izplačila, se to na splo«no niti opazilo ni. Sedaj pa smo Imeli priliko videti, da ko eo se zamajali temelji angleška funta «terlinga ca eno četrtino, se je zamajalo gospodarstva stooro ec|e «emjje.. ^ h-.- Po svetovni vojni oživljeni nacionalizem je sicer državno-polltično uepsl s tem, da je znil zrevolucionirane množice z geslom politične svobode pritegniti nase. Nastala je vrsti m-mostojnih držav, katera ao ai poleg naciomln^ osvoboditve stavile kot svojo nalogo gospodarsko osamosvojen je. Ali pa se jim je to tudi posrečilo? Zgodovina povojne dobe nam v dovolj drastični lufl kaže, d* ne. Kljub vsem nacionalnim slavospevom, ki jih poje t* ali oni n*cion*lizem v tej ali oni državi, imamo sicer hujše oboroženi mir kskor je bil pred vojno, ill ko gra za rašltev prezadol-ienih kmetov, ali razdelitev trga sa nakup Poljakih pridelkov, «a ne s*doe|uje več nacionalno notranja goapoderaka ureditev, temveč mor» to vprašanje relavatt že mednarodna konferenca v Stresi. Problem breapoeelnoeti je postal medn*rodna zadeva, s katero se peča Dru-štvo narodov, — Delavska Politika. Zakaj zehamo? Zehanje povzrpča pomanjkanje kieika v pljučih. To se utegn* zgoditi, če dih*l* ne delujejo pravilno *li preveč površno. S tem prid« pre-m*!o sraka v pljuč* in kri bi se l*hko zasttu-pila « nakopičenjem atrupene ogljikove kisline. V Um položaju si pljuča v interesu v«*s organizma pomagajo tako, da vsrkajo nenadoma In s vso močjo kolikor morajo zraka I <*»<" Površno delovanje dihalnega mUlčevji irta »različne vzroke, običajno utrujenost in lolgočaaenje. Zgodi se p* tohko, ds isze- serrf sasÄrS aimivega predavanja. Poaoraost nam Je nJem, če pa to ne z*leie, mmr*je josečl V* kanjo. Sosed, ki bi *m " dolgoMÄge zelo moti' . UKTMCA UREDNIŠTVA T» . J. H. Km Sublet, Wyo. — Federalna uatava določa, da pren-eadnlk mora biti rojen v Združenih državah, najmanj M let] atar In pred Izvolitvijo mora bivati 14 let v Združen» državah. Ustava ne omenja njegovih staršev. Is tega sklepamo, d* sin priseljenih staršev nI izključen od te pravice. e ta ssaas «Sne leneš nZSnu s haterlm se ss msj ^—"7 vji 9 u IH «inoiwp, Äi Ü» JIH urei m«» t/ - j.* m/vAo//««UfA fl ra* Poevetil tudi dalje aroji ve- VeSll JUvOitul/I/e 4 liki ljubezni, našemu Ivanu Can- 8 KarJu."~(Gied. list.) M.K. _ 11».. .- Atentat na beograjski Oflrlwkl f O t? trma p^a « jsvmamie.; dom z -säst ää i 1 ~~- —lo J« «*l**ipP0J . . j ^ , Bolgarske J ^ letj*«^ Jffi^&Z vMÜ na Ä J Ljubljana, * ae*. «£• ^^^ÄT^ ki - f > mmloiMdm«\*<, boljša. Potepuha je pel zelo ^JStf^ ^S? 8trfe I J^ otvo^.-^ dobro basist Betetto, ki ae je vr- ifftft&KÄ ( ^ Lopi«. Dne 19. oktobra „u apet k nam z monakovske .Vl*?n )e hil pre* kr*tkl™ ntpAii i ST ETpototni UmoUni, opere, igral tudi dobro, lahko pa /.agreb^ograd, , P* 7ne gsopUmlM» 1892 bi bil malo bolj umirjen. Nje- ^ J1 fejft, »ten- RiU slov«8M« otvoritev. Da- g0v diabolski porog Jerneju, ker J* n* Beograjski oficirski dom. f' * vršile v iš*e pravico, njegovo prešerno vrhovnt koman" ! LLke in nemike predstave, povabüo Jerneju, naj gre z njim, • . , t i nna predstava vendarle da ga bo kazal kot čudež po feg- , Ta htentat se je iivršil tako- Wnska UpriaorUi ao "Ver^ oaajih, ko aa oglasi ia orkestra le: Zjutraj okoli šestih * rit- Sn Deseniško", kl Jo Ji banalen vaUek, akoroda "Šla- izročil nosafu Djuru Woo Jurčičevi drami igrekc I- ger," da potepuh zapleše—U Kresoviču majhen roCni kovček 1', Borštnik. Pred predata- scena je bila najboljša. ter mu naročil, naj ga odnese v y Pi je bila deklamarfja Pu»t- Študent* je pel Banovec, mla- Oficirski dom ter ga tamkaj po- CvVga Prologa v verziji. Toda dega Sitarja tenoriat Maedec čaka. Noaaču je dal 20 Pin, ko . [krat so se vršil« «fcvenake (ki H je M\0 razlikoval od dru- pa je noeač potoiij, da teiko bredsuve kvečjemu dvakrat »a gih in ni zadovoljeval). Nova šivi, mu je elegantni neznanec . Len. A slovenska beseda je operna mo«, basist Marj«n Rus "dobrohotno" dal te 10 Din. . Efrom bolj izpodrival« nemš- jf p^J tri vloge, kakor predpisu- Noaač je kovček odnesel res v b-okrog mo leta j« bilo te pet j« komponiet; kmeta Salandr«, Oficiraki dom, ga v veii polo. . Kdatgv v tednu slovenskih, sodnika in župnika. Pel je odlič- žil poleg aebe na tla ter čakal jgto w morali Nemci bežati iz no, posebno sodnika. Pohvaliti tujca. Okrog 7.20 pa je kovček , tega poslopja ter ai seaidati no- je treba tudi altistko Golobovo, eksplodiral z močno defcpmacljo to poslopje zase, sedanje dram- ki je pela beračico v ladnjera ter hudo ranil nosača Kr«aoviča, *» poslopje (leta Ml), Uto- dejanju. Njen glas je že pogo- ki je uro zatem umrl. Ranjena , bjo jubilejno seno*« pa »o otvo- dpkäzal, da nam raate v nji je tudi služkinja Spaaenija ^ tli i opero Alfreda Mahowske- pevka, kakrftno nam po navadi Božtteva, ki pa je k areči stala p "HlaiKje Jernej". V gladaliä- kaj kmalu ukrade tujina ali pa. ^ itebrom, aicer bi tudi ona lev listu je napisal u- vsaj Zagreb. Bojjmo se zanjo, obi^jg amrtno ranjenaj V O- 1 «ravnik gledališča, ipewiik O on Nastopali ao še Kogejeva. ficiwkem domu se vrtffo te dni. ' Lpančič tole besedo ob jufcil«- Magolič, Perko, Simončlč itd. izpitj okrog 7 je prž^^cf iT V^1 ^ i?praševalne komisije; «Cas. niso ugodni, da W pr - 0pere "HUpoc Jernej pa« ve- a, Radivojevič, ki pa je ' Uli Sijajne 8lavnosti ob «i- po partituti na komponista odše, |e mftlo ^ sprehodj ker ' fetletnici, odkar ap ae odprla vo z+mueL, pokazati Jerneja ne : vidgl dft drutfih kolegov Etta te hiše slo^vedski umetno- kot revolucijonarja. marveč kot Jni; X ^ je \J{1 2 ti ived vas stop^oz^om^v trpina, ki ga preganjajo in na- 0ficiraki dpm stoji aredi me^ta bkrem se je tuja muzika po- v ogenj. Zrežiral . , b \ nasDroti ooaioofa Eonila geniju naše domača be: je in insceniral zelo dobro. Ser^b^N3w «Älna Le. Že samo to dejatvo govori j^j je v vsakem prizoru nuj- kjeJ zb:°ruJ€ * Bkupseina. ; Eno o napredku, W 9« i« & m oarednja poaUva. Drug« ose- J« eksplozija, je Lia slovenska kultura v teh be so le bolj naznačene, kot ne- blu va» vei* v ¥* g* ** Erih desetletjih." kake maske na "življenjskem razkadilo, ao opazili ležati na [Pred predstave pa je le op«r. semnju," kakor Je napisal v uvo- tleh nosača brez rok in nog. ki orkester odigral TVubarjev du k partituri sam komponiat. Imel je ie toliko moči, da je opi-koral, ki ga je za orkester nap! (Zanimiva j£ razlika med obe- aal neznanca, nakar «o . ga od* kal Bravničar, na DeUkovitna režijama: v peljali v bolnico, kjer je že čez Operu "Hhipac Jernej" avoji zborovski dramatizaciji, ki dve uri podlegel. Ce bi atal no- [0 operi Alfreda Mahowakega Jo je uprizoril z Delavskim klanec Jernei" naoiaanom &> odrom, je uatvaril puntarja J«r- atoru bi bil učinek že atrahot- tmlktm prevoduCaakarieve ne j a, ia je morai^tvariü la tr- nejii, to tem; bolj. ker je ob Ji»- pfl! že^^aall Seje. pina Jerneja. Obe dramatized- tranjlh aräti tamkaj mnogo ■daj mi je poročati te še o pred- ji »ta torej do dna različni, pa prometa. Ljvi vendar je iz obeh govoril ves Ko ao ttrokovnjaki pregleda- I Kako se sliši nekako čudno, Cankar! To je vaekakor nov do- Ji ostanke peklenskega stroja, La je nekdo "Hlapca Jerneja" M» ^o ve ika umetnina >e «o ugotovili, U Je bilo v njem [glasbil v opero, je treba takoj Cankarjev "Hlapec Jernej." Ka- najmanj l kilo eksploziva. Eaz- kovedati da je Mahowakamu to toliiki piaateij Ivan Pregelj pa pisana je nagrada 20,000 Din« kpelo nad vae pričakovanje, j« nedavno zapisal, da je to no- kdor italedi napadalca. Ktkor je Cankarjeva beoe i xx I č rt al v aebi nake akcen* glaabenl mnčiJktt Arharjeva, v celjaki fte muz,ko v orkestru flu- let atar je že napiaa kla^rakl , dnlnarica Ana |^e sta ae medeeboj- ki ao jo izvajali dunajaki filhar-p Podpirali in — zmagali, zma- moniki. Leta 1929 ae je vršila P Pri publiki in kritiki. Po u- v Brnu premijera njegovega pr-i i»remi jere je razumljiva vega opernega dela, enodejanke. fHgenta dr Švare izjava, da je "Sužnja." Komponiral je več ppr\a mstori. Da SVane depreaijake gube. OjH»ra-je v tem ogromnem zabavišču cija se je v posebno kričečem poskrbljeno aa vaako najmanj- primeru izvršila tako-le; , «o željo obiskovalca, je «amo po Orkester igra zdaj aentim**» aebi umljivo.u Ualu*nost lastni- talne, zdaj veaele napeve. Tisoč žtva gre celo tako faleč; da ao v oaeb, večinoma žanak, gleda 1 gledališču pripravili najbolj u- odprtimi oämi. "Kirurg" je a dobne prostore m majhno po- dvema asistentoma in sestro uu rodniinico. delu z iglami in škarjami. Kdo Vsaka Žena, ki % Jo veselilo, je bolnica, ne izve nihče; gordS da bi rodila novega državljajia del obraza «o jI »agwili z belo s spremljanjem naj večjih orgel kopreno. Med gledalci ae šuž-na svetu, je gostoljubno s p reje- ija, da j|> zaradi uniura svojega ta. Palača ima med «vojfiql ču- moža presedela 20 let v ječi. Z dednimi napravami tudi vzorno operacijo bi rada «postala "nov opremljeno in vsem predplaom Človek", k«r ao jo dozdaj vediu» uatrezajočo majhno bolnico, v odrivali, ko ao jo apoznali. t)j>e-kateri je po potrebi zaposlenih racija je končana. 2enaka a« do 12 posebnih zdravnikov. Po- smehlja in pravi, da ao počuti leg obpežnc operacljake dvora- prav dobro. Nato jo pošljejo v ' ne Ima Roxy dve bolniftki sobi, bolnico, da al opomore od vea«r ! in sicer z eno poateljo za molke lja zaradi prerojenja. — Zla. ; in z dvema posteljama za žep- ..............? ' , J J ake. Večina bolnikov je ženskih; sa__^____ a«! 11 : bolniki ostajajo v tej boln|ci ÜOIIiinOBWfMni flfOrli nq- najdelj do jutra. Odtod jih po- ^ ^J^k ' šiljajo bodisi v pravo bolnico aH ™ WIOPO * pa domov. Lani je imela bolni- - ' ca 1600 bolnikov; posebno pri Vplaalo ae J« trikrat več študeu-1 vojnih filmih ao imeli nameščen- tov M kdaj prej. Vsi prlha. 1 cl polna roke dela. JaJo la proletarsklh alojev 1 Za vatopnioo za Roxy ima obl- , ■■ r * ■ .i; 1 skovalec praflco tudi do zdrav» Mena. Ark,—(rP)-^C-ommon-J niškega pr/gleda in bolniške wealth College, delavska šola na ^ iJikrbe -v gledališki bolnici. In jugozapadu, Je pričela 1 novim ; ni jih molo taktnih, ki aa prav »olakim letom a trikrat večjim 3 čeato poslužujejo "ugodnosti", "evllom študentov kot kdaj v da ai za 76 centov ogledajo naj- Ä novejši film, nato pa ai dajo ž« ^lhi«Wte 68 dijakov. Odtok f v bolnici adraviii karkoli. Ust- i« bUo 44 navzočih pri o^oritv , ; niki niti ne ugovarjajo! ^ÜTÄÄ V New Yorku al človek - kl k, |U ^^ v -Uvkl> J« dovolj prostodušen — lahko ^ d|j||k! dye trotJ,nl e torej prlvožči brezplačen porod mo4k|h ln ^ ^^ in razne druge operacije sa o- Povp^,^ starost Ja M let. V«, lepšavo lica in vuanjosti sploh. čij,ft-46 od prijavljenlh-je po-' Mednarodna zveza lastnikov le- srenje šole. Večina tudi ;; potnih zavodoy je sklenila na prihMja la proletaraklh družin, svojem "kongresu", da bo uata- Vsem pa jo znano pomanjkanj«. J novila "lepotne klinike", na ka- ue|uljj H ^o prve trt m* h terih ai bodo lahko "primerne' ifCe trudili, d« dajo dijakom manj premožne oa«be zaatonj gpi^no 0Ittdje zgodovina in ao-izboljševale pomaalkljivo vna- cUlnlh vedt nakar ai bodo dijaki njo prikupn^t. Raaolucija o Uhlw l^aU poaamezne predme-tem sklepu vnebuje hied drugim to, ki pa ao val usmerjeni a ad-prav ameriško trditev, da Je ae- finega In delavakega vidika. danja goapodarska kriza povzro- f t .........- ......... ^ ' čila med tisoči ln tlaočl lepega in CEHKVENJAKI USTA- »ÄtrÄt NorÄLcA,jvo8KO ^ rej duševno brezlvižnost) za INSTITUCIJO K vnanjoat, ki je pozneje n« bo —— mogle popraviti niti zboljžanje J« proti kapitalizmu in bo ilrMa Ü sedanjih razmer. P[Ü?rWl4# M B0C,*ta< pr#" Mnogo zaalug, da ao ae te ,le- o*1*1 ^ rl potne klinike prav naglo udo- » mačile, imajo tudi razatove naj- ^aw Havea, i novejših frizur, neg« rok iid. Tuka 5 rvo^ntijo RiÄ t lax Ä Ätt rÄ Äi I f ÄtÄmi ktÄu ftat V. T^'J? § ™ < ^ n?! Nr*. da bo pomagala vzpodbu m A ati ročno in duševno delavatvo, J leč se zdi kot bi Imela dama nad ii Bomgklra ||vljenjem potom or-, njem opazovanju j>a ae dobro rinttirinjA ^ ^uvc|( konIu. ri vidi, da ao "natoknjene" trapal- in drt»vlj.nt" 8. nice nenavadno dolge in na obeh To ^banje podpira 114 prorol-^ koncih pozlafiene. Premakljive ^ntnlh radlkaleev, kl ao I« «11 g} trepalnice "za vaakdanjo rabo" w n«kdaJ bili aktivni v v«raki»i 0. vaekakor nlao tako dolge kot organizacijah, Med temi je me icj one, ki so namenjen«' za oglede,- todintični Akof Krancla t.~Mc kj ln ae ooblvajo v treh Izvršitvah: Conn«lt Relnhold Noibuhr. Nor na bronaste, zlate aH arebrne. Sled- man Thomas, Jerome Davie, A »ri nje imenujej* "aaredl lepšega" J. Mu ste, Harry Ward. Power, tudi platlnaatoblaernate. , Ifapgood, Robert WhlUker, Phi " 1 -n j Slomški brodil ^^^ Pilpomi Jiinlr, • , ' » ' H MT-M I. UwaM. An, CklMt« IB. t Tit Mni 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. , UPRAVNI ODSEK 1 , > , IN CENT CAINKAR, prtd*.dnlk.,, .mi & Uwndale Are. Chleago, IR «KU A. V1DKR. |L tajnik..........mi a. Uwndale Ave., Chics«, (U. LAS NOVAK, tajnik 1x4 wiielka... .8887 S. Uwa4aU Ate., Cfctr**», 111 OHN VOGRIOH, ti. klaiainlk......>«87 S. Uwndale At*. OkUage, III. IUP GODINA. upraveuli slaaSa... .8<»5: s. Uwndale Av»H Ckleaga. HI. OHN MOLBK, arednik clatila.r..,.M11 3. Uwadale A»», Chicago, UL ODBORNIKI: NDREW VIDRICH, prvi podpsedsodnik, 889 RaaaeU Ava., Johaatoam, Pa. ONALD J. LOTRICH, drugI podprad«.. 1987 8. Trumbull Aven Okleage, III. OHN J. 1AVKRTNIK, «1. adravnlk........8714 W. 88tk St, Okleage, IU. OOM*ODARM1 ODSMi RANK ALKSH. predsednik..........tlS4 S. Crawford Aoiu^Cklyr». 111. osi^pH^suikovici*."'''4^51 in Hunt mer« Av^^lmSand, ^hlo. POROTNI ODSKKl OHN GORftKR, predsednik ............414 W. lUy St.. Springfield. IS. kNTON aULAR...................................Bon 17, Anna, Kana. BN TKČEU1....,,.....»...<..<•«...•.• •.....• Ros S57, Strabane. Rs* iv i uyuuii.Mj•«,,,,,*..«»•»«...,,... mumN II. RMH NCF.8 tAKOVŠKK..................1018 Adama SU No. Ckloago, lil. OKROtNI ZASTOPNIKI 1 KORHK smrekah, prvo okrelje...... 1S7 Mala Ave* W. AUaalppa. Pa. OHN LOKAR JR., cüu*o ekruija..... .1108 K. ltOth Ht,, Clevtlaml. Ohio. RANK KLUKiMtk okrožje..........i........Raa «SI, Ckiabolm. Mlnn. 0RKPI1 HRATKQVICH, šatrtu okraja.,,,......R. R, S, Pttteborf, Kons. RANK KLOPnC, p«to okrošje.......Star RjU 4, Roa 81. Cle Klum, Wash. NADZORNI ODSKKi .LBKRT^H^S^1.?.1,'II'.V.'.'.'ÜÜ W. Pleree SilwauktTWls. RKD MALQAI...............................H Central Park, Pim, HL ¥ ^ ,w, 1 m 1 j-g .t, - .<) .)» I 4 i».* 1 ffr&ičiži' \it ji!^ ^jst?*?, ?ff. r?!y vas DONA a« a la SNS, Mm SM* ai -mam aiMia m trnom* mMa "f'1''-*^**' tSuaMtUal M|L M| M «tt'TT M WWUHW*«*. rt ZLJT3Z. JTMU^ rr.a a^. vai HUZivi aa «L »M«ml iM aa| m ematate aa laka emšbe. inadi»i emm-umi »umu m OmI 'mi MMuik mIul m.iim m aaMk am hm W v mS , aia!|2 ÄTS5aBw,"»a»l ÄTa, «Mmaa W. nora 1 aa aapjjjjiM^om*^ f«a*oei ( AH miiIII«M«I ii lisa^MSi tsaitfsiaš SMMB^RVB •šfc®« sltfc komaHt skanlj ka id^fliad la ||a ftflteteAl MfftoNk mrn\mdn ^ iü^i^ ^ nTk. |>kgt « um Mm •» .. • . '' 1-1. _ ^ UMIWMI e^m hmiu», wave ana m iNiam N lp Handolph, F. J. fcehllnk, E<|- M ____aawmnmaU vuni Israel In Stephen Wise. 30 IHlll|fiOV MZipOIII- Vašen dal poalovaoja t« uaU- lil__L»__a love bo aranilranje konferenc RH II IMVi r večjih meatth. ptidplranje aUv- X L ÄlffiSSot ^ drlavneg. statlatičnega ura-"I" 0 "tanju nezapoalenoatl Je bi- fiSOF*" m0d CÄrkV§ pričet kom iaboljšaae aeslje, pri- 5 i«IV. *a4eta najbolj Amerika, č« s« r Ta nika ata ^ofeaor aocW - , ^ AUv,|0 n,«apeug^ in «kg ^^ y Rdruš«- itom Francis A. Henaon, Ki je ^a-y-ji ^^ tum času >kllven v Konferenci sa progw- S ^Kv delovnih ljudi Z livno doluvsko akcijo ln sociall- £ V" N t . .. wgraf|jH —1 - ÄWtÄoÄ ir runih »Uvluh. .totkl, Av.trlju ■ 111.1 od.tot. ..............kl. V.lika BrlUnlJ» i 12.7 od- riltl ■ »lrup.nl« pil»«» atotM ln C«ho»luv»»k« » 18.3 Nu ko drultvo i v»r.tvo llv^l j« mrtvilo v prumal lov.k» p»- n. u iti komblnir,n# « majhnimi po- ^^^jLST r.™« »,Ml,ml »trupuneg» plin«. H M- "ÄlIuTÄ U?S in. »vtomutkSno uh»J.tl. k«d«r k1. ,, k ^ m; M M».l .......SWS Od vrfjlh ain, lHxk> « novo pHpr.vo mrtv. (vrap^|h drfav M> im.l, uj- v nak«J »»kund»h. „unj n.upu.l.no.11 ftvlc 17 i" odstotkov In fiv.d.kt 8.1 od,tot> CiOm kov, u njimi Vranci), 4.8 od- - 1'omtall. v novln. Mm po. »totkov, Bol*IJ« 8.80 od»tolkov, ■l»U mill uirlM, d. lUom tem- IUHJ, 8,4 od.totkov. I »n.k» 7.4 puramiMitno doki, «.b,vn«|. «'•^"'ov ln Nl^mak. »^od-ilrutabnik« M i/>U', p« M J, »Mkov V Pr ^l « .......... "V ^ , , SÄÄ^ M LiiiS- 11 'UdaUUk nesa|H»»U»nlh ae J« svl-Nova opereta |fl| ^ n ft m 2l ^ „ LJai. Kako gre valtfova opare- dvtjrB|| v NemšIJI od 14J na 1H ta, goapod ravnatelj 7 |n v Veliki Britaniji pa Je psdal - Zelo dobro, tod« po vaakem 6d 184 na 1&7. Najbolj nagle dejanju moramo deliti nove brea- so Je dvignila nesapoelenoet v ula^ne vatopnU*. Aviel, ki J« narava za 170 od- Aviai, ki J« naraala za 170 od-atotkov v enem letu ln v Franciji z« ISO odatotkov k stanju nezapoalenoatl prejšnjega leta. Podvojilo aa Je število nezapo-alenih v Jtelgljl ln na Nizozemskem, domala podvojlk» aa Je Ite-vllo tudi na Cehoalovaškem. VsoU neza|M»al«nlh po vaem av«. tu J« znašala marca meeeca 1M2 im» Uh ugotovitvah 25.ft milijonov. V poletnih meaeclh ae Je Število nekoliko znitalo, vrndar aa še i^pel pojavlja nara^snje nezaposlenost L V bodofi zimi bo vojaka nezjnjalenlh najbrie da-le^ prekitra^lla število 90 milijo-nov. _V AmaHMil Is«-«a v Kanado at sal-šal aa 45% Waahlngtoa. — V prvi polovici toga leta Je bil ameriški Izvoz v Kanado d«% manjši kot v enaki periodi pred enim letom. Rnelal Je 8iT.' m v AngJI-Jo tm $1 «B,m,°00 alt manj kot pred letom. J*voz v Kana«lo In Anglijo Je znašal nad eao tre-tjlno ameriške ekaporfne trgovk na. Andre Doderet: STRTA MADOST PROSVETA Ivan JcnUi: Imigrant Janez Mihevc Jane» m jf tuino «**edel na posteljo ter^se preda! najbolj črnim mislim. fanta je bolelo, peklo in toliko, da se ni zjokal. Kaj Je* napo-tilo Irki, da «ta ae tako nenadoma preselili dru-Kam? Janez ae je zaman vpraševal, odgovor» ni bilo v njegovih presenečenih možganih. Potrt in razočaran se je vrnil v svojo sobo ter ae brez besede v legel na posteljo; tiste noči tudi ni «pal, ni mogel. Zjutraj se mu je po-znalo, da se mu je pripetilo nekaj bolečega in Januš, ki je bil uganil vzrok Janezovi potrto- bti ga je tolaiil: "Nič ne mari, John, bo ie prešlo. V nekaj tednih bo* zdrav/' "Kaj pa ti veš?" se je zavzel Janez. Janui m je naamehnil: "Od Štefana sem zvedel, da »ta ae oni dve včeraj vraf vedi zakaj nekam preselili. Eh, i>ozabi jo. Pa z menoj pojdi drevi. Se bomo dobro Imeli." Janez ga Je debelo pogledal: "Kam? Mi- »Iii---" "Da, k dekletom!" je « ciničnim nasmehom pritrdil Januš. "Dane« bo dva tedna, odkar nisem bil pri njih . . . ße ti ni treba bati ničesar ... jaz sem ti porok zato . . . Gre*? Bo* videl, da ti bo potem la£je . . Janes se Je prMušil, da ne gre nikamor, toda zvečer Je kljub temu *el s JanuAem . . . Dobro leto pozneje Je Janez »opet srečal ljubko Irko. Ona ga je spoznala ter ga ustavila. Govorila sta nekaj minut. Da Je poizvedovala za njim, a ga ni mogla najti, ker se je kmalu preselil drugam, tnu je pravila. In da Je zmerom mislila nanj. Tedaj Jo Je Janez dobro razumel In tudi govoril 'je lahko z njo. Povedal ji Je, da se je preeelii šele tri msssee po njeni selitvi, da bi ga bila torej lahko na*la, ako bi ga bila toft iskala! Mary i*.«jrtWa ter jezno vzkliknila: 'Torej me Je umazana Židovka nalagala?! Nekaj dni po. selitvi sem bila pri nji ter jo prosila, naj pokliče tebe; dejala je, da si se nekam preselil. Prekleta babnica!" "Ne vem. čemu bi se ti bila lagala?" Je podvomil Janss. "Ker sva se sporekli," je pojasnjevala Irka. "Zato sva se tudi e prijateljico tako nenaglo-ma preselili. Ta ienska je vrag! Uh, kako strupen Jezik ima! Ce bi ti vedel, kaj vse mi Je rekla!" Toda Janeza tedaj ni več zanimalo, kaj je povzročilo nepričakovano selitev. Mary se mu ni več videla tako grozno ljubka in lepa kakor tedaj. Leno Jo Je poslušal, ko mu je pripovedovala, kako tivl, da dela va*kim imigrantom, ki so garali kot norci Ur ae ob vsak! kletvici in psovki fte bolj krčevito zagrebli s krampi in lopatami v ilovnato zemljo. "Zlodja, kaj se jih nič ne prime?! Ali so to *e ljudje,! Ali zgolj poslušni «troji? Da bi jih zlomek suženjski!" Četrti dan se je Janez razjezil, odgovoril na psovko s psovko, se sporekel z Italijanom ter nazadnje razkačen vrgel kramp in lopato aurovemu delodajalcu pred noge, zahtevajoč zasluženo mezdo; to je po dolgem in hudem prerekanju tudi dobtf. "Ce kdo misli, da sem prišel v Kanado za. to, da bom crknil od garanja v blatu, se prekleto moti!" je srdito zagotavljal samega sebe. "Cr so drugi znoreli, jaz nisem in ne mislim! Hudič! — le zakaj se tudi drugi ne postavijo po robu?! Ne bi jih takole priganjali in pso-vall!" Drugega dne pa se je že vprašal, ali bi morda ne bilo bolj zanj, če bi bil potrpel ter napravil-gluha ušesa? Dela bi ne bil izgubil... Nedolžna laž mu Je pomagala do malo zaslužka dvakrat. Zidu Je neki avtomobiliat podrl plot za hišo In mol se Je spomnil, da mu je Janez nekoč izjavil, da je izučen mizar. Stopil Je do njega, ga ponovno vpraial, če je to res, in ko je Janez prikimal z glavo, mu je povedal, da ima delo zanj: plot naj mu postavi. Janez Je stopil na dvorišče. Hm, vražja stvar, Janez. Navaden kmečki plot bi že še poetavil, toda tole delo je nekaj več, treba je izurjenbsti v tem, siosr ne bo šlo. Toda pri znati, da Je laifal, ni hotel. Jutri zjutraj ae bo polotil dela, se je odločil in naročil 2idu, naj mu preakrbi orodje in les ter se odstranil. ^^ Drugo Jutro se je Janez pogumno lotil dela. Armondu Mtrii Dibuleacu. Hvala za roie. Tako div-ne, tako dkihtoč« so, — je dejala smeje. Njena sloka postavk», vita v nežno pajčevino čipkaste obleke se je krasno odražala na ozadju r*zko*ne restavracijske dvoraneAHH Na kavo ga je povabila v svoje hotelske sobane. — Kdo al? Krasen si ko naj lepše aanje. Noben moj Ijub-ček ae ne mor* primerjati s teboj. To so bili gnusni povojni •gospodje", ^vo, üiri*an fit ^P In pokazala mu je šatuljo, polno briljantov, biserov, rubinov, opalov, aafirov ter koščkov ;data, srebra in platine. fHM Z enim pogledom Je ocenil to bajno bogastvo — A to ti prinašam jaz. Potegnil je iz žepa sveienj dolarskih bankovcev in jih vrgel na postelj" Zasmejala ae j«, s; l m ■ — Od tebe nočem ničesar. Prav ničesar! Tiho je šepetala, božajoč z eno roko grofa po licu, z drugo pa spravljajoč bankovce pod mehke blazinice. Nagajivo aolnce je posijalo skozi zastor. Zazdehala je ki se prebudila. O grofu duha ne sluha. O «ntulji tudi ne. Pismo "grofa" Armanda Marie Dibuleacu tfospej Milescu. New York, 16, IX, 1930. Gospa! 'S ,-n . * I Zares» višek netaktnosti in neotesanosti moram nazvati va*e početje. Kako more tako lepa in elegantna dama nositi ponarejene dragulje ter izpostavljati poštene ljudi stroškom in zapravljanju časa. Svetujem vam da se pripravite na bodočnost, obenem vam pa vračam vaše "dragulje". A. M. grof Dibulescu. P. S. Tudi zlata šatuljica bila pristna. Pismo gospe Milescu "grofu Potem, ko je kake pol ure zapravil z ogledovanjem in snovanjem načrtov — Zida je kmalu nagnal v hišo — ter preklel Žida, ki mu je pri-neeel tako slabo orodje — sekira bi bila dobra kvečjemu za repo, žaga nič boljša itd. — jo končno srečno dovršil svoje delo. Plot je bil srečno postavljen, vrata nasajena in Žid je Ml'z delom celo zadovoljen. Ko ga je vprašal za račun, mu je Janez računal pet in sedemdeset centov od ure, kar je bila tedaj unijska plača! Žid mu Je brez prerekanja tako plačal. Nekaj diii pozneje ga je mo£ priporočil znancu, mizarzkemu kontraktorju in Janez, ki zi je mislil, da hujšega se mu ne more zgoditi, kakor če ga spodi domov, se je korajino polotil prftijanja parketov. Delo sicer ni bik» težko in tudi posebne brftitnosti ni zahtevalo, pač pa izurjenosti. Te pa Janez ni imel. Novi delodajalec je to videl ter ga zvečer izplačal. ''Obžalujem, John, ker vem, da Imaš dobro «voljo, toda ne morem drugače. Prepočasi ti gre Izpod rok in meni se mudi z delom." Janez se je usmsjal, vzel denar ter odšel. 'Presneta rJ|, človek mora lagati, da se kadi, če hoče dobiti delo, da ga potem preoej Izgubi! Ta moja zmola pa res noče popustitiV (Dalj« prihodnjič.» Palermo, 3, V. 1930. Gospod! Zelo ae čudim, da se niste pravočasno orijentirali In tako odkrili kart. Prihranila bi bila Čas, stroške in obojestran ako razočaranje. Po vojni je težko živeti I* treba se je lotit vsega. Jesti ?ač moramo. Priznati moram, da ste v svoji stroki pravi mojster. Priloženo vam vračam "denar". Lola Milescu. To pismo ni bilo odposlano ker se je Lola žele potem, ko je bilo že napisano, nenadoma spomnila, da ne ve za "grofov naslov.^^^ri) Z njegovimi "dolarji" Je poravnala račun v hotelu v Paler mu in nekaj dolgov po trgovinah svojo SOBOTA, 15. OKTOLHA ■Hh W. Poptawki: row SELIVKI • ■ Začelo fl| Je zelo banalno. — Zdi ae mi, da ava rojaka, — Je menil takoj na prvem se-ztigrtm, • If • i' Naglo Je pritrdila. Res, bila Je edina Rumunka v tem velikem plavajočem hote-lu Angležev, Francozov in Nemcev. V tam ni bilo nič čudnega, ko je sedat v salončku mlad, u-glajen «oepod suhega. Izrazito] začrtanega obraza, ko Je pre-čitala v seznamu potnikov prve-ga razreda MOrof Armand Maria Dibuleacu, diplomat" m ko je končno ta, lahko bi rekli i tuba padli rojak iipregovoril s njo v rumunakem Jeziku, da Je komaj zadržala v sebi prekipevajočo radoet Po večerji sta ae aleknila v mehka, udobna naalanjača. — 8e peljete v Neapot. gospa? — Ne, v ženevo. — In sntem vprašati od kod? — ttevada, tz Carigrada. Pravljično mesto. Vsaj j t. /.daj j« podoba, da u-mira, (»ostaja evropsko, naglo si«'« ta robno orientalsko oblaku. I>a. i* bajke. C« bi «dšWU Galato in IVro ter pustili fltambul »itn, t,i |,Ua bajka pogina. fck,*is. da M-m morala #dpoto\ atl, toda . . . n«m p^ ka uboga ptica selivka. Vedno mi nekaj veleva seliti se iz kraja v kraj. Kam se pa vi peljete, gospod? • 'f Tudi v Ženevo. Smem u* pati, da mi boste dovolili biti v tem krasnem mestu važ spremljevalec in tolmač? — Vi M se hoteli posvetiti skoraj nssnani dami? — je vpra-Aala z lahnim, komaj vidnim smehljajem. Majhna, diekretno v motni obli skrita ftarnlca je bledo obsevala nežni obraz s globokimi lelenkaatlmi zenicami, bujna prsca in Žfrvo rdeča, delikatno odprta usta. V mesečini so ža-rsli vsliki briljantl ogrlice, zapestnic in prstanov .. . — Ns zdravje prelepe rojakinje . . . lzprehajala sta se počaal po širokem krovu. V pristanišču je valovila pisana mnotica pod žarki prtpekajočega solnca. — Svetujte ml, prosim, v katerem hotelu naj stanujem la kako pridem do njega. Ne si pomagati, sem kakor otrok —- Tak «»j bo otrok v najlepšem hotaju mesta. Upam. da me čaka avta» odpeljem vas do ho- Vartnoet — Marička, važ ženin se mi zdi zelo zapravljiv. — Nasprotno, milostiva, zelo varčen je. Vedno, kadar pride k meni v kuhinjo, ugasne luč. Zvečer, ko so odprli ielezna vrata, je stopila moja guvernanta pred menoj na stopnišče. Slišal sem, kako je dejala: — Milostiva se je odpeljala. — Dvomil sem o tem, — j« odgovoril moj oče. Izkušnje, gledališče in kino eo me bili naučili, da ponos v takih primerih svetuje človeku ne delati začudenega obraza. Oče pa ni govoril iz trme. Istega jutra, ne da bi mati kaj opazila, je bil zaklenil sobo, kjer je mela obleke in klobuke. Ključ je pa odnesel v žepu. štirinajst dni, ob isti uri, v svojem skrivali.sm kako zunaj žvižga slu-je pripravljen odpreti vrata, čim bi počil bič. Nekdo je pozvonil zunaj pri vratih v ograji in sluga je šel nedvomno odpret. Nihče, razen mojega očeta, tega ni slišal. Spoznal sem lahne korake po kamnitih stopnicah. Vstopila je mati z zastrtim obrazom zavita v kožuh, roko v mufu. Krenila je proti stophi-itču, ne da bi opazila mene ali guvernanto, ki je prihitela, čim e zaslišala škripanje vrat. Ma-«ri se je poznalo, da me sploh ne išče. Slišal son šelest njenega krt-, dotikajočega se stopnic v višini mojega ušesa, slišal sem, kako je zadela z nogo ob železno ograjo. Puščala je za seboj dobro znani vonj in hlad jesenske-večera. Plazil sem do jedilnice. Miza je bila pogrnjena k obedu. Dva pribora sta stala drug kraj drugega, ker sem že štirinajst dni jedel z očetom. Ob tem času in ob tej uri je vedno gorelo v peči. Vzel sem svojo pručico in sedel na njo kakor običajno, o-brnjen s hrbtom proti peči. Prinesli so tretji pribor, čim se je pojavila mati. Odložila je klobuk, lahen smehljaj je le slabo maskiral njen bledi obraz; razprostrtih rok sem hitel k nji In stopil na prste. Sklonila se je k meni in me poljubila, potem me je pa odvedla nazaj k pručici. Sedla je na nizek stol in si podprla glavo z rq(ko. Niti ganil se nisem iz strahu, da bi zopet ne odšla. Tudi govoriti si nisem tipal. Kako bi bila odgovarjala na moja vprašanja? Tudi ona je sedela nepremično. Ali je bila preveč strta mati, da bi me krepko objela in se nikoli več. ne ločila od mene? Zakaj so bili tako strogi z menoj, da sem postal plah, da ni moglo govoriti moje srce, da nisem mogel zadržati svoje matere, da bi ne odšla več? Ropot v veši je naznanil oče- la. Potisnil sem za njen atol. Vstopil je oče. Na sebi je imel težke lovske škornje in žametasto obleko z velikimi žepi in gumbi, okrašenimi s pasjimi glavami. Težkega lovskega pokrivala sploh ni odložil. Obstal je na drugi strani mize, se ozrl na mojo mater, skomignil z rameni in se zasmejal. Zloba mu je akrivila usta in naenkrat je pahnil stpl od sebe ter obsul mater s psovkami, ki jih nisem razumel. Pri slabičih (a moj oče je bil alabič) je zloba skrajnost, ki v nji igrajo komedijo sile in grobost jim je prvo orožje, ki ga pobirajo ko kamenje. Kako silno zaničevanje in mržnja je legla naenkrat na materin obraz, obrnjen k peči! Ali si je drugače zamišljala svoj po-vratek? ie pričakovala drugačno odpuščanje? Poslušal sem kamenjan z besedami, izmučen, pozabljen in nepotreben še bolj med dvema sovražnikoma, ki mi ju je bila usoda določila za roditelja. Podzavedno sem poskusil o-h ran i ti v spominu trde besede in strašne psovke, ki jih niti razumel nisem. Je zbližalo roditelja hipno in nezanesljivo pomirjenje? Ne vem. Naslednjega dne sta. govorila sicer hladno, toda vljudno. Napravila sta mi pro|tg>r za svojo mizo. Nekega jutra je prišla guvernanta za menoj na vrt, kjer sem se igral. — Znova je odpotovala, dejal vrtnar. Guvernanta je prikimala. U-ganil sem, da se je ponovil prizor, ki se je bil odigral med oče- sem za dolgo? pručico torn in materjo pred tednL Ph jela me Je za roko, razumela J mojo bolest in poljubila me if Z njo, ki me ni karal*« bil manj plah. — Je ocft>otovala — sem jo vprašal. Guvernanta ni odgovorila — A ti ostaneš tu? Guvernanta me je enkrat poljubila in privila k — Da, jaz ostanem tu. Ali ae je moja mati l,;i|a H|a bosti, ki bi jo zadržala, ,|a * zbežala, ne da bi me ^ .slovo vsa/ poljubila? 0 Srečen konec — Tako sta bila princ in princesa nazadnje srečna. 1'nm.sa je namreč vzela drugega, princ se je pa tudi oženil z drugo. KUPIMO ZEMLJIÄKK BON de lafeM 94 iMrtih hank Azitflcaa Htstc lian k Stock Yarfe Natl. Bank a Tra.t Jafferaaa Part National Bank, u, P 1*4• M polao tri«a rrau 6 S. KNIGHT. U N. LA IAL1.K 8T. R ,i„ ft f- CMä®*. 11). I Adv. i D«a božiena izlets v domovina Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo t izletoma na najnovejiem parni-ku francoske linije "CHAMPLAIN" 26. NOVEMBRA ' ali "PARIS" 9. DECEMBRA Za pojasnila in navodila pišite takoj na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 135» Second Ave.. New York, N. Y. all pa na SreaeH Jfcie ■.......... Agitirajte za Prosveto! NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA • PS sklep« ». redme koaveadje ss sedaj lahka aar oči aa Ust PrssveU h prlito)« eden, dva a» tri flaae Is «as drnÜM la Is aaefa naslovs k est List ProsvsU stane sa vas saaks, sa Haas aH asflaas $6.M u irofela* Ker pa člani is plstsjo pri assssisrts $1.20 ss tsdait ss Ji« to prlitojs k naročnini. Mi priit*Js«o soefs. dvs all tri člase b ens družine k «al aarstelal. Torej ssdaj ti taroka, rett, da Is list pre-4rag«s asa« S. N. P. 1. List Prostata i« vala lastalaa I« feiere b Skoro v vsaki drailal nekdo, U M rad Cttsl list vsak daa. Torej ssdsj ImU priliko, ds m twM Vi naročite na. dnevnik Prosvsto. Cosa Usta PrssveU Je: Za Zdral. drlsvs hi Kaaado » M Zs Cicero In Ckleai« I«......PM I todalk la..............4J9 1 tednik in...............Mi S todalk« box........ Ut / S tednika la..............Ul I todalk« la............I.4S S todalk« la..............IN Ispolalto spodnji kspoa, priletito petrekas vsoto doasrjs sU Men« Order v pitni la si naročite Prosveto. list, kl Je vala lastalaa. PojssnilsVsslsj kakor kitro katori toh članov preneha biti «lan 8NPJ, all I« s« preseli proč od drniine la bo sahteval sam svoj Hst tednik, bodt moral tisti Član Is dotičns drnllns, ki js tako eknpno naročeno ns dnevnik Prosvsto, to takoj nasnanit! opravnlitvn Ueta» in obenem doplačati dotilM vsoto lista Prostata. Ako toffa a« štor«, todsj mera oprsvniitvo uilati dstom sa to vsoto aaročnikn. , PROSVETA. SN P J, MIT So. Uwadalo At«w Ckleage. VL Priloieno poMJaa naročnino sa Ust Pr«oveto vsoto 9--- ___________ČL drattvs IL— la «s pripIHto k moji sd slsdočik aaset w+ tov prihod. Mati se je vzravna- !n«v nsročaik. ČL »t »L Drla vaster naročnik ..........- ■ Dobro ga je sa vrnila — Cujte, gospodična, nocoj se ml je sanjalo» da sem vas zasnubil. Kaj aaki to pomeni? — To pomeni, 4a ste v spanju pametnejši, kakor če bedite. — E>vo, moj avto. Dovolite, gospa, da vas odpeljem? — Saj sem ie rekla, da lahko storit« z menoj, kar hočete. Majhen, temnopolt boy je po-atreiljivo odprl vrata. — Bartolini! ftofor se je molče poklonil. Avftpmobil Je tiho odpeljal po gladkem aafaltu širokih, senčnatih bulvarjev. — Kako kraano jt tu, kako čudovito vrvenje! Paris naj se skrije pred Ženevo! — je šepetala z otroško radostjo, gladeč s majhno, s demantl pokrito dlanjo grofovo roko. Kmalu sta sagledala pred boj ogromno poalopje, na pro-i aatavljefl čelju pozlačen napis <(Palace ho- L^^ plšhš tel Bertollni". | »avedlU start tatovi Aofer je odprl vrataa avtomobila. — Čakam. — Je zaklicala še U dvigala. . Naslednjega dne proti poldnevu jo jo prebudil lohen Ae-Pri postelji je stala soba- oči so se za lak rile ia notna, negovana ročica jo krepko stisnila njegovo roko. Pred pristaniškim 4>o«1opj«nt «e jo lesketala na sol neu škrlatna karooerija nizkega torpeda •Bugnttr. Znamenje (8apt. SO, 1932J, U dna. Ponovit« Jo pr» Aka m al Ml Aka > vnš Ust la ca ne prajaMta, |s Boy Je prinesel to košarico In Eadovedno Jo rastrigala dolgo, prijetno dišečo kuverto. Na pasvamentnem lističu je bilo na-piaan«; "Orot Armand Maria DlbuleMru, rumunaki konzul v žonevi- — TorpJ grof. pravi prof. Lap. mlad In najbr« tudi bogat Oarla ae je na koAarieo rot Za- Našl št veni tajniki la 4n«l ki, pri katerik lakke »lalata aa. Narsčaiaa aa osla IsU Ja M.M la aa pal 1st« pa UM. Člani 8NPJ diipls>a|s HM aa lato, sa pol leta tola IT M, psi lala ft.71, aa «T aa pal IsU li.Ti. leto 91.10. Upravništro *TR08VETA" plapolale so'v divji ergiji barv. & UtaMl ROCK WEL1. 4904 TELEFON Kb SPREJEMA YBA v tiskarsko obrt spadajoča dela llska vabili sa rasslka ta skadsb vlattaleo, čaanik«, knjiga, koledarje, letak« Itd. v aioveaakem, krvatakem, alotašketa, h •wF ' Jeataa ta dragta VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NTJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .Vsa pojasnila dajo vodstvo unijsko dalo prva vrste S. N. P. J. PRINTERY M674» Sta. UwBdale Armm CHICAGO, ILL. TAM 8B DOBI NA £BUO TUDI flA USTMENA POJASNILA