Leto 1902.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVL — Izdan in razposlan dne 3. septembra 1902.
Vsebina: Št. 175. Ukaz, s katerim se oznamenjajo obrtna učilišča, katerih izpričevala dajo pravico nastopiti rokodelske obrte. — Popravek.
195.
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 5. avgusta 1902. L,
s katerim se oznamenjajo obrtna učilišča, katerih izpričevala dajö pravico nastopiti rokodelske obrte.
Na podstavi §.14 obrtnega reda (zakon z dne 15. rnarcija 1883. 1. [drž. zak. št. 39]) se ukazuje takö:
§• 1.
Ako so izpolnjeni drugi zakoniti pogoji, dajö izpričevala o uspešnem dovršenju tu spodaj imenovanih obrtnih učilišč pravico nastopiti naslednje rokodelske obrte:
1.	Ščetarji.
Oddelek za ščetarstvo (krtačarstvo) pri zavodu za preskrbo in opravilo odrastlih slepcev na Češkem s sedežem v Pragi.
II.	Strugarji.
Oddelek za strugarstvo (tokarstvo) pri državni obrtni šoli vSalcburgu, — s tem pogojem, da morejo absolventi tega oddelka pred svojim vstopom v strokovno šolo izkazati, da so bili najmanj dve leti rabljeni v strugarskem obrtu;
oddelek za strugarstvo pri državni obrtni šoli v Gradcu;
oddelek za strugarstvo pri državni obrtni šoli v Trstu;
oddelek za strugarstvo pri državni obrtni šoli v Innsbruku;
oddelek za strugarstvo pri državni obrtni šoli v Levovu;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Bergreichenstein-u;
oddelek za strugarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Bolcanu;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in železa v Bruku ob Muri;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Ghrudimu;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Gortina d’ Ampezzo;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Ebensee;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kočevju;
oddelek za strugarstvo in lesnogalanterijska dela pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kralji k ih;
oddelek za strugarstvo in lesnogalenterijska dela pri strokovni šoli za obdelavo lesa in kamenja v Hallein-u;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Hallstatt-u;
(Slovenlsch.)
138
oddelek za strugarslvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kolomeji;
oddelek za strugarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Tahovu;
oddelek za strugastvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Beljaku;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Valaškem Medrečju;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Wallern-u;
oddelek za strugarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Zakopanem;
oddelek za strugarstvo pri deželni strokovni šoli za mizarstvo in strugarstvo v Stanislavovu;
zasebna šola za strugarstvo v Malborghetu.
III.	Sodarji.
Oddelek za sodarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Bergreichenstein-u.
IV a. Kovači ličnega blaga.
Delovodske šole za mehanično-tehnične obrte pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu,
s tem pogojem, da so absolventi teh šol praktično delali v obrtu kovačev ličnega blaga ali v ključalničarskem obrtu, kar je bilo po §. 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in naulc z drie 28. maja 1901. L, št. 13.384) izkazati za sprejetje v te šole.
Dalje oddelki za nožarje, za kovače za orodje in ključalničarje za stroje in orodje pri strokovni šoli za obdelavo železa in jekla v Fulpmes-u;
strojno-obrtna strokovna šola v Celovcu;
obrtna šola za umetno ključalničarstvo v Kraljevem gradcu;
oddelki za ključalničarje za orodje in za nožarje pri strokovni šoli in poskuševališču za železno in jekleno industrijo v Steyr-u.
IV b. Nožarji.
Delovodske šole za mehanično-tehnične obrte
pri nemški državni obrtni šoli v Brnu
in pri češki državni obrtni šoli v Brnu
s tem pogojem, da so absolventi teh šol praktično delali v ključalničarskem obrtu, kar je bilo po §. 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1., št. 13.384) izkazati za sprejetje v te šole.
Dalje oddelek za nožarje pri strokovni šoli za obdelavo železa in jekla v Fulpmes-u;
strojno-obrtna strokovna šola v Celovcu;
strokovna šola za umetno ključalničarstvo v Kraljevem gradcu;
oddelek za nožarje pri strokovni šoli in poskuševališču za železno in jekleno industrijo v Steyr-u.
V.	Steklarji.
Strokovna šola za stekleno industrijo v Hajdi;
strokovna šola za stekleno industrijo v Stein-schönavi.
VI.	Zlatarji, srebrarji in dragotinarji.
Posebna delavnica za cizelirsko umetnost in sorodne stroke pri umetno-obrtni Šoli Avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju;
strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin pri umetno-obrtni šoli v Pragi;
strokovna šola za kovinarje pri državni obrtni šoli v Insbruku; <
oddelek za bižuterijo pri umetno-obrtni strokovni šoli za pasarje, gravêrje in bronovinarje v Jabloncu;
oddelek za zlatarje pri strokovni šoli za oka-vanje in obdelavo dragih kamenov v Turno vu.
VII.	Pasarji in bronovinarji.
Posebna delavnica za cizelirsko umetnost in sorodne stroke pri umetno-obrLni šoli Avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju;
strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin pri umetno-obrtni šoli v Pragi;
strokovna šola za kovinarje pri državni obrtni šoli v Insbruku;
oddelek za bižuterijo pri umetno-obrtni strokovni šoli za pasarje, gravêrje in bronovinarje v Jabloncu;
oddelek za zlatarje pri strokovni šoli za oka-vanje in obdelavo dragih kamenov v Turnovu.
Vlil. Lončarji.
Strokovna šola za modeliranje in bosiranje pretežno ornamentalne meri pri umetno-obrtni šoli v Pragi, — s tem pogojem, da absolventi pred vstopom v to strokovno šolo morejo izkazati, da so bili najmanj dve leti rabljeni v lončarskem obrtu;
oddelki za pečarstvo in lončarstvo pri strokovni šoli za lončeno industrijo v Behinu;
oddelek za keramično modeliranje pri strokovni šoli za lončeno industrijo in sorodne obrte v Toplicah in
oddelek za tehnično kemijo (posebno za keramiko) pri istem zavodu, — s tem pogojem, da so se absolventi tudi poduka v ilovem sukanju in modeliranju uspešno udeleževali ali pa da morejo pred vstopom v zadnjič imenovani oddelek šole, izkazati, da so bili najmanj dve leti rabljeni v lončarstvu ali kakem drugem keramičnem obrtu;
oddelek za modeliranje pri strokovni šoli za lončeno industrijo v Znojmu in oddelek za tehnično kemijo (posebno za keramiko) pri istem zavodu, — s tem pogojem, da so se absolventi tudi poduka v ilovem sukanju in modeliranju uspešno udeležavali ali pa da morejo pred vstopom v zadnjič imenovani oddelek šole izkazati, da so bili najmanj dve leti rabljeni v lončarstvu ali v kakem drugem keramičnem obrtu; ■
deželna strokovna šola za lončeno industrijo v Kolomeji.
IX.	Kosarji.
Vzorna delavnica za košarstvo in negovanje vrb (bék) na Dunaju, — s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v vzorno delavnico izkazati, da so bili najmanj dve leti rabljeni v košar-stvu, in da so najmanj dve leti uspešno obiskovali poduk na vzorni delavnici;
oddelek za košarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani;
strokovna šola za košarstvo v Bleistadt-u;
strokovna šola za košarstvo v Pogliano;
strokovna šola za košarstvo v Melnik-u;
strokovna šola za košarstvo v Žagi;
učna delavnica za košarstvo v Senltenberg-u ;
oddelek za košarstvo pri zavodu za preskrbo in opravilo odrastlih slepcev na Češkem s sedežem v Pragi.
X.	Kotlarji.
Delovodska šola za mehanično-tehnične obrte pri državni obrtni šoli v Pragi, — s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kotlarskem obrtu, kar je po §. 25 predpisa za spremanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. L, št. 13.384), izkazati za sprejetje v to šolo.
XI.	Mehaniki.
Nižja in višja strokovna šola za elektrotehniko pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju, — pri zadnje imenovani strokovni šoli s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to višjo strokovno šolo izkazati, da so najmanj dve leti rabljeni bili v mehaniškem ali kakem sorodnem obrtu;
delovodska šola za mehanično-tehnične obrte in delovodska šola za elektrotehniko pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju na D u n aj u ;
dalje delovodske šole za mehanično-tehnične
obrte
pri nemški državni obrtni šoli v Brnu,
pri češki državni obrtni šoli v Brnu in
pri državni obrtni šoli v Belsku,
s tem pogojem, da so bili absolventi rabljeni v mehaniškem ali kakem sorodnem obrtu, kar je po §.25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1 , št. 13.384) izkazati za sprejetje v te šole.
XII.	Zlato-, srebro- in biserovezci.
Posebna šola za umetno vezenje pri umetnoobrtni šoli v Pragi;
šola za umetno vezenje na Dunaju;
strokovna šola za umetno vezenje pri državni obrtni šoli v Gradcu;
strokovna šola za umetno vezenje pri državni obrlni šoli v Trstu;
strokovna šola za umetno vezenje pri državni obrtni šoli v Levo vu;
oddelek za ženska ročna dela pri državni obrlni šoli v Salcburgu;
oddelek za umetno vezenje pri umetno-obrtni šoli v Ljubljani.
XIII.	Strojarji.
Strokovni tečaj (kurz) pri učilišču in poskuše-vališču za usnjeno industrijo na Dunaju, — s tem pogojem, da morejo absolventi tega tečaja pred vstopom vanj izkazati, da so se najmanj dve leti praktično rabili v strojarstvu.
XIY. Kljucalnicarji.
Strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin in strokovna šola za okrasno arhitekturo pri umetno-obrtni šoli v Pragi, — s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to strokovno, odnosno strokovno in posebno šolo izkazati, da so se najmanj dve leti rabili v ključalničar-skem obrtu;
nižja in višja strokovna šola za stavbno in strojno ključalničarstvo pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju, — zadnje imenovana šola s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to višjo strokovno šolo izkazati, da so se najmanj dve leti rabili v ključalničarskem obrtu;
delovodske šole za mehanično-tehnične obrte
pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju na Dunaju,
pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah. pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu in pri državni obrtni šoli v Belsku,
s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v ključalničarskem obrtu, kar je po §. 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901 L, št. 13.384) izkazati za sprejetje v te šole;
strokovna šola za stavlmo-ključalničarski obrt in oddelek za dične kovače (umetne ključalničarje) pri državni obrtni šoli v Gradcu;
oddelek za stavbno in umetno ključalničarstvo pri državni obrtni šoli v Levo vu;
oddelek za ključalničarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in železa v Bruku ob Muri;
oddelek za nožarje in oddelek za strojne in orodne ključalničarje pri strokovni šoli za obdelavo železa in jekla v Fulpmes-u;
strojno-obrtna strokovna šola v Celovcu;
strojno-obrtna strokovna šola v Homutovu;
strokovna šola za umetno ključalničarstvo v Kraljevem gradcu;
strojno-obrtna strokovna šola v Prerovu;
oddelek za nožarje in oddelek za orodne ključalničarje pri strokovni šoli in poskuševališču za železno in jekleno industrijo v Steyr-u;
strokovna šola za ključalničarstvo v Swiat-nikih.
XY. Črevljarji.
Učna delavnica za črevljarje v Starem S^czu.
XVI. Tapetniki.
Strokovna šola za okrasno arhitekturo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Pragi, — s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to .strokovno šolo izkazati, da so se najmanj dve leti rabili v tapetniškem obrtu.
XVII. Mizarji.
Strokovna šola za lesno rezbarstvo in strokovna šola za okrasno arhitekturo pri umetno-obrtni šoli v Pragi, — s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v te strokovne šole izkazati, da so se najmanj dve leti rabili v mizarstvu;
oddelek za mizarstvo pri državni obrtni šoli v Salcburgu;
strokovna šola za stavbno-mizarski obrt in oddelek za mizarstvo v Gradcu;
oddelek za mizarstvo pri državni obrtni šoli v Trstu;
oddelek za mizarstvo pri državni obrtni šoli v Insbruku;
delovodska šola za mehanično-tehnične obrte pri državni obrtni šoli v „Belsku, — s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v mizarstvu, kar je po §. 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1., št. 13.384) izkazati za sprejetje v to šolo;
oddelek za mizarstvo pri državni obrtni šoli v Levovu;
strokovna šola za stavbno in pohištveno mizarstvo pri državni obrtni šoli v Černovcih;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Bergreichen-stein-u;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Bolcanu;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in železa v Bruku ob Muri;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Ghrudimu;
oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Gortina d’Ampezzo;
oddelek za pohištveno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Ebensee;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kočevju;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kraljikih;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in kamenja v Hal-lein-u;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Hallstatt-u;
oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kimpolung-u;
oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kolomeji;
strokovna šola za mizarstvo v Königsberg an der Eger;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani;
Strokovna šola za mizarstvo v Mariano;
oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Tahovu;
oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Beljaku;
oddelek za stavbno pohištveno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Valaškem Medrečju;
oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Wallern-u;
oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Zakopanem;
oddelek za mizarstvo pri deželni strokovni šoli za mizarstvo in strugarstvo v Stanislavovu;
učna delavnica za mizarstvo v Kalvaryji Ze-brzy dowski.
XVIII. Urarji.
Strokovna šola za urarsko industrijo v Karl-stin-u.
XIX. Kolarji.
Oddelek za kolarstvo pri strokovni šob za obdelavo lesa v Bergreichenstein-u.
XX a. Kovači za sirovino ali debelino.
Delovodska šola za mehanično-tehnične obrte
pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju na Dunaju,
pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu in pri državni obrtni šoli v Belsku,
s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kovaškem obrtu za sirovino ali debelino, kar je po §. 25 predpisa za sprejemanje učencev v de-lovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1., št. 13.384) izkazati za sprejetje v te šole;
dalje strokovna šola za izdelovanje grobe železnine v Sulkowicah.
XX b. Kolarski kovači.
Delovodska šola za mehanično-tehnične obrte pri državni obrtni šoli v Belsku, — s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kolarsko-kovaškem obrtu, kar je po §. 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. h, št. 13.384) izkazati za sprejetje v té šole;
dalje stokovna šola za izdelovanje grobe železnine v Sulkowicah.
XXI. Irharji.
Strokovni tečaj pri učilišču in poskuševališču za usnjeno industrijo na Dunaju, — s tem pogojem, da morejo absolventi tega tečaja pred vstopom vanj izkazati, da so bili najmanj dve leti rabljeni v irharstvu.
XXII. Sobni slikarji.
Posebna šola za okrasno risanje in slikanje pri umetno-obrtni šoli v Pragi, — s tem pogojem, da morejo absolventi te posebne šole pred vstopom vanjo izkazati, da so najmanj dve leti rabljeni bili v soboslikarstvu;
139
(SlOTOUlsoh.)
strokovna šola za okrasno slikanje pri državni obrtni šoli v Gradcu, — s tem pogojem, da morejo absolventi té strokovne šole pred vstopom vanjo izkazati, da so najmanj dve leti rabljeni bili v sobo-slikarstvu ;
strokovna šola za okrasno stiskanje pri državni obrtni šoli v Trstu, — s tem pogojem, da morejo absolventi te strokovne šole pred vstopom vanjo izkazati, da so najmanj dve leti rabljeni bili v sobo-slikarstvu ;
oddelek za okrasno slikanje pri državni obrtni šoli v Levovu ;
oddelek za okrasno slikanje pri državni obrtni šoli v Krakovu;
oddelek za okrasne slikanje splošne meri pri strokovni šoli za lončeno industrijo in sorodne obrte v Toplicah, — s tem pogojem, da morejo absolventi tega oddelka pred vstopom vanj izkazati, da so najmanj dve leti rabljeni bili v soboslikarstvu.
XXIII a. Graverji.
Oddelek za orožne gravêrje pri strokovni šoli za puškarsko industrijo v Borovljah.
XXIIII». Graverji na kamen in steklo.
Oddelek za graviranje dragih kamenov pri strokovni šoli za okavanje in obdelavo dragih kame-nov v Turnovu.
XXIII c. Graverji na steklo.
Strokovna šola za stekleno industrijo v Hajdi;
Strokovna šola za stekleno industrijo v Stein-schönavi.
XXIlId. Graverji in lošarji.
Strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin pri umetno-obrtni šoli v Pragi;
strokovna šola za kovinsko industrijo v Nixdorf- u;
oddelek za kovinsko graviranje in cizeliranje pri umetno-obrtni strokovni šoli za pasarje, gravêrje in bronovinarje v Jabloncu.
XXIII e. Yrezovalci tvoril, kovinopisci in kovinorezci.
Strokovna šola za kovinsko industrijo v Nix-dorf-u;
oddelek za kovinsko graviranje in cizeliranje pri umetno-obrtni strokovni šoli za pasarje, gravêrje in bronovinarje v Jabloncu;
oddelek za. orožne gravêrje pri strokovni šoli za puškarsko industrijo v Borovljah.
2.
Do ugodnosti, podajajočih se iz tega ukaza, imajo že absolventi prej omenjenih učilišč šolskega leta 1901/02 pravico.
§• 3.
Vsi dozdaj izdani ukazi, s katerimi so se ozna-rnenila obrtna učilišča, kojih izpričevala dajo pravico vstopiti v rokodelske obrte, se razveljavljajo.
Hartel s. r.	Call s. r.
Popravek.
V §. 6, št. 1, lit. c) ukaza ministrstva za bogočastje in nauk porazumno s poljedelskim ministrstvom in ministrstvom za notranje stvari z dne 14-. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 164) o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za kulturnotehniČni nauk na c. kr. nemški tehnični visoki šoli v Brnu, naj se namesto „geometrija“ prav glasi „geodezija“.