joSREDfVioZI J KNJIŽNICA I CELJE j CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 7. APRIL 1993 ŠT. 14, LETO XXVII KAJ BO JANŠA V ATLATNSKEM PAKTU DRŽAVA UBIJA IZVOZNIKE Z BERGLO PO ROPARJIH GROŠELJ JE Z VRHA SUNIL ČESNA RADENSKE NIKOMUR • POLICIJA IN VISOKI TURIZEM ČLOVEŠKA STEKLINA - V AZTT.TT Z GONDOLO NA PESCO UGRABITEV PO HRVAŠKO KRKO JE SRUO BRflfflL CELJE MAKEDONEC MED A PAČI Janša se pripravlja na sprejem NATO vojske Kurbirska perspektiva Po dolgotrajnem spogledovanju slovenskega obrambnega ministrstva, bolje rečeno ministra, z vrhom Severnoatlantskega pakta in previdnem odmerjanjem informacij o tem kot sondiranju „terenau pri slovenski javnosti, ne moremo biti ob nedavni odkriti Janševi „ponudly“ Slovenije NATO paktu posebej presenečeni. Zlasti ne, ker se po odhodu jugovojske iz naše dežele očitno počutimo kar preveč svobodni. Moramo to nelagodje res odpravljati ravno z novo okupacijo - z zahoda? Kljub vsemu dokazovanju obrambnega ministra, ki je prehodil zanimivo pot od mirovnika do eksplicitnega militarista, da Slovenija spada po vprašanju obrambe v okvir KEVS, ki se lahko najidealneje realizira ravno s članstvom v zahodnem vojaškem paktu, je lahko naš odgovor negativen. Vsaj trenutno namreč v naši državi ne obstaja prav nikakršna nuja iskanja vojaških zaveznikov na zahodu. Po inerciji minulih dogodkov se Sloveniji mogoče res nasmiha vojna s Hrvaško, ki pa jo je mogoče z ustrezno politiko povsem odmisliti. Mir pa je ogrožen tudi na zahodnih mejah - od države, ki je v NATO paktu. Skratka, z nepotrebnim vstopom naše deželice v zahodni blok, ki je roko na srce, ob razpadu vzhodnega, izgubil vsakršen smisel, bi se resnično izognili vojaškemu spopadu na zahodni meji. Za ceno, da bo italijanski škorenj zopet hodil po slovenski zemlji. Bi pa se, absurdno, na isti način otresli nevarnosti tudi na jugu, saj si bodo zahodni vojaki očitno trudili povabiti v svoje okrilje tudi Hrvaško. Potem pride na vrsto Makedonija. In bomo zopet v Jugoslaviji, daleč od Evrope. Če si slovenski oblastniki domišljajo, da bi naša država z vstopom v NATO prišla v Evropo, se motijo. Slovenija, četudi brez Hrvaške, bi bila v tej vojaški asociaciji kvečjemu maneversko zemljišče, tipa Filipini. Tragično je, da se visoki funkcionarji, ki kupčkajo s slovensko prihodnostjo, ne zavedajo, kakšne probleme prinaša lociranje baz tujih vojska že na zahodu, in kaj lahko nastane pri nas. Za takšno usodno odločitev, ki odpira neverjetne razsežnosti, bi bilo potrebno povprašati Slovence na referendumu. Dvomiti je, da bi slovenski državljani pristali na to, da bodo vsak dan gledali na stotine vojakov raznih barv in uniform. Posebej, ker so spoznali, kakšno nadlogo imajo z njimi južni sosedje. Janše pa očitno tuji uniformiranci najbrž ne bi motili. Kot vse kaže, se je že začel pripravljati za njihov sprejem in dobro počutje, ki je v vsaki vojski pogojeno s seksualno potešenostjo. Iz te perspektive je povsem razumljivo tudi Janšino upiranje vračanja Rimskih Toplic v „civilneu roke. Po lepih poteh, ob katerih stojijo drevesa z različnimi ljubezenskimi sporočili v cirilici, ki so jih vrezali ju-gostražarji, bodo mogoče kmalu stopali tuji častniki. Pred posteljnimi užitki z dobro honoriranimi Rusinjami in domačinkami se sprehod prav prileže. Franc Furland GUSVOBODNA TAJNI NAČRT ZA RAZDELITEV BIH ;r. SVET VARNOSTNIH IN J® OBVEŠČEVALNIH SLUŽB i -jčl | TkaKŠNA OBRAMBNA VZGOJA?: jljZELENI mTAN^KAJJETO?- [f Za koga parki Rimskih Toplic NAKUPNI CENTER IZREDNA VELIKONOČNA PONUDBA čokolada Milka 100 g rozine 500 g barcafe 100 g mlečna čokolada 200 g jedilna čokolada 250 g čokoladna jajčka 80 g kavaTropik 1 kg vino Rose vino Zlati Rizling 89,00 SIT 130.00 SIT 60,60 SIT 156,60 SIT 136,40 SIT 158.50 SIT 502.50 SIT 119.00 SIT 110.00 SIT KUKA tam KUKMIČNIH ŠUNK, UBOBNECENIPOMAUANŠ, BANANIN KIHJA PO NAKUPU VAS VABIMO V PRIJETNO UREJEN GOSTINSKI LOKAL N(M%90BA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Našlov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066).23-868..telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. | . J I RIESIEVNA Trgovsko podjetje ŠENTJUR PRI CELJU V prodajalnah trgovskega podjetja RESEVNA Šentjur VELIKONOČNO RAZPOLOŽENJE V vseh živilskih prodajalnah TP RESEVNA Šentjur dobite: i. - dimljeno šunko brez kosti dimljeni vrat brez kosti posebna klobasa pomaranče rdeče pomaranče rumene kivi čokolade MILKA 100gr Frupi sirup Vital 1.51 vino Rose Buteljčno vino Vinag olje Zvezda olje bučno kava Minas kg 695,00 SIT kg 667,80 SIT kg 391,10 SIT kg 44,90 SIT kg 57,10 SIT kg 85,40 SIT kom 90,00 SIT naprej kom 255,00 SIT lit 97,00 SIT kom 260,80 SIT naprej lit 119,50 SIT lit 398,50 SIT kg 420,00 SIT NAKUP MOŽEN NA 2 ČEKA BREZOBRESTNO l; Novi delovni čas: Market Ponikva in bife - vsak dan od 7. do 17.30 - sobota od 7. do 12. ure - nedelja od 7. do 10. ure ?;‘A v4 RHNI^u Ml)'. v i II . - ■' •fe' ■ r‘: ' .A • f Ai ^ v a. , a|.,a - a * ,\r'v , '!PAis..v/ ^-A ■ ' . •:'( V' \ A* ' ||hh|; »\ fllf/t A v \ % ■. -’. • • b|ff?'1 * ■. rm, i; f« \'!, 1 tf: <'v il... Prvo domače lahko pivo ! Nič lažjega! Otroci nacizma Kaj sili otroke v teror Franz, Henry in Anne so stari 17 let in spadajo k sceni desnih skrajnežev. V Radebeulu pri Dresdenu so si po koreniti spremembi 1990 osnovali desno ^tovarištvo" in se v oktobru priključili »nacionalni ofenzivi" - nadre-gionalni nacistični organizaciji. Interviev z mladostniki (imena je uredništvo Spiegla spremenilo) »Nasilje zbuja pozornost" (Desni radikalci - mladostniki o njihovih pogledih na svet, o sebi in o prihodnosti Nemčije. SPIEGEL: Ali se imate za neonaciste? HENRY: Označujejo nas kot desne radikalce, kot neonaciste ali kot fašiste; sami se imamo za nacionalne socialiste ali nacionalno mladino. SPIEGEL: Kaj pod tem razumete? FRANZ: Ljudska zveza, doseči najboljše za naše ljudstvo. Radi bi zopet pripadali neki naciji, v kateri je vredno živeti. SPIEGEL: Ali spada k temu tudi vojna proti tujcem in azilantom? ANNE: Osebno me je strah pred po-' tujčenjem nemškega naroda. Prirastek navideznih azilantov moramo zaustaviti. SPIEGEL: Tudi z nasiljem? ANNE: Nasilje problemov ne rešuje, vendar nanje pogosto opozori. Ali bi navidezni azitanti tudi brez dogodkov v Rostocku bili predmet političnih diskusij? Da so ljudje v Moellnu umrli, po mojem mnenju ni* lepo. Vsi so govorili o Moellnu, toda nihče ne govori o tem, da si zdaj v naši deželi že Turki in Kurdi drug drugemu razbijajo lobanje. SPIEGEL: Še pred nekaj leti ste bili člani mladih pionirjev? HENRY: Pionirsko življenje v Nemški demokratični republiki ni bilo slabo. Predstavili so nam sicer napačne ideale, toda imeli smo veliko možnosti v prostem času, kot disco, mladinski klub in vožnje, ne da bi zato morali kaj plačati. Zdaj nam to manjka. FRANZ: Mladi pionirji so tako kot Hitlerjeva mladina uspeli odraščajočo mladino odvrniti s ceste. SPIEGEL: Kaj pogrešate pri nemškem zveznem sistemu? FRANZ: V naših pogledih na svet, ki so nacionalni in socialistični, imajo prednost idejne vrednote pred materialnimi. Ta družba pa v nasprotju s tem gradi izključno na materialnih stvareh. Vsak stremi za tem, da ustvari čim več denarja, da bi si kupili težke avtomobile, klamotne dizajnerjev ali draga stanovanja. Tako več ne gre in to ne more biti smisel življenja. Tovarištvo in skupnost sta nam pomembnejša. HENRY: Med nami obstaja resnična skupnost. Četudi na žalost še ni postala skupnost za vse Nemce. ANNE: Medčloveški odnosi tukaj pri nas so bili in so drugačni kot v starih zveznih deželah; ne temeljijo samo na denarju. V času NDR smo potrebo- vali drug drugega; imeli smo občutek, da pripadamo skupnosti. SPIEGEL: Če vam je všeč toliko stvari iz NDR, zakaj potem niste pri PDS?, HENRY: Spada k tistim spakam, ki o nas širijo, da smo proti vsemu, kar prihaja z leve. Če natančno opazujete, pa z levimi v mnogočem soglašamo. Kadar gre za ljudskost in nacionalnost, smo vsekakor nasprotniki PDS. SPIEGEL: Kakšna naj bi bila po vaših predstavah nacionalsocialistična N emčij ANNE: V državi morajo biti socialne strukture, ki dobro funkcionirajo. Ne sme prihajati do tega, da si ljudje več ne morejo privoščiti otrok, kot je to pri nas. SPIEGEL: Kaj vi menite o republikancih in o nemški ljudski zvezi, ki ima sedež v zahodno nemškem deželnem zboru? ANNE: Gospod Schoenhuber z republikanci ali gospod Frey iz DVU ne moreta razlagati o socialni bedi. Oba sta zelo bogata; ne bi se smela postavljati, da so jima znani problemi in potrebe državljanov. FRANZ: Schoenhuber je vpadel dokaj pozno; bil je pri oboroženih četah SS. Pred tem je leta zastopal stališča levih; nekoga takšnega mi ne potrebujemo. SPIEGEL: Iz kakšnih družin prihajate? ANNE: Če pričakujete, da prihajamo iz neurejenih družin, potem vas moramo, žal, razočarati. FRANZ: Moj oče je tehnični vodja neke zelo velike firme, mati pa ima vodilno funkcijo pri izobraževanju. HENRY: Moj oče je uslužbenec, mati pa uradnica. ANNE: Moji starši so zaposleni kot vzgojitelji. SPIEGEL: Kako se odzivajo sošolci in učetelji na vaša politična prepričanja? ANNE: Nek učitelj mi je rekel: strinjam se s tabo, vendar tega ne morem tolerirati. To lahko celo razumem. HENRY: Na gimnaziji so mnogi drugačnega mnenja kot jaz, vendar se z iyimi dobro razumem. SPIEGEL: Kako se razumeš z židovskimi državljani? ANNE: Židovstvo ali gospod Ignatz Bubis se naj raje poglablja v to, kar so Židje storili Palestincem, ne pa da zahteva še denar od mladih Nemcev za dozdevna prejšnja dejanja. Židje obvladujejo najbogatejšo državo na svetu, ZDA, kopičijo bogastvo in pridobivajo na račun dela drugih ljudstev, ki morajo zbirati denar za plačevanje velikanskih obresti. To pa ne pomeni, da zaradi tega posamezne Žide, ki jih srečujem, zmerjam in napadam. To bi bila neumnost. SPIEGEL: Ali osebno poznaš Žide? ANNE: Ne. Še celo liberalni kazenski sodniki, ki so obupanim levim teroristom zmeraj prizanašali, svarijo in kličejo po revanši. Na »alternativnem dnevu" pravnikov na temo »odprava kriminala", kije bil pred kratkim v Hannovru, so pod vtisi umorov v Moellnu govorili samo še o strožjih kaznih. Tudi advokat Heinrich Hannover, kije bil nekoč kot branilec RAF - teroristov, za mile kazni podpihuje pravosodje k odločnemu sprejetju »ukrepov". Kot zavržena so naenkrat vsa spoznanja, ki so jih znanstveniki v zadnjih dvajsetih letih zbirali na temo Mladinske kazni. V nekaterih študijah je kriminolog Pfeiffer dokazal, da trajni zapor, in kaznovanje mladih nista le pedagoško nesmiselna, ampak nasprotno: povečata nevarnost vrnitve v prejšnje stanje. Strogi nastopi policije bi bili sicer potrebni, da bi razgrajačem in nasilnežem pokazali, kje so meje. Toda s tem, navaja pravnik Pfeiffer, bomo sovraštvo do tujcev v najboljšem primeru »le zavrli, ne pa tudi odpravili". Tudi Frankfurter Allgemeine je komentiral, da je pri masi naci-otrok »vprašljivo",, če bomo z nemilostnim ka- zenskim preganjanjem sploh kaj dosegli,,. Desna scena ravno pridobiva “svojo dinamiko iz občutka izvenmejnosti,,. “Vseh vendar ne moremo zapreti,,, je povedal Klaus Breymann, državni mladinski odvetnik v pogovoru za Spiegel; socialnih problemov ne moremo uravnavati s spremembami kazenskih zakonov". Uslužbenci bonskega pravnega ministrstva zdaj naglo iščejo kompromise. Strokovnjakom se zdi pomembno ravnanje nasilnežev preprečiti že pri demonstracijah, izboljšati možnosti dokazovanja in domove tujcev bolje zaščititi. Kaže, da si storilci, ki so pred vso javnostjo metali zažigalne bombe, nikakor niso na jasnem o kazensko pravnih rizikih. »Neznosno je," pravi zvezni predsednik Richar von Weizsaecker, »kako pobalini z bolj ali manj spremenljivimi kljukastimi križi grozijo." Razburjeno telegrafira nemški UNO ambasador in New Yorka Detlev Graf Rantzau v Bonn, da so dejanja v Nemčiji primerljiva že z etničnimi čiščenji v Jugoslaviji. V neki resoluciji so hoteli zastopniki drugih držav enačiti »nemško vlado neposredno z južnoafriško". Upor naci-otrok že skrbi nekatere politike za prihodnost republike. Z grozo je predsedujoči SPD-frakcije Hans-Ulrich Klose spoznal, »daje odpor že zelo razširjen". DtR SPIEGEL, priredila Nina Mom Ugrabitev, kije spravila na noge hrvaško policijo Lov od Umaga do Portoroža Marin Plis, zasebnik iz Crikvenice, Je s svojo delavko Viero KozaCikovo v Umagu iz vrtca ugrabil Šestletnega Denisa Du-fka. 2e v dobri uri Je hrvaška policija organizirala lov, ki je segel tudi Cez mejo, v Piran in Portorož. Otroka so odkrili v Crikve-nici, za PliSem pa Se poizvedujejo. Si lahko predstavljate, kako bi se počutili, Ce bi po končanem delu prišli po svojega otroka v vrtec in bi vam vzgojiteljica povedala, da je otroka malo pred vami nekdo že odpeljal? Približno tako Je bilo pred dnevi v Umagu. Po Šestletnega sina Denisa Je prišla mati, ko JI je vzgojiteljica rekla, da Je malo pred njo deCka odpeljala neka Zenska in povedala, da je prišla ponj ona zato, ker naj mati ne bi mogla. Od prvega presenečenja si Je nesrečna mati kmalu opomogla. Izredno hitro in strokovno pa je ukrepala tudi hrvaSka policija, ki je sicer v Istri ne bije glas o njeni učinkovitosti. NesreCni materi in policiji je bila v veliko pomoč prav ista vzgojiteljica, ki si je neverjetno dosti zapomnila o Zenski, ko je ta prišla po otroka. Celo tip in barvo vozila, s katerim je neznanka otroka odpeljala. Kljub temu policija ni ničesar prepustila naključju, temeljito seje lotila kontrole cest in vozil na njih. Na pomoC so poklicali tudi slovenske kolege, ker bi naj po eni različici otroka skrili v Piranu ali Portorožu. Da gre za ugrabitev, je bilo prav tako kmalu Jasno, saj je Se isti dan Dufko-vim, ki so se sicer Sele pred dvema letoma preselili v Umag in tu razvili uspeSno obrt, neznanec telefoniral, naj za odkup otroka pripravijo niC manj ali veC kot poldrugi milijon mark. Zvrstilo seje Se veC klicev, eden izmed njih pa je zahteval, naj denar pripeljejo k enemu od portoroških hotelov. Ko je ne- srečni oCe tam Čakal na izsiljevalca, barabe ni bilo. Toda hrvaSki in slovenski policaji so temeljito motrili na cestni promet in pregledali skoraj 600 vozil. V enem, kije ustrezal opisu, so v resnici odkrili možakarja, ki se je ob policijskem zasliševanju zaCel moCno potiti in ob detektorju laži konCno priznal, da je vpleten v zadevo. Tako je Miroslav D. iz Vukovarja konCno priznal, da so idejni vodja, organizator in neznanka v resnici vsi begunci iz porušenega Vukovarja, ki so se na novo udomili v Crikvenici ali v bližnjem letovišču Jadranovo. Neznana ženska je Čehinja, Marinova prijateljica, ki je z njim pribežala iz Vukovarja in bila pri njem tudi zaposlena. Od tu naprej je bilo že lažje. Tembolj, ker seje Vera vznemirila, ko Marina ni In ni bilo od nikoder. Zato ga Je Sla iskat domov. Tam jo je pričakala policija. Vera Je zatem povedala, da je otrok v neki najeti hiši v Crikvenici, vendar se policija ni dala presenetiti. Policaj, preoblečen v poštarja, Je previdno potrkal na vrata, prej Je policija obkolila hiSo, pozvonil, vrata so se poCasi odprla in med vrati se je pojavil mali Denis ... Vendar uspeh prijetja organizatorjev prve ugrabitve na Hrvaškem kljub vsemu ni bil kronan v celoti. Marin je zavohal nevarnost in izhlapel. Predvidevajo, da v tujino, zato so že zaprosili za pomoC Interpol. J. Sova ROVOKOPAČ ZETTELM-EYER 500, ustrezen za kmečka opravila, ugodno prodam. Tel.: 063/ 763-227 VELIK DRUŽINSKI ŠOTOR, nov, prodam. Cena 500 DEM. Tel.: 062/ 412-450 MODNI ATELJE nudi redno ali honorarno delo izkušeni šivilji. Tel.: 062/ 631-814 TRAJNO ŽARNO PEC STF, novo, in ličkalnik za koruzo prodam. Tel.: 069/ 69-252 OSEBNI RAČUNALNIK PC AT 386/16 in tiskalnik Epson FX 1050 prodam. Tel.: 063/ 754-920 NOVO FLAVTO poceni prodam. Tel.: 062/ 304-978 GRADBENO PARCELO, 500 m2, z vso dokumentacijo, v Žalcu, prodam. Tel.: 063/ 711-500 ali 063/ 713-485 HONORARNEGA DELAVCA - ŽENSKO išče Bistro Mladina, Levstikova 1, delovni čas med 9. in 17. uro. Plača po dogovoru Nigel Mansell zmaguje tudi na dirkah "Indy Car" Četudi brez goriva! uspelo še nobenemu začetniku pred njim. Zmaga v Surfes Paradi- " seu, edini dirki „Indy čara Naslednja dirka od sku-Ce je soditi po začetku Tekma je bila zelo na- izven ZDA je Mansellu pri- pno šestnajstih dirk letošnje-sezone, je bilo prilagaja- peta, saj je Mansell s sla- nesla tudi posebno nagrado ga tekmovanja „Indy car“ bo nje Nigela Mansella povsem bim startom zapravil naj- - 25.000 dolarjev iz na- v Phoenixu, na ovalni stezi Strah pred Mayon Čeprav se je filipinski vulkan Mayon začel umirjati, vulkanologi opozarjajo, da bi lahko v kratkem prišlo do novega, močnejšega izbruha. Serija šibkejših »eksplozivnih erupcij" traja že teden dni. O umirjanju govorijo strokovnjaki na osnovi dejstva, ker je v noči na petek bilo „samo“ nekaj več kot sto izbruhov - v primerjavi z dvestopetdesetimi, kolikor jih je bilo pred štirinajstimi dnevi v dvanajstih urah. Odkar se je začela najnovejša serija izbruhov vulkana, oddaljenega 330 kilometrov od glavnega mesta Manile, so oblasti z ogroženega področja izselile 12.000 ljudi. Naselili so jih v zbirnih taboriščih, kjer je že 45.000 evakuirancev po prvi veliki erupciji, ko je izgubilo življenje 75 oseb. MALI OGLAS ZASTONJ i(MpON MOJ NASLOV: Kupon-in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. 1»: 'mor’1 ' 1 ■ uspešno, saj je dodal novo poglavje knjigam rekordov avtomobilskih športov. V avstralskem letovišču Surfes Paradise je na prvi tekmi nove sezone „Indy car" tekmovanja (ameriška verzija Formule l) osvojil prvo mesto že v svojem prvem nastopu. To se je na tekmovanjih „Indy car" doslej zgodilo le enkrat, ko je enak podvig uspel Graham Hillu leta 1966. Fantastičen občutek „Ne spominjam se, kdaj sem zadnjič tako užival na kakšni dirki," je po zmagi izjavil 39 - letni Mansell, ki mu je bila to prva dirka, odkar je zapustil »Formulo 1", ker se s Frankom Wil-liamsom ni mogel dogovoriti za podaljšanje pogodbe. »Imam žulje na rokah in krče v nogi, vendar to sploh ni važno: občutek je sijajen!" Mansell se je v Avstraliji, kjer nikoli ni zmagal v »Formuli 1", vpisal na vrh še nekaterih statističnih rublik; dosegel je rekord steze in nekaj, kar v 81 - letni zgodovini „Indy čara" ni še noben začetnik - imel je tudi najboljšo startno pozicijo. boljšo štartno pozicijo in so ga prehiteli kar trije tekmovalci, Emerson Fittipaldi, Robie Gordon in Paul Tracy, vendar je zadnja dva dokaj hitro prehitel. V 15. krogu pa je prehitel tudi Fittipal-dija, a na nedovoljen način, v trenutku, ko to ni bilo dovoljeno zaradi nesreče na stezi. Trije odhodi v boks Za kazen je moral v boks, vendar pa je tudi to kazen zvito izkoristil, za zame njavo gum in polnjenje rezervoarja. Potem je še dvakrat krenil v boks, saj je enkrat mislil, da se mu je predrla guma, tretjič pa ponovno po gorivo. Izplačal se mu je posebej tretji odhod v boks, saj se je njegov bolid takoj po prihodu v cilj popolnoma ustavil s praznim rezervoarjem. »Pred koncem tekme, ko sem videl, da mi zmanj-'. kuje goriva, sem z načinom vožnje pričel taktizirati, saj sem spoznal, da lahko ostanem brez goriva," je pojasnil Mansell. »Nisem želel v boks, kajti Fittipaldi mi je bil tik za petami, zato mi je v zadnjem krogu mo- menskega sklada »Marlboro Pool". Ker je na treningu dosegel najhitrejši krog, mu je to prineslo 10.000 dolarjev, prva startna pozicija, ki jo je na koncu spremenil v zmago, pa še ostalih 15.000 dolarjev. »Nigel je vozil odlično, hitro in spektakularno," je Mansellov nastop pokomentiral drugouvrščeni Fittipaldi ki je pričel tekmovati v „Indy Car" 1984. leta, po- dolgi točno miljo (200 krogov). »To bo pravi izziv, še večji od prve dirke," pravi Mansell. »Voziti na ovalni stezi je nekaj drugega kot divjati po ulicah oziroma navadni cesti (dirka v Surfes Pa-radiseu je potekala po mestnih ulicah), kar delam vse življenje. Kljub zmagi v Avstraliji se moram še marsikaj naučiti, saj imata "Indy„ in “ Formula 1» mnogo, kar jima ni skupno." Goli zet Princu Rainierju se obeta novo presenečenje, kar kmalu po prvem, ko se je moral sprijazniti z nezakonskim otrokom mlajše kčeske Steplianie. Novi zaročenec vdove Caroline je igralec Vincent Lindon. Princ je bodočemu (tretjemuj zetu postavil pogoj: poroka ali filmska kariera. Rainierjeva soproga Grace se je odločila za prvo, kot kaže pa je Vincent Lindon nekoliko trši v prepričanju. Vendar pa ima princ svoje prijeme, odkril je namreč pornografski film, v katerem je glavni junak Lindon, a tudi v nekaterib drugih filmih se je Francoz pojavil brez figovega lista. OBA NAROČILNICA Ime................................priimek naslov. naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika New Age Na poteh k sebi: Bhakti - joga! Ena od skupin lastnosti sicer precej raznorodnih duhovnih skupin in gibanj, ki jih (bolj ali manj uspešno) lahko stlačimo pod nalepko New Age, je prav gotovo navezovanje na vzhodnjaško duhovno izročilo, oziroma modificiranje le-tega na tak naCin, da postane razumljivejše evropsko - ameriškemu ušesu, oziroma duši. Rezultat je analogen temu, Čemur v popularni glasbi pravimo re-mix, to je ponovno premešano razmerje posameznih inštrumentov na magnetofonskem traku. Vsak rembc je seveda stvar okusa posameznega producenta, med glasbenimi sladokusci in tradicionalisti pa seveda številni prisegajo na originalne izvedbe popularnih skladb. In znotraj nove duhovnosti je ravno tako. Ena redkih izjem v našem duhovnem prostoru, ki prisegajo na avtentičnost in tradicijo, je prav gotovo Društvo za zavest Krišne iz Ljubljane, ki se na mednarodnem nivoju uvršCa v ISK-CON (Mednarodno društvo za zavest Krišne). Za ortodoksno navezovanje na tradicijo obstajajo pri njih povsem pragmatični razlogi in v nobenem primeru ne gre zgolj za eksotiko ali nostalgijo. Pravijo (in avtor tehle vrstic se z njimi popolnoma strinja!), da se vsaka v praksi preizkušena in dokazana duhovnost lahko ohranja le skozi neprekinjeno nasledstvo verodostojnih duhovnih učiteljev - gurujev, katerih naloga je nepopačeno prenašanje znanja in metod, Cesar se ISKCON dosledno drži. Gibanje je na Zahodu veC kot uspešno populariziral A. C. Bhaktivedanta Swa-mi Prabhupada, ki je v šestdesetih letih tega stoletja pripotoval iz Indije v Združene države. Gre za verodostojnega duhovnega učitelja, ki je uspel v slabih dvajsetih letih razširiti gibanje po vsem svetu. Zelo zgovoren podatek: okrog 7500 obiskovalcev na prireditvah ljubljanskih Krišnovcev v letu 1992! Gibanje za zavest Krišne (v obliki, kot ga poznamo danes), seje razvilo v šestnajstem stoletju našega štetja v Indiji. Sri Krishna Caitanya (ena od inkarnacij samega Krišne) je revitalizi-ral eno od hindujskih religijskih skupin, ki je Častila Krišno kot vrhovno božanstvo. Skozi nasledstvo duhovnih učiteljev se Je gibanje obdržalo (in po zaslugi Prabhupade celo izjemno razširilo) vse do današnjih dni v svoji avtentični obliki. In kaj poCno mladeniči v bledo oranžnih oblačilih (dotijih) in z majhnimi Čopki na obritih glavah? Odkod tolikšna spokojnost in mir na njihovih zdravih obrazih? Glavna metoda v Društvu za zavest Krišne je Bhakti -joga (joga služenja, predanosti, vdanosti), ki se ji pridružujeta poglobljen študij vedske literature (predvsem Bhagavad - Gite in Srimad - Bha-gavgatama) in življenje po štirih urejajočih principih: vegetarijanska pre- hrana (od živalskih beljakovin je dovoljeno samo mleko), popolna abstinenca (izključuje uporabo VSEH substanc, ki tako ali drugaCe vplivajo na zavest); seks je dovoljen le v zakonu kot sredstvo za zagotavljanje potomstva, prepovedane pa so tudi igre na sreCo. Osnova Bhakti - Joge je služenje in CašCenje, popolna predanost in zaupanje v moC Vsevišnje božanske osebnosti - Krišne. Vse, kar poCnemo, počnemo v njegovo zadovoljstvo in njemu v Čast. Meditacijska tehnika Bhakti - joge pa je nadvse preprosta in sčasoma postane tudi prijetna, vsekakor pa, za razliko od kakšne druge joge, skoraj ni nevarnosti, da bi si izpahnili kakšen sklep, da bi nas bolela hrbte- Vsevišnja božanska osebnost Šri Krišna niča ali da bi se nam zmešalo. Skratka, gre za individualno in skupinsko tehniko. Pri prvi s pomočjo ..molilnika" (japa-mala), sestavljenega kot niz sto-osmih lesenih kroglic, ponavljamo Hare Krišna maha - mantro na vsaki od kroglic. Maha - mantra (velika man-tra) se glasi: HARE KRIŠNA, HARE KRIŠNA KRIŠNA KRIŠNA, HARE HARE. HARE RAMA, HARE RAMA RAMA RAMA, HARE HARE. Mantra je sestavljena iz imen Boga, njena zvoCna vibracija pa skupaj z repe-ticijo vspostavi v nas stanje miru, predanosti, zaupanja. Kdor ne verjame, naj poskusi! Skupinska ..meditacija" pa temelji na skupnem prepevanju iste Hare Krišna maha - mantre na različne napeve (melodije). Po navadi med prepevanjem tudi povsem spontano zaplešemo. VCasih se razvije pravi Zur. Doseže se obCutek enotnosti, pripadnosti, veselja. Stvar vsekakor deluje. Naj povzamem: gibanje za zavest Krišne omogoCa zdrav in naraven naCin življenja in osebnostno rast skozi štiri regulativne principe, z individualno meditacijo in skupinskim prepevanjem; duhovno pa obogati Človeka z rednim prebiranjem in razlago avtentičnih vedskih spisov. Vse dodatne informacije ali pojasnila pa Je moC dobiti tudi po telefonu (061) 310-815; pogovarjali se boste z Mišem TošiCem ali z Andrejem Kikljem. Njihov naslov pa je: Društvo za zavest Krišne, Zibertova 27, Ljubljana. Hare Krišna! DANIJEL BEDRAČ Piše Franci Horvat Sončni zahod na Matterhornu Ker bo vreme še držalo, sklenemo, da gremo za prilagajanje na Breithorn. Ta lahek štiritisoCak bo ravno pravšnji, da se prilagodimo na višino. Dokupimo še nekaj hrane, si pripravimo nahrbtnike in se zapeljemo do gondole. Zaradi fmanCnih težav sem se odloCil, da s sabo vzamem spalko in armafleks. Povratna karta izpred dveh let (27000 lir) seje podražila za 3000 lir. Toliko opevana stabilnost cen na gnilem zahodu tudi ne drži veC. Za veljavnost magnetnih kartic skrbijo računalniki, ki ti odpirajo prehod v gondolo. Vsi avtomati, z razliko od naših (Rogla) delujejo. Na Plan Maision (2555 m) se Je potrebno presesti in nato še na La-ghi Cime Bianche (2812 m). Ta gondola sprejme 140 potnikov. Zaradi višine je pa Plateau Rosa (3480 m) dokaj sveže, tudi veter še dodatno ohlaja ozračje. Ura Je pet popoldan, smučarji so že odšli v dolino. Teptalniki gladijo smuCišCa na ledeniku, kajti tu je smuka Cez vse leto. DoloCeni predeli so pozimi zaprti, da bi imeli poleti ugodno smuko. Namestimo se v koCi, ki bolj diši po hotelu kot po planinski koCi. Videz Je boren, cene pa so res astronomske. Spanje za dva z zajtrkom stane 60000 lir, brez zajtrka pa 50000 lir. Možakar, ki nam je posredoval te podatke, je bil kar v žalostnem 4anju. Jezik se mu je zapletal, pogled pa je imel kalen. Sam si nisem delal prevelikih skrbi glede spanja, saj sem imel spalko v nahrbtniku. V najslabšem primeru bi se pridružil dvema Madžaroma, ki sta se pripravljala za prenočevanje na terasi. Ko sta zaprosila za vodo, sta bila zavrnjena. Pomislil sem na Okrešelj, ki ima tega bogastva na pretek, da se lahko odžejaš. Tu na zahodu plaCaš vse. Ker bi rad slikal še nekaj stvari, se odpravim ven, kljub vetru, ki Je vse močnejši. Na smuCiSCu opazim navezo, ki se bliža koCi. Iz koce se primaje „2ALOST" in njegov pomoCnik s steklenico bu-telCnega vina. Malo starejši vitalen gospod ima na vrvi mlajšo damo, ki že kaže znake utrujenosti, toda oCke so bile razigrane in sreCne. PriCne me zebsti, zato se vrnem v koCo. Povečerjam ribjo konzervo, napravim nekaj požirkov vode, s tem je moj obrok konCan. Gledam voznike teptalnikov, ki so pri veCerji. Italijanske specialitete seveda prevladujejo. Ob jedi se v teh krajih popije precej (ustekleničene) mineralne vode. V to skupino seveda ne spadata „2ALOST“ in njegov pomoCnik, ki pridno praznita bu-telCna vina. Božo in Blaž najameta sobo za 50000 lir, sam pa se dogovorim, da lahko prespim v prostoru, kjer je shranjena oprema. Nekaj Časa še gledam televizijo, ki prikazuje arhivske posnetke o gradnji ZiCnic v tem predelu Alp: Okoli devete ure se spra- vim v spalko in zaspim kot ubit. Malo po peti uri zjutraj se zbudim. Nekako se mi ne da iz tople spalke, toda Zelja po gorah je močnejša. Zbudim prijatelja, ki sta spala v sobi. Po krajšem zajtrku se napravimo in zapustimo koCo. Pričenja se poCasi daniti. Navez, ki so namenjene na Breithorn, Je precej. Nekatere prehitevajo, druge zaostajajo. Gaz, ki vodi na vrh, pa Je dobro shojena. Na levi Je MALI MATTERHORN (3883 m) že na švicarski strani, na desni pa se vleCejo Breithorni (ZAHODNI, CENTRALNI, VZHODNI). Po slabih treh urah smo na najvišjem Breithornu (4164 m). Na vrhu je bilo nekaj navez, Se posebno je bila zanimiva francoska družina, ki je zapela svojo himno. Da pa na vrhu niso same radosti, je priCal rumen madež na snegu, ker lastnikov želodec ni prenesel višine. Po fotografiranju se odpravimo še na CENTRALNEGA (4159 m). Potrebno se je bilo samo spustiti na sedlo med obema vrhovoma in nato po grebenu proti vrhu. Pasti, ki so krasile greben, so bile precejšnje, zato previdnost ni bila odveC. V slabi uri smo bili tudi na tem vrhu. Ker nam ni zadosti, se še ogledujemo po bližnjih vrhovih. Na sosednjo skalno konico sta ravno takrat priplezala dva gornika. Brez pomišljanja se odločimo, da tudi mi poizkusimo na ta stranski vrh CENTRALNEGA BREI-THORNA. Na sedlu, med obema vrhovoma, pustimo dereze, cepine in nahrbtnike. Po deloma kopnem grebenu plezamo proti špici, Kjer si uredim varovanje. Ta skalna špica je res izredno izpostavljena. Kaj bi dal, da bi namesto plastičnih Čevljev imel plezalke. Od tu na- prej seje potrebno spustiti na malo se-delce, nato pa Se nekaj korakov in si na vrhu. Ta predel okoli špice Božo poimenuje HUDIČEVO NIHALO, tudi višina Je Se vedno preko štirih tisoC metrov. Po nekaj muCnih trenutkih mi uspe preplezati to »NIHALO", tudi moja prijatelja se malce namučita Cez to mesto. Do vrha Je še nekaj korakov. Se stisk rok in že hitimo nazaj. Ura je že kar pozna, ujeti še moramo zadnjo gondolo v dolino. Sestop gre brez problemov, tako da smo pri koCi v dobri uri. Vzamemo še preostalo opremo, ki je ostala tu In že hitimo na gondolo. V mestu Se nakupimo JedaCo In pijaCo, za poslastico pa nabavimo breskve. Zapeljemo se na parkirni prostor za avto prikolice, kjer sl postavimo šotor. če Božo ne bi imel s sabo specialnih klinov, bi moj šotor klavrno stal. Tla so Izredno trda, moji klinčki pa se zvijajo, kot da so iz aluminija. Ko Je šotor postavljen, pripravljena hrana pa v naših želodcih, se ulije dež. ZveCer se še enkrat odpravimo na cervinsko promenado. To leto so bili najveCJa privlačnost eskimski psi in MOBITEL v rokah. Seveda vsi nismo toliko premožni, da bi si lahko kaj od tega privoščili, zato si Zeljno ogledujemo bogato založene izložbe. V eni izmed trafik nabavimo kartico za telefoniranje, tako da se lahko javimo domaCim. Ker je veCer dokaj svež, se odpravimo proti šotoru. Vrh Mat-terhorna je zopet zasnežen, zopet en CrviCek veC, da bo glodal in mi ne bo pustil spati. Zavedam se, da iz Matter-horna ni tako enostavno sestopiti kot iz Breithorna. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tu-, jih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sisr tem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-0I707 ŠVEDSKO PODJETJE EKMAN LIE-BIG IŠČE V SLOVENIJI IZKUŠENO TRGOVSKO PODJETJE, KI BI PREVZELO ZASTOPNIŠKE POSLE ZA PODROČJE CELULOZE IN PAPIRJA. ZAINTERESIRANA PODJETJA NAJ POSREDUJEJO SVOJE PONUDBE DIREKTNO NA NASLOV PODJETJA. Naziv : EKMAN LIEBIG AB Država : 752 ŠVEDSKA Kraj : PULP DIVISION Pošta : Naslov : KAMPEGATAN 3, GOTHEN-BURG Telefon : 46 31 635 500 Telefaks : 46 31 635 685 Teleks Kontakt: MR. LEIF BENGTSON 2. SL003-01708 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE V SLOVENIJI MIZARSKO DELAVNICO, KI BI SPREJELA LOHN POSEL ZA .IZDELAVO KMEČKEGA POHIŠTVA. Naziv : ARTE URŠULA JORG Država : 40 AVSTRIJA Kraj : GRAZ Pošta : 8010 Naslov : STEVRERGASSE 49 Telefaks : 0316/822 422 Teleks : 3. SL003-01709 ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO NOGAVICAH IN SPODNJEM PERILU, OVRATNE RUTE, FINEM DAMSKEM PERILU, KOPALKAH IN SRAJCAH. Naziv : QUEROL MUELLER S.A. Država : 724 ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28012 Naslov :,C/COLEGIATA,6 Telefon : 9934 1 3691-786 Telefaks : 9934 1 3692-417 Teleks i Kontakt: D. JOAQUIN QUEROL 4. SL003-01710 ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO LASULJAH IN UMETNIH NOHTIH. Naziv : M.L. WIGS S.L. Država : 724 ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28016 Naslov : C/ COSTA RIGA 14 - BJ Telefon : 9934 1 3451-437 Telefaks : 9934 1 3597-827 Teleks i Kontakt: D. JOLIO FUENTES 5. SL003-01711 ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO IZDELKIH IZ SREBRA. Naziv : ISANGELFELI Država : 724 ŠPANIJA Kraj : PALENCIA Pošta : 34120 Naslov : ČRTA. N-120 KM 198, CAR-RION DE LOS CONDRES Telefon : 9934 988 880 348 Telefaks : 9934 988 880 567 Teleks * Kontakt: D. ANGEL ANDRES GARCIA 6. SL003-01712 ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO IZDELKIH IN MATERIALIH ZA OGREVALNE INŠTALACIJE, JEKLENIH CEVI, BAKRENE CEVI IN DODATKE. Naziv : TUVAIN S.A. Država : 724 ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28025 Naslov : AV. PLAZA DE TOROS 8 Telefon : 9934 1 466 1900 Telefaks : 9934 1 465 3314 Teleks i Kontakt: D. PEDRO GONZALES 7. SL003-01713 ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN STROJIH ZA PLASTIFICIRANJE. Naziv : ISOTERM - IBERICA S.A. ■ Država : 724 ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28006 Naslov : C/MONTESA 43 • Telefon : 9934 1 4023-012 Telefaks : 9934 1 4012-649 Teleks : Kontakt: MR. W. HENDRICKS 8. SL003-01714 ŠPANSKA FIRMA POVPRAŠUJE PO MATERIALU ZA UPORABO NA VETERINARSKIH KLINIKAH. Naziv : EURO FOMENTO Država : 724 ŠPANIJA Kraj : MADRID Pošta : 28020 Naslov : C/ TERUEL 11 LOCAL 13 Telefon : 9934 1 5721-781 Telefaks : 9934 1 5721-822 Teleks i Kontakt: D. ANGEL L. FERNANDEZ 9. SL003-01715 ŠVEDSKO IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE NEWPORT TRADING HB JE ZAINTERESIRANO ZA SODELO-VENJE S SLOVENSKIMI PODJETJI NA PODROČJU IZVOZA IN UVOZA RAZLIČNIH PROIZVODOV. BONITETA PODJETJA NI PREVERJENA. Naziv : NEVVPORT TRADING HB Država : 752 ŠVEDSKA Kraj : NVHAMNSLAGE Pošta : 260 41 Naslov : BOX 16 Telefon : 46 42 34 46 02 Telefaks : 46 42 34 46 03 Teleks \ Kontakt: M RS. INGRID HERR- STROM 10. SL003-01716 NUDIMO STORITVE S PODROČJA VSEH VRST ČIŠČENJA, TUDI S PREVZEMOM DELAVCEV. OSNOVA ČIŠČENJA JE STROJNA GLOBINSKA. DELAVCI MANUALNO ČISTOČO VZDRŽUJEJO. Naziv : CSD CENTER STORITVENIH DEJAVNOSTI IN TRGOVINA, D.O.O. Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : VODNIKOVA 5 Telefon : 063/21-144 Telefaks : 063/21-144 Teleks i Kontakt: BORIS PRATNEKAR 11. SL003-01717 NIZOZEMSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO RAZLIČNIH PROIZVODIH; MLEKO V PRAHU KEMIJSKI PROIZVODI, IGRAČE... PODROBNEJŠA SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI GZS. Naziv : MS TRADE Država : 528 NIZOZEMSKA Kraj : HILVERSUM Pošta : 1217 I.P. Naslov : G. GULLAAN 24 Telefon : 035/244-122 Telefaks = 035/244-122 Teleks Kontakt: MILAN STIPETIČ 12. SL003-01718 NIZOZEMSKO PODJETJE PONUJA RAZLIČNE PROIZVODE: SADJE, JUŽNO SADJE, ZELENJAVO, VISOKO-KVALITETNO MESO ITD... PODROBNEJŠA SPECIFIKAICJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS - GZS. Naziv : MS TRADE Država : 528 NIZOZEMSKA Kraj : HILVERSUM Pošta : 1217 I.P. Naslov : G. GULLAAN 24 Telefon : 035/244-122 Telefaks : 035/244-122 Teleks i Kontakt: MILAN STIPETIČ 13. SL003-01720 BELGIJSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO: - ELEKTRIČNIH GOSPODINJSKIH APARATIH PHILIPS, BROUN... - OPREMI »NAREDI SAM“ BLACK k DECKER, BOSH... - VIDEO CENTRIH, AUDIO VIDEO, CD.. Naziv : H. BLEUMERS B.V.B.A S.P.R.L. Država : 56 BELGIJA Kraj : BERCHEM /ANTVVERPEN/ Pošta : B 2600 Naslov : BOOMGAARDSTRAAT 66 Telefon : /03/230-94-53 Telefaks : /03/218-47-15 Teleks Kontakt: J. BLEUMERS 14. SL003-01721 V VVORLD TRADE CENTRU, DAJEM V VEČLETNI NAJEM LOKAL 19 M2, ZA VSE DEJAVNOSTI RAZEN GOSTINSTVA. Naziv : CIS GZS Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 15. SL003-01726 PONUDBA GOSTINSKE IN ZDRAVSTVENE OPREME 1. GOSTINSKA OPREMA: ELEKTRIČNI IN PLINSKI ŠTEDILNIKI, FRITEZE, HLADILNIKI, PEČI ZA PIZZE, GRILL PLOŠČE, NEVTRALNE DELOVNE POVRŠINE IN. ELEMENTI, KUHINJSKE NAPE, MEŠALCI TESTA, OBLIKOVALCI TESTA, VITRINE, ESSPRESO APARATI, MESOREZNICE, SNACK KUHINJE, IZ-OTERMO KONTEJNERJI IN POSODE, POMIVALNI STROJI, LEDO-MATI ITD. 2. KOMPLETNA ZOBOZDRAVSTVENA OPREMA, EKG-JI IN APARATI ZA ULTRAZVOK. Naziv : MA.TRI D.O.O. Kraj : PTUJ Pošta : 62250 Naslov : TRSTENJAKOVA 2 Telefon : 062/776-121; 773-068 Telefaks : 062/771-359; 773-068 . Teleks i Kontakt: MARIJA ARTENJAK 16. SL003-01727 PODJETJE ZA PROIZVODNJO ŠIROKO POTROŠNIK ARTIKLOV PRODAJA OPREMO IN TEHNOLOGIJO ZA IZDELAVO ŠAMPONOV, PENEČIH KOPELI, DETERGENTOV, TEKOČIH MIL IPD. VKLJUČNO Z A-TESTI POD KUPČEVIM IMENOM. CENA 25.000 DEM. Naziv : KEMIČNA DELAVNICA BIX -MIX Kraj : DOMŽALE Pošta : 61230 Naslov : KIDRIČEVA 14 Telefon : 061/721-670 Telefaks : Teleks i Kontakt: GREGOR PIRC 17. SL003-01728 NUDIM PROSTE KAPACITETE / PROSTOR 70 M2/ ZA PRIDOBI-TVENO DEJAVNOST. IŠČEM KOOPERANTA Z PROIZVODNIMI STROJI, ARTIKLOM IN TRGOM ZA PRODAJO ARTIKLA, KI BI GA PROIZVAJAL V SVOJIH PROSTORIH. Kraj : VELENJE Pošta : 63320 Naslov : TOLEDOVA 9 Telefon : 063/856-417 Telefaks : 063/856-957 Teleks i Kontakt: MARJAN OROŽ 18. SL003-01731 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VSE VRSTE KOVINSKOOB-DELOVALNIH STROJEV: STRUŽNICE, VRTALNE, REZKALNE IN BRUSILNE STROJE, VSEH IZVEDB, PROIZVAJALCEV IZ HRVAŠKE, MADŽARSKE, RUSIJE, KITAJSKE. POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH STROJEV. NUDIMO ZASTOPSTVO IN TRŽENJE VAŠIH PROIZVODOV. PROSIMO ZA PISMENI KONTAKT. Naziv : PENAT - VITT, D.O.O.' Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : ULICA NA GRAD 3 Telefon : Telefaks : Teleks ! Kontakt: ROMAN UDOVIČ 19. SL003-01732 PODJETJE, REGISTRIRANO ZA TRGOVINO Z VSEMI ŽIVILSKIMI IN NEŽIVILSKIMI PROIZVODI NUDI ZASTOPANJE IN PRODAJO VAŠIH ARTIKLOV. Naziv : PENAT - VITT, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : ULICA NA GRAD 3 Telefon : Telefaks : Teleks * Kontakt: ROMAN UDOVIČ 20. SL003-01734 NUDIMO IZDELAVO ULITKOV IZ GTW 40, GTW 35, GTW 385 /DIN 1692/ LIVARSKA ORODJA IZDELAMO SAMI, LETNA KAPACITETA 7.500 TON. Naziv : TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN KAMNIK Kraj : KAMNIK Pošta : 61240 Naslov : KOVINARSKA 28 Telefon : 061/816-221 Telefaks : 061/812-610 Teleks Kontakt: MIRO SLABAJNA LucaS: