Posamezna številka 30 vinarjev, fin. 82. f LjuDlM v CelrleK, Oce 10. aprila 1919. LElfl XLVIl 3s Velja po pošti: š za oelo leto napjrej.. & 60'— c. en mesec „ .. „ 5-50 l. Inozemstvo .. „ 70 — V Ljnbljanl na dom Za oelo leto naprej.. K 58-— s. ea meseo „ .. K 5-— V apravl pre]eman meseGno „ 4-50 ~ Sobotna Izdaja: = Za oeJo leto ..... K 10-— zt Inozemstvo.... „ 15 — Enostolpna petltvr&ta (5B .utn štro!;a tn 3 mm vlsofta ali n|e prostor) za enkrat . . . . po 901 Pri naročilu nad 10 ob|av popust. Hajmanjiiofllas -.9,9mti K3'— Poslano: Enostolpna petltvrsta ii VaO Izhaja vsa* dan Izvzemši ponedeljek in dan po praznUn, ob 5. url zjutraj. w Uredništvo je v Kopitarjevi allol »tev. B/III. Hoiioplsl s. ne vračajo; neiraakirana pisma se ne sprejemajo. ' Telelona štev. SO. Političen list za slovenski narei Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne bran. ljubljansko št. 050 za naročnino In št. 343 za oglase, avatr. ln čašle 24.737, ogr. 2S.511, bosn.-bero. 7a63. j Republike souietoo. Za Rusijo, prvo republiko boljševiških sovjetov, in Mažarsko prihaja Bavarska. V Monakovem, glavnem mestu Bavarske, so čisto mirno ponoči oklicali republiko sovjetov in prejšnja republikanska vlada se je umaknila v drugo mesto. Boljševiško gibanje, ki je v Nemčiji znano pod imenom »špartakovci«, je v Berlinu, kjer so se .vršili najhujši boji, ostalo doslej šc brez uspeha, medtem ko sc je čez noč in skoro brez boja polastilo moči v Monakovem. Motil bi se, kdor bi menil, da pojde itudi tu brez odpora. Res, da je del soci-jalne demokracije na Bavarskem — kakor poročajo brzojavke — priznal sovjetsko republiko. Toda del socijalistov — in morda močnejši— se temu gibanju protivi. Poročajo pa tudi o nevarnem pokretu, ki se je začel med bavarskimi kmeti. Bavarski kmet ima močno organizacijo v svoji kmet-ski zvezi. Večina prebivalstva na Bavarskem je kmečka in zato je moč take organizacije tem pomembnejša. Jasno je, da se svobooen in od nikogar odvisen krnet ne bo t klonil diktaturi p-oletarijata, ki je bistvo rtpublike sovjetov. Zato ni čudno, jda so bavarskj kmetje sklenili boj oroli novim mogotcem, boj s štrajkom! Kmet bo Stradal in ne bo dovažal živil v velika bavarska mesta, ki so v rokah sov;etov. Ta boj bo zanimiv ir odločilen, ker sc bosta prvič poskusili oiganizaciji dveh naj. močnejših stanov. Ta boj ba pa tudi zadnja konsekvenca razrednega boja, ki ga proglaša socializem kot edino zdi a vilo za socijalne bolezni. Izid tega boja nam bo nudil novih perspektiv za nadaljni razvoj boljševiškega gibanja. Pomislimo tole! Rusija je bila agrarna država, toda brez kmeta! To ni paradoksno! Agrarec in kmet nista identična pojma. Pod agrarstvom vidimo največkrat skrit agrarni kapitalizem, najsi bo že njegov nositelj ruski bojar, pruski junker, nemški baron, češki ali mažarski grof, hrvaški vlastelin ali italijanski conte, V Rusiji je vladal agrarni kapitalizem in ruski kmet je bil le veleposestnikov delavec, član proletarske družbe. Zato je ruski kmet imel tako mnogo umevanja za socialno gibanje ter tudi sedaj podpira _ saj deloma — boljševiško vlado, čeprav noče nič vedeti o boljševiškem komunizmu. Kmet je vesel, da ima svojo zemljo, za drugo se ne briga. Boljševiki pa tudi molče sedaj o tem bistvenem delu svojega programa, komunizmu, ter so se celo zvezali s svojimi najhujšimi sovražniki, soci-jalnimi revolucijonarji in menjševiki za slučaj vojske z entento. S tem je boljševiško gibanje v Rusiji stopilo v nov štadij razvoja. Lenin priporoča zmernost in kompromis, Trockij pa je konservativen radikalec. Dejstvo pa je, da ima ruski kmet danes že odločujočo besedo; saj je znano, kako Lenin prosi ruskega kmeta, naj pomaga, Podobne so razmere na Mažarskem, kjer jc tudi gospodoval — agrarni kapitalizem ogrskih grofov in Židov nad velikim delom agrarnega in industrijskega prolc-tarijata. Mali kmet na Mažarskem pa naj-brže ni organiziran dovolj, da bi tu prišel do besede. Drugače je na Bavarskem, Tu je industrijski proletarijat. ki je organiziran deloma socijalistično, deloma krščansko socijalno. Socijalisti sami doslej kot socijalna demokracija po večini nasprotujejo diktaturi sovjetov, krščansko delavstvo ji ni naklonjeno, ker ta diktatura negira medseboino pravičnost, sovražen pa je tej diktaturi pred vsem krščanski organizirani kmet. Boljševiško gibanje je nastopilo pot do odločilnega štadija, ko sc bo videlo, bo li Evropa in za njo ostali svet sledil geslu Bovjetov ali pa se bo svet že sedaj postavil na načelo pravične demokracije, krščanskega socijalizma in solidarizma, Morda Dačelo krščanske medsebojne pnmoči da-ies še nc prodre — gotovo jc, da mu na-tilna diktatura sovjetov iz krivic karti t a-izma nripravlja pot do zmage, nevede in aehotel (K vprašanju vseučilišča v Ljubljani,) Z resnobo in veseljenj, enodušnostjo in upanjem, kakršnega ni bilo pri nobenem drugem našem kulturnem podjetju, se jc pripravljalo med nami ljubljansko vseučilišče. Poverjenik za prosvelo dr. Verstovšek se je vrnil iz Belgrada z zatrdilom, da je vseučilišče zagotovljeno. Finančni minister Ninčič mu je bil obljubil, da postavi 1,400 tisoč kron v proračun za rašo univerzo, vsi politični faktorji so se kazali načrtu prijazne in naklonjene. »Slov. Narod« je nato prinesel novico, da je zgornji kredit že dovoljen. Nihče ni več mogel dvomiti, da je ta naša najvažnejša prosvetna zadeva tik pred uresničenjem in razne korpo-racije so že baje pošiljale osrednji vladi zahvale za njeno skrb in naklonjenost. Če so se take zahvali odposlale, so bile prezgodnje. Iz dobro poučenih krogov smo zvedeli, da je naše vseučilišče v resni nevarnosti. Deželni vladi ie te dni odgovorilo prosvetno ministrstvo, da je treba vprašanje vseučilišča šele temeljito študirati, da tudi vprašanje omenjenega kredita še nikakor ni rešeno in da je z ustanovitvijo počakati do sklepa miru, Ker ne moremo razumeti, v kakšni zvezi bi bila ustanovitev vseučilišča v Ljubljani s pariškim mirovnim posvetom, in zlasti ker smo prepričani, da nam bo močno kulturno središče ob meji tem bolj potrebno, čim več našega življa pride pod Italijo, si ne moremo misliti drugega, nego da se skuša ustanovitev našega vseučilišča zavleči, če ne preprečiti. Neopravičena je trditev, da je treba vprašanje šele sedaj temeljito študirati; to smo mi storili že prej, VseučiJiška komisija je izdelala načrt do podrobnosti, moči so že pripravljene — treba je le volje do dejanja. To dejanje bi vlada izvršila lahko že jeseni, a ker ga odlaga brez jasnih vzrokov, moramo sklepati, da ga tudi pozneje ne namer-ia izvršiti. Nam je vseučilišče resno na umu. K mnogim kulturnim vzrokom, ki ga zahtevajo, so se sedaj pridružili še prav tako močni in morda močnejši politični. Zavlačevanja tega vprašanja ne bodo torej mogle niti naše politične niti prosvetne organizacije molče prezreti in slovenski člani vlade bodo morali osrednji vladi pojasniti, kaj pomeni za naš narod in našo državo vseučilišče v Ljubljani. m isis Pritisk italijanskih oblasti na slovensko prebivalstvo zasedene Goriške se dan za dnem poojstruje. Po goriški okolici so dobila županstva cirkular, da mora civilno prebivalstvo, zlasti pa bivši vojaki, ki se jih smatra vojnim ujetnikom, pozdravljati italijanske častnike. Ako bi kateri izmed »vojnih ujetnikov« to opustil, se ga takoj internira v ujetniško taborišče. To so morala županstva javno razglasiti. Ljudstvo jc zaradi tega razburjeno, ker niti pod avstrijsko vlado ni nikdar pozdravljalo častnikov. Zahteva italijanskih častnikov, naj jih civilno prebivalstvo pozdravlja, je toliko bolj čudna, ker niti italijansko vojaštvo nima navade pozdravljati svojih častnikov, zlasti ne od drugih regimentov. Šikana je očividna, namen prozoren: pokazati našemu ljudstvu svojo nadoblast in ga ponižati. Po deželi zapirajo slovenske fante, ako pojo slovenske pesmi. V Mirnu se je zgodil slučaj, da so karabinerji streljali za nekim fantom, ki je prepeval slovenske pesmi, ko jc hotel ubežati. Na Jožefovo so zaprli v Št. Ferjanu sedem fantov radi slovenskega petja in jih odgnali v Krmin. Italijanski hišni posestniki v Gorici so pričeli odpovedovati Slovencem trgovske lokale. Honore Jourdan (Francoz) jc odpovedal lokale Jakobu Starcu, ki je imel trgovino z mešanim blagom, »Lega Na-zionale« jc odpovedala trafikantu Avgustu Marcu, »Associazione Coopcrativa« mehaniku Francu Sauniku, Marzini je odpovedal trgovcu Mlekužu itd. Do sedaj so italijanske oblasti zaprle 24 slovenskih trgovin in 21 gostilen. V splošnem je postopanje Lahov v Gorici tako, da hočejo iztrebiti v najkrajšem času ves slovenski element iz Gorice. Z vsemi mogočimi sredstvi pritiskajo na Slovence, da jim ogrenijo bivanje v Gorici. V najkrajšem času ne bomo imeli nobenega slovenskega trgovca ali gostilničarja. V Gorah, na Krasu, v Vipavski dolini in v Brdih so se naselili italijanski gostilničarji, trgovci in kramarji, ki dobivajo blago, vino in živila iz Italije po nizkih cenah, medtem ko si naši trgovci ne morejo dobaviti ničesar. S tem ubivajo našo trgovino in bodo v kratkem času uničili eksistenco vsem našim trgovcem. O obnovi Goriške ni ne duha ne sluha. Ves lesni in železni materija], ki ga je nabrala v Gorici bivša na-mestništvena podružnica za »Obnovo Goriške« so Italijani odpeljali v Italijo. V Gorici popravljajo tu pa tam kako streho italijanskemu hišnemu posestniku, po deželi se za popravo razrušenih vasi niti ne zmenijo, pač pa urejujejo ceste, ki jih je napravilo bivše, avstro-ogrsko vojaštvo z edinim namenom, da bi jih v slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo lahko takoj uporabili, Most čez Sočo pri Fogarju tudi popravljajo in bo v osmih tednih izročen prometu. Po celi deželi vlada brezposelno s t, na polju nihče ne dela, zaslužka ni nobenega in kljub temu, da so Italijani na-gromadili živeža v vseh vaseh in tudi po neprevisokih cenah, vlada kljub temu pomanjkanje, ker so ljudje porabili skoro ves prihranek. Semen sc sploh re dobi, tudi krompirja ne. Kmetje so jih naročili i7. Italije, a dobili so večinoma plevel. Zato Goriška tudi letos ne bo posejana in obdelana. Kdor se vrača iz Jugoslavije domov, naj prinese semena in semenski krompir, ako hoče obdelati svoje njive. Vse bivše avstro-ogrske vojake, ki se vračajo iz ruskega ujetništva, takoj ob prihodu v domovino polove in zapro od 4—5 tednov. Kaj je. temu vzrok, se ne ve, a zdi se nam, da se Italijani boje, da bi ti ljudje ne zanesli boljševiškega duha v njihove čete. Aretirance odvedejo v tržaške zapore, kjer morajo te nesrečne žrtve svetovne vojne popiti zadnjo kapljo trpljenja. Edino upanje, ki ga gojimo goriški Slovenc!, je, da bomo kmalu rešeni tega neznosnega jarma. V Ljubljani vlada pravcato mrtvilo glede Goriške in Trsta, napram navdušenju, ki nas preveva kljub vsemu zatiranju, aretacijam in neznosnemu pritisku, ki ga izvaja Italijan nad slovenskim delom Goriške in Trsta. Vam vsem, ki ste se žc ujedinili z Vašimi brati, pa kličemo: »Ne zabite nas, bodite edini in delajte, da bomo k o n e č n p tudi mi tu doli ob A d r i j i uživali z vami zlato svobodo!« P. P. LDU Belgrad, 8. aprila. Predsednik dr, Pavlovič otvori današnjo sejo ob 4. uri 20 minut popoldne. Zapisnik zadnje seje se sprejme brez spremembe. Med vlogami se nahaja nekaj interpelacij in naredba o začasnih določbah za rešitev agrarne rclormc. Naredba je taka, kakor jo je izdelal poprejšnji minister Korač, samo da je izpuščeno ono vprašanje, ki določa ustanovitev državnega urada za reformo, ker je ta urad postal nepotreben vsled ustanovitve' posebnega ministrstva za agrarno reformo. Predsednik predlaga, naj sc izvoli odbor 14 poslancev, ki bi imel nalogo, pretreso-vati vsa vprašanja, tičoča sc agrarne reforme. Na željo poslancev se volitve od-godc, ker se morajo stranke' sporazumeli o kandidatih, Zbornica preide nato na dnevni red, Odbor za presojo umestnosti vloženih predlogov poroča o predlogu poslanca Antona Kristana in tov. (Soc,), naj sc rc^trin-gira proglašena svobodna trgovina vsaj v toliko, da dobijo glede živeža pasivni kraji, mesta in industrijski centri, pravico, da potom aprovizacijskih organizacij Ln pod vladno kontrolo dobivajo one kontingente živeža, ki so potrebni do bodoče žetve. Dosedanje aprovizacijske organizacije na) ostanejo v veljavi, ravno tako tudi raeijor.iranje živil, samo naj se i racije zvišajo za 50 do 100 %. Umest-j nosini odlcr predlaga, da se prizna predlogu poslanca Kristana nujnost. Ministrski predsednik predlaga, naj se predlog izroči pristojnemu ministrstvu za prehrano, da more še administrativnim potom zadovoljiti mnogim stavljenim zahtevam, kar se na ta način ne bo moglo doseči ter naj se še le pozneje predloži parlamentu. Poslanec Petejan izjavlja, da je predlagateljem glavno, da se sploh nekaj doseže, na kak način, je postranska stvar, Zobrr.ica preide na drugo točko dnevnega reda: interpelacije. Poslanec Šegvič in tcv. interpelirajo ministrskega predsednika, kaj namerava vlada ukrenili, da sc povrnejo M*- ... umetnine in dragocenosti, ki so jih svojčas odnesli naši sovražniki s teritorija SHS. Italijanska komisija, ki se je mudiia na Dunaju v isti namen za Italijo, je odnesla z Dunaja vse umclninc, ki so bile odnešene iz Italije, pa tudi mnoge, ki so naša lastnina. Ministrski predsednik odgovarja, da dosedaj ni mogel še mnogo napraviti v tem oziru, ker sc nahajamo v silno težkem političnem položaju. Glavno besedo ima na Dunaju še vedno italijansko, v Budimpešti pa francosko poveljništvo, Zato je naš položaj na Dunaju mnogo slabši kakor pa v Budimpešti, Italija je mogla odnesti iz dunajskih muzejev tudi tuje stvari, mi nc moremo dobiti niti svojih.V Budimpešti zadevajo naše rcvindika-cije na neurejene politične razmere. Dosedaj smo dobili nazaj samo mal del srbskih arhivov in nekaj dragocenosti. Ministrski predsednik poživlja vse, katerim ie znano, kje sc nahajajo kaki naši predmeti, naj to nemudoma naznanijo. Minister za prosveto Ljuba Davidovič nudi kratek pregled dosedanjih korakov, ki jih je storila vlada na tem polju. Obljublja, da bo sto.-rila vlada vse, da se nam vrnejo tudi oni predmeti, ki so jih odnesli Italijani iz avstrijskega ozemlja. Poslanec Šegvič izjavlja, da je zadovoljen z odgovorom obeh ministrov. Poslanec Radoslav Agatanovič (nac.) in tov. interpelira ministrskega predsednika, kaj namerava vlada storiti, da sc ugotovijo in kaznujejo krivci bolgarskih hudodelstev v okupirani Srbiji. V utemeljevanju interpelacijo poudarja, da v njej ne navaja podrobno vsega, kar so morali Srbi pretrpeli, ampak samo nekatere primere, ki so karakteristični za zločinsko delovanje okupacijskih oblasti. Govornik izjavlja nadalje: Veliko je trpljenje, ki so ga morali prenašali naši ljudje po bivši Avstro-Ogrski, ali kar so morali pretrpeti tu Srbi, presega vse mere. Mednarodna komisija, ki je preiskala po Bolgarih okupirano ozemlje, jc ugotovila strahovita zločinslva, ki so jih zagrešili Bolgari, katerih poprej zavczn;ki niso mogli verjeti, Bolgari so bili najkrvoločnejši od vseh okupatorjev. Vojaške in civilne oblasti so se združevale v skupnem uničevanju srbskega imena. Ta namen sc najbolje razvidi iz izjave, ki jo jc podal ministrski predsednik Radoslavov v sobranju 1. 1916., češ, da bo Srbija morda že šc obstojala, toda brez Srbov. Našli so se službeni akti, v katerih je vrhovno poveljništvo naravnost naročilo, da sc imajo nekatera srbska sela iztrebili. Govornik opozarja na grobnico v niškem gradu, kjer so dobili osvoboditelji 500 okostij bolgarskih žrlev, nadalje na zlečinstva v Lcskovcu in južni Maccdoniji, Medzavczniška komisija v topliškem okraju jc ugotovila, da jc bilo samo v tem okrožju umorjenih do 20.000 ljudi po večini starcev, žen in otrok. V selu Žitno brdo so vrgli bolgarski vojaki kmeta Todoroviča v kotel z vrelo vodo, fa kuhali in ves čas zbadali z bajoneti. V Sur-duliču so prisilili žene in dekleta, da plešejo kolo na grobovih, v katerih so ležali njihovi od Bolgarov obešeni in pobiti možje in očetje. V masah so uničevali Bolgari srbske ljudi v taboriščih in internatih. Znane so strahote avstroogrskih taborišč, ali bolgarske so bile šc hujše; posebno sta se odlikovali taborišči v Pučireljevu in Svilenu, kista bili znani pod imenom: taborišči smrti. Poročevalec medzavezniške komisije podaja tužno sliko o sadizmu te pokvarjene in perverzne klike. V interesu človečan-stva je, da sc ti zločini in ta zverinstva kaznujejo. Sokriv pa je ves bolgarski narod, ker sc ves čas ni našel niti cn Bolgar, ki bi se bil dvignil v zaščito našega mučenega naroda. Na koncu svojega govora navaja interpelant listino največjih krvnikov, bolgarskih častnikov in uradnikov, ki so najhujše gospodarili po srbski zemlji. — Ministrski predsednik odgovarja ua. interpelacijo, da jc vlada v prvi vrsti storila vse potrebno, da sc ta zločinstva ugotovijo na tak način, da sc nc da več dvomiti. Veliko zločinov so naredile nemške, avstrijske in madjarske oblasti, ali to, kar so delali Bolgari, presega vse drugo. So to taki zločini, da nam zavezniki niso hoteli verjeti, ko smo o njih pripovedovali, in jc res skoro neverjetno, da morejo ljudje kaj takega storiti. Zato sc vlada trudi, da na neizpodbojen način ugotovi vse, kar se je storilo. Ministrski predsednik omenja, da so člani medzavezniške komisije ostrmeli nad rezultatom svojih preiskav. Pričakuje, da bodo veliki zavezniki določili pravično kazen za te največje zločine v zgodovini in da bo obenem izposloval tudi naknadno odškodnino za preostale žrtve. Ko je mednarodna komisija končala svoje delo v bolgarskem okupacijskem ozemlju, je odšla v kraje, ki so bili okupirani po Avstriji in Nemčiji. Po teh krajih je dosedaj potoval že naš veliki prijatelj profesor vseučilišča v Lausannu gospod Reis, ki je ugotovil še velik del zločinstcv avstroogrskih in nemških oblasti. V imenu vlade se mu ministrski predsednik iskreno zahvaljuje za njegovo delo. — Poslanec Agatanovič izjavlja, da se zadovoljuje z odgovorom ministrskega predsednika, ker sc je uveril, da ima vlada isto naziranje v tej zadevi, kakor narodna skupščina. — Predsednik zaključi sejo ob 7. uri 40 minut ter sklicuje prihodnjo na petek ob 9. uri dopoldne. Mirovni Spor med Wilsonom in Clemenccau-jem. Rotterdam, 9, aprila. Poročilo, da je Wilson naročil mornariškemu uradu v Washingtonu, naj odpošlje parnik »Gcorge Washington«, ki je določen, da prepelje Wilsona v Ameriko, v Brest na Francoskem, jc vzbudil v Londonu največjo pozornost, > Daily Mail« izjavlja, da sc Wil-son pripravlja za povratek v Ameriko, vendar pa da ta stvar še ni sklenjena. Potrjuje sc, da je spor med Wilsonom in Cle-menccau-jem dosegel višek, čeprav Wil-son še ni stavil nobenega formalnega ultimata, vendar ni dvoma, da nasprotje med Wilsonom in Clcmenceau-jem ni daleč od preloma. Čc pride do tega, se ententm krogi boje, da bo Wilson sklenil z Nemčijo in Nemško Avstrijo poseben mir. Wilson dal ultimatum. LDU. Berlin, 9. aprila. (DKU.) »Ber-liner Tageblatt-« baje doznava, da ultimatum ]Wilsona resnično eksistira. Wilson da ima vtis, da hi ga navzlic temu, da jc- bil pripravljen za koncesije, vendar docela odrinili z njegove prvotne podlage 14 točk. Sedanji ultimatum sc more razumeti samo tako, da motri Wilson sedaj evropske razmero ostreje, nego na dan svojega prihoda, in da uvideva, da jc prekoračil mejo dopustnega. Američani v Parizu govore že odkritosrčno o možnosti, da si bo ohranila Amerika prosto pot, da bo, ako treba, sklenila poseben mir; v tem primeru cn bi sc Wilson vrnil v Evropo. Politični položaj v Franciji. LDU. Kopenhagcn, S. aprila. (DKU.) O političnem položaju v Franciji se pripoveduje v tukajšnjih dobro poučenih sociali-stičnin krogih: Pri francoskih socialistih prevladuje mnenje, da bo ostala mirovna konferenca brez konkretnega rezultata, posebno kar se tiče teritorijalnih vprašanj. Položaj Clemenceauja, ki nima zaslombe niti pri Lloyd Georgeju niti pri \Vilsonu, jc tako omajan, cla sc množijo govorice o njegovi clemisiji vedno bolj in bolj. Njegov položaj jc predvsem podminiran vsled njegovega nastopanja napram Rusiji, — Velika demonstracija pariških delavcev, ki sa jc vršila v nedeljo, jc takorekoč merilo revolucionarnih moči v širših krogih, So- cijalistična stranka in konfederacija delavcev jc uprizorila nedeljsko demonstracijo edinole radi tega, ker je bila v to prisiljena vsled elementarne moči razburjenih množic. Vprašanje pa jc, če pride do takojšnjega revolucionarnega izbruha. Gre predvsem za to, ali bodo premagali do sedaj vladajočo brezdelnost, predno so delavci porabili svoje prihranke, ki so jih imeli še izza časa vojne mezde. — Ako Wilson sedaj odpotuje, se najbrže ne bo vrnil do podpisa mirovnega dogovora, Gdansko prosto pristanišče. LDU Berlin, 9. aprila. Reuterjev urad poroča: »Berliner Tageblatt« poroča iz Haaga, da smatra angleško časopisje vprašanje o Gdanskem za odpravljeno. Svet četvorice da je odločil, da je Gdansko svobodno pristanišče in da ne misli na to, da bi na tem še kaj izpreminjal. Iz Ceike. Čehinje za Jugoslovane. LDU. Praga, 9. aprila. (ČTU.) »Ven-kov« piše: Češke pisateljice, profesorice in doktorice so izdale oglas proti nepravični rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Oglas veli na koncu: Gospodarska rešitev Jugoslavije ne bo nikoli nevarna za Italijo. Jugoslovani so hrabri in ne zahtevajo nikdar tujega. Kdor jim vzame domovino, jim vzame možnost zdravega kulturelnega razvoja in stori s tem veliko krivico. Razlastitev veleposestev na Čeho-slovaškem. LDU. Praga, 9. aprila. (ČTU.) »'Večer« piše: Ta teden sprejme odsek narodne skupščine za zemljiško reformo načrt zakona o razlastitvi veleposestev. Sprejetje tega načrta pomenia uspeh skupnega dela vseh strank. Že danes moremo reči, da obsega razlastitev štiri milijone hektarjev zemljišča veleposestnikov ali 14 milijonov oral. Od te površine (njive, travniki, pašniki in gozdovi) odpade 10 milijonov mernikov na češkem in 11 milijonov na slovaškem ozemlju. Naravno je, da ima Slovaško iz te razlastitve največji dobiček, in vsled tega primeren vpliv na odločitev o zakonu. Slovaški poslanci in slovaška vlada so v tem pogledu izrazili svoje želje in narodna skupščina se bo nanje ozirala, ker se zemljiška reforma v prvi vrsti tiče Slovaške. Raina &oročlfa. Ententa prevzame popravo in promet železnic v Jugoslaviji? LDU Beigrad, 9. aprila. »Svobodna Riječ« poroča, da bo ententa prevzela v svoje roke popravo vseh železniških prog v Jugoslavijskem ozemlju in ureditev prometa. Rim brez premoga. LDU. Lugano, 9. aprila. (ČTU.) Rimski prefekt je s prvim aprilom odredil omejitev uporabe plina. Uporaba plina je dovoljena le od sedmih do pol devetih zjutraj, od desetih do dveh popoldne in od sedmih do pol desetih zvečer. Ako v do-glcdnem času ne pride, zadostna množina premoga v Rim, preti katastrofa. Demobilizacija na Francoskem. LDU. Berlin, 9. aprila. (DKU.) . Berliner Tagebllatt« doznava iz Ženeve, da je glasom pariške vesti francoska vlada sklenila prekiniti demobilizacijo francoske armade do 15. maja. Sovjetske čete zasedle Odeso. LDU. Beriin, 9. aprila. (DKU) »Berliner Tageblatt.: poroča iz Curiha, da so glasom poročil iz Rusije, zasedle sovjetske čete Odeso. + Demokratski klub za decentralizacijo uprave. »Riječ SHS« poroča iz Belgrada: V eni prihodnjih sej narodnega predstavništva bo vložil poslanec dr. Ve-koslav Kukovcc na ministra za konstitu-anto dr Kramerja in notranjega ministra Sv. Pribičeviča interpelacijo, ki tiče razdelitve vsega državnega področja na kraje in okraje primerno dccetralizaciji uprave po zgledu okrožne samouprave v bivši Srbiji. Tako bosta imela oba ministra priliko, da v tem pogledu razvijeta svoj program. j-r Češki učenjak za naše pravice. V založbi društva »Jugoslavija« v Pragi (sekcije za narodno obrano) je izšla tc dni knjiga »Jugoslavija«, katero je spisal znani profesor češke univerze dr. Karlec. V knjigi se podrobno obdelava zgodovina Jugoslovanov od prvih početkov dalje in ves razvoj našega boja za državno samostojnost. Knjiga obsega 245 strani ter stane K 12. Naroča sc jo pri Društvu: »Jugoslavija« v Pragi, Kral. Vinohrady, Juiig-mannova tf. Knjigo toplo priporočamo. -j- Italijani segajo po dalmatinski mornarici. »Jadran« poroča, da Italijani pov-sodi love dclnicc parobrodnegn društva »Dalmatiae«; glavnemu lastniku S. Topi-ču ponujajo za njegove delnice 4 milijone kron. -f Kdo jih prepozna? Naše kraje namreč pod potvorjenimi italijanskimi imeni. »Jadran« prinaša po >Gazzctti Uf-ficiale« te-le spake: Crussizza, Giaverni-co, Crainsca Gora, Sdrejiiverco, Moistra-na, Podiclanzo, Dobraceva, Jarciadolina, Javoridol, Ossonizza, Dolgna di Circhi-nizza, Jesero inferiorc, Opicina, Strasis-se, Poditabora, Bucovizza grande e pic-cola, Dobropoglie, Ottocco grande e pic-cola, Berdo grande e piccolo, Dolcgna itd. Mudilo se je Italijanom s prekrščevanjem krajev, ki niso nikdar bili in v resnici nikdar ne bodo njihovi. Bodočnost jim bo to otročje veselje temeljito pokvarila. r+ Kako govori o nas uradna Itslih. Splitski »Jadran« od 4. t. m. poroča, ck prinaša »Gazzetta Ufficiale« od 17. marca naslednjo brzojavko iz Pariza: 5. t. m. sc je pojavilo v centralni Jugoslaviji, in sicer v Hrvatski-Slavoniji in Bosni revolucijo-narno gibanje. Da se -pojmi vsa teža teh momentov, se mora imeti na umu neštete oritožbe hrvatskega časopisja proti nasiljem srbskih vojakov ter vpoštevati, da sc je to gibanje oorodilo neposredno po ministrski naredbi o agrarni reformi, ki jo jc zagrebško časopisje najostreje kritiziralo in kasneje tudi vsi 296 delegati iz cclo Jugoslavije v skupščini, ki so jo nekateri ira-zvali narodno skupščino, državnim večem in celo konstituanto, ki pa v resnici ni drugega nego surogat parlamenta, sestavljen brez sodelovanja naroda.« Mislimo, da tudi oficijelna Italija raja na negotovih tleh ... -r General Mengin. »Epoha« piše: Zadnje brzojavke iz Pariza nam javljajo, da bo za generalisima vzhodnih armad, ki naj bodo obramba proti širjenju boljševizma, imenovan francoski general Mengin. Za tiste, ki jim jc znana vloga francoskih generalov v tej vojni, bo to imenovanje jamstvo, da se bodo stvari na Vzhodu obrnile na boljo, in to brzo. Kajti general Mengin je eden najboljših bojnih francoskih generalov. Nato navaja list, kako je general Mengin, ki se jo proslavil že v prvi bitki ob Marni, lani kot prvi prebil nemško fronto in povzročil, da se Nemci na svojem umiku sploh niso več ustavili. General Mengin je večino let odslužil v kolonijah ter velja za organizatorja francoskih kolonijalnih čet, katerim je poveljeval tudi v sedanji vojni. Njegovo prijazno občevanje z moštvom je splošno znano. Osebno hrabri general, zaključuje »Epo-ha«, bo znal poldrugi milijon vojakov, ki so sedaj raztreseni po Vzhodu, zbrati in urediti ter izpolniti veliko nalogo, ki mu jo poverja Francija. -(- Agrarna reforma v Ritmuniji. V Rumuniji je imel še 1. 1917. v rokah samo 33 odstotkov plodne zemlje: 61 odstotkov zemlje jc bilo v zakupu. Pod vplivom ruske revolucije je rumunski parlament meseca junija 1917 sprejel zakonski načrt za razdelitev zemlje. V tem je prišla katastrofa in zakon so mogli izvesti še-Ie meseca januarja letos. Reforma je radikalna. Predvsem se razlaste kronska posestva, posestva juridičnih oseb in »mrtve roke« — vsega vkup približno 300.000 hektarov zemlje. Potem pridejo na vrsto veleposestva, ki obsegajo nad 150 ha — vsega približno 2 milijona ha. Veleposestnikom puste le 15 odstotkov zemlje t. j. 1 milijon hektarov. Razdelitev so uredili na ta način: Vsa zemljišča so sc morala nemudoma izročili osrednji blagajni ljudskih bank. Ta blagajna bo povsodi, kjer jih še ni, ustanovila kmetske zadruge, ki bodo takoj prevzele razlaščena posestva in jih obdelala. Okrožna poverjeništva, v katerih sta po dva zastopnika zemljiških posestnikov, po dva zastopnika kmetov, en zastopnik osrednje blagajne in okrajni sodnik, morajo v tem vse potrebno pripraviti, da se izvrši prodaja posameznih parccl kmetov. Glede plačila je določeno: razlaščeni posestnik dobiva od države 5 odstotno rento, a kmetu bo prispevala država za nakup zemlje 35 odstotkov določene ccne. — Sovjetski komisarji. »Zvono«, glasilo soc, dem. stranke za Bosno in Hercegovino, piše pod tem naslovom: Komisarji v sovjetski republiki so skoro isto kakor ministri v meščanski državi. Mogoče še več ali še slabši. V meščanski državi, ustavni ip parlamentarni izvršujejo ministri vsaj kolikor toliko skleep parlamenta. Kadar jim ne ugajajo, enostavno odstopijo ali se podvržejo, a redek jo slučaj, da se kdo postavi na stališče diktatorja. Komisarji pa ne izvršujejo sklepov parlamentov, želje narodov, ampak smatrajo sebe in svoje delo za nepogrešljivo, ne odstopajo niti tedaj, ko sc jim vse prolivi, se vzdržavajo na krmilu s pomočjo orožja vsake vrste, prelivajo potoke krvi, da se obdrže na vrhuncu. V meščanski državi so se borili proti samovladi, a v sovjetski republiki vzdržujejo strahovlado. To se imenuje diktatura proletarijata in sc s tem utemeljuje. Kakor da predstavlja proleta-rijat par komisarjev, ki so s silo in samovoljno prišli do vlade in diktirajo svojo voljo. Brez parlamenta, brez kontrole naroda, valada npkoliko ljudi »v imenu naroda«. Dobro ali slabo, se ne vpraša; diktatura, to je glavno. Namen sovjetskih komisarjev je diktirati in vsakdo, ki so jim zopcrstavlja, je sovražnik sovjetske republike. Ako kdo kontrolira njihovo delo, je neprijatelj proletarijata! Baš radi tega nimajo sovjetske republike in sovjet-.ski komisarji nič skupnega s socialno demokracijo. Draara® novice, — Umrl je S. t. m. na Poljanah pri Št, Vidu posestnik Franc Ježek. Bil je vsem najlepši zgled pridnosti in poštenosti. Naj počiva v miru! , — K vojaškim povišanjem smo pro- jcli pritožbe, iz katerih povzemamo: Iz Belgrada je prišlo, da sme naša deželna vlada, dokler ministrstvo ni popolnoma urejeno, v posebnih slučajih povišati častnike in vojaške uradnike s pri* držkom, da ministrstvo naknadno odobri povišanje. Kakor povzamemo iz Uradnega lista LX, se je to vporabilo pri povišanju nekega vojaškega uradnika za majorja. Kje pa tiči vzrok, da sa bili popolnoma prezrti vojaški računski in registraturni uradniki, provijantni in računski častniki, Že v 1. številki osobnega naredbenega lista je bilo povišanih mnogo gospodov, posebno častnikov, navedene kategorije pa še vedno čakajo na pravično in primerno vpo-rabljenje naredb radi povišanja in zboljšanja čina. Saj jo bil cclo za nadporočnika povišan častnik, Iti jo bil samo tri meseco poročnik, in takih slučajev bi se dalo še navesti. Kje so vzroki? —- Kaj pa porete vlada na to? Po-scstnica ableškega gradu (Habahj pri Mengšu, baronica Lichtcnberg, ki ima poleg tega še tudi obširna posestva v Mekinjah pri Kamniku in imenitne hiše v Ljubljani, jc vdova brez otrok in zagrizena hajlovka. V skrbi, cla ne bi prišlo posestvo po njeni smrti v slovenske roke, je po* s i n o v i 1 a nemškega protestanta, nekega pruskega barona in mu zapisala vse premoženje, dasi ima dosti svojih sorodnikov. 60 oralov zemlje mu je tžikoj izročila, da bi bil pri gradu manjši kompleks in bi po novi postavi ne bilo dosti mere za delitev, drugo pa dobi po njeni smrti. — Prvikrat v svojem življenju je videla tega Prusa tedaj, ko je bil ob pohodu Nemcev skozi našo deželo na italijansko fronto, nastanjen pri nji v gradu, sc zagledala vanj in ga posinovila v svesti si, da je zabila mo-aT ,steber za nemški most do Adrije, — Ali bo držalo? Kaj poreče naša vlada? —. Ako je katero posestvo dozorelo za raz-delitev je gotovo to! Ni je lepše prilike za kmetijsko šolo, kakor to posestvo. Vse arondirano, v gradu dosti prostora za šolo, učitelje m gojence, zraven obširna Kospo-darska poslopja. — Naj se ne prezre! — Za doktorico medicine je promo« virala v Pragi ga. Dragica Nikolič, hči za-grebskega odvetnika. - » — Preosnove ua srbskih srednjih selah. Prosvetni minister Davidovič je izdelal začasno preosnovo za srednje šole na arbskem, ki naj omogoči mladini, da dohiti, kar ,e med vojno zamudila V literaturi je določenih več ur tudi hrvatski in ČHairSv n,iTnofH. v 8' razre™ ^do l!' m siov. književnost poJ leta. 7 ~T Uru«> ^črnska zveza Ljubljana-, StkLPre. ° '""h in Bosi,icva se v SHS« ' ak°r poroča »RiJ'eč — Železniško uradnistvo v Lescah, iz Lesc na Gorenjskem sa poroča od vero- n°ČTl1rT: Ž£lezna mella bi bila na v kolodvoru nujno potrebna. Tu so B&rrlf? iCpiri n-skih dokladah državnim uradnikom je izšla dne 6, t. m, v »Službenih Novinah Kraljevine SHS«, ORGANIZACIJA SODNIKOV. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 9, aprila. Včeraj se je ustanovila tukaj organizacija sodnikov, ki ima namen zastopati njihov materijalni in so-cijalni položaj. Izvolil se je odbor z nalogom, da sestavi pritožbe sodnikov. PROTI TUJIM DRŽAVLJANOM. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 9. aprila. Vlada je izdala naredbo, da se tujim državljanom nc smejo izplačevati niti vloge niti tekoči (računi. SPOMIN ZRINJSKEGA IN FRAN^O-PANA V SARAJEVU. (Posebno poročilo »Slovcncu«.) Sarajevo, 9. aprila. Hrvatska društva so sklenila, da se 30. april v spomin Fran-kopana in Zrinjskega praznuje kot narodni praznik. PKOTI TUJIM ADVOKATOM. U'osebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 9, aprila. Odvetniška zbornica je sklenila, da sc odvzame pravica izvrševati odvetniški posci vsem odvetnikom, ki niso državljani d) zave SHS. Vsled tega bo 8 advokatov moralo zapreti svoje pisarne. ROPI V SARAJEVU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 9. aprila. Na periferiji mesta so se pojavile razne razbojniške tolpe. Tako so vlomili te dni v neko hišo in odnesli 20.000 kron gotovega denarja. SVET ČETVORICE. LDU Pariz, 9. aprila. (DKU) Agence Havas poroča: Svet četvorice je imel v, torek v vojnem ministrstvu dve seji. Popoldanske seje sc je udeležil tudi predsednik Wilson, ki je že popolnoma okreval. Na dnevnem redu je bilo vprašanje odgovornosti za vojno. Angleški in francoski delegatje so, kakor znano, edini v tem, da je Viljem II, povzročil vojno in da ga je izročiti in postaviti pred medzavezniško sodišče, dočim Američani pač priznavajo odgovornost bivšega cesarja, pa menijo, da ni pravne možnosti za njegovo zasledovanje. Upajo, da se bodo mogli zediniti v tej zadevi, JUGOSLOVANI »ŽUGAJO« Z BOLJŠEv VIZMOM, LDU Curih, 9. aprila. (ČTU) »Persc« veranza« poroča iz Pariza: Po ogrskem zgleda žugajo sedaj tudi Jugoslovani z izročitvijo svojih dežel v roke boljševizmu, ako ne dobijo zaželjenih jadranskih posesti. List poudarja, da mora Italija napram grozečim zapletljajem na vzhodu in na Balkanu zahtevati zasiguranje meje med Alpami in Adrijo. KAOS V EVROPI. LDU Haag, 9. aprila. (ČTU) Snow. den je rekel na zborovanju v Blackburgu, da mir ne bo prišel in da se ne bo podpisal noben mirovni dogovor. V Nemčiji, Avstriji in na Ogrskem ni nobene vlade, ki bi obstojala dalj kakor šest ur, ako bi seznala prave mirovne pogoje, katere jim konferenca aliirancev hoče naprtili. Edini izhod bi bila republika v vseh delih Evrope. Snowden pričakuje za prvi dve leti nič kakor kaos v Evropi. Velike ljudske armade v Rusiji, Avstriji, Ogrskem, Nemčiji, in kakor gotovo vsak dan vzhaja solnce, tudi v Italiji in Franciji, bi se spojile v svrho končnega uničenja imperija-lističnega sistema, tiranstva in izkorišče-vanja ter bi za večno vpeljale proletarsko' oblast. Šele na ta način bi prišlo do več* nega miru. ZAVZETJE ODESE. LDU Moskva, 9. aprila. (DunKU) Ru« ska brzojavna agentura poroča brezžično: Ukrajinske sovjetske čete so predrle fron-to aliirancev pri Odesi icr zavzele to mesto. NA BAVARSKEM. LDU Monakovo, 9. aprila. (DunKU) V mestu je vse mirno. Nameravana stavka ni izbruhnila. Danes so zopet odprte vse prodajalne. LDU Berlin, 9. aprila. (ČTU) Vlada ie sklenila takojšnjo zaooro vseh bavarskih deželnih mej in vojaško podporo bavarski vladi proti komun etičnim elemen tom. V tc svrho so pripravljeni trije armadni zbori, BOLJŠEVIKI PROTI WIISONU. LDU Stockholm, 9. aprila. (ČTU) »Pravda« zatrjuje, da je prihodnja postaja boljševizma Amerika, kjer boljševiki upajo, da bodo mogli strmoglaviti Wilsona, čigar načrti se nc skladajo z boljševizmom, kurzl Blae« 485 515 1455 392 400 880 890 900 430 IU« 925 215 117 LDU Zagreb, 9. aprila, Zaključni na današnji borzi; Denar: Banka za trg., obrt iu industrijo 475 Banka in hranilnica za Primorjo na sušaku, nove delnice . . 605 Hrvatska eskomptna banka . . 1445 Eskomtna in menj. banka, Brod novo delnica . . 385 Hipotekama hanka, Zagreb . . — Jadranska banka, nove..... S60 Hrvatska kreditna banka . . < . 980 nove............ 690 Narodna banka Zagreb..... 430 Poljedelska Danka nove .... 94 Prva nrvatska hranilnica, staro — Hečka pučka bauka. ...... 208 Tvornica strojev, Zagreb .... UC0 41/2% založnice eskomptno banko — Cestnik Sa žC. s. * Orlovski tečaj se je predvčerajšnjem in včeraj nadaljeval po določenem sporedu. Razkazal sc je udeležencem tudi Ljudski pder, ki so z zanimanjem sledili nad eno uro trajajočim izvajanjem obenem z razkazom vsega tehničnega aparata. Vse telovadne vaje in predavanja so bila obiskana polnoštevilno. — Spored Orlovskega tečaja za danes. Dapoldnc; od 8. do 10. ure vaje s prapori za naraščaj. Od pol 11, do pol 12. ure tehnično predavanje, Aleksander Jeločnik. Popoldne: Od 2. do pol 5. ure članske proste vaje za 1, 1919. Od 5. do pol 7. ure organizatorično predavanje, Ivan Podlesnik. Zvečer cb pol 8. uri predavanje, A. Avsenek: Boljševizem, ki sc ga lahko udeleže tudi : drugi člani (neorli) naših društev. * Tudi v fioilražici smo sc začeli gibati. Obnovili smo izobraževalno in pevsko društvo „Glas" ter „Orla". K Orlu jc pristopilo žc prve dni 20 fantov. Na velikonočni pondeljek proslavimo v dvorani kmetijskega društva stoletnico smrti prvega, slov. pesnika Valentina Vodnika. Na sporedu je dek-lamacija, petje in dvo igri — ena z moškimi, druga z ženskimi vlogami. * Št. Vid pri Ljubljani. Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu pri Ljubljani je priredila v nedeljo 6. t. m. narodno igro s petjem »Mala pevka«, ki je zelo dobro uspela. Pevske točke je izvrstno spremljal orkester. „Kat. del. društva" z Jesenic. Igralci so po večini rešili svoje uloge brez velikih hib. Najboljša sta bila pač Benko (Rupnik Jože) in Matilda (Črnivec Manica), ki se je znala poglobiti v igro. Zal k o, (Kavec Marija) v naslovni ulogi, moramo pohvaliti, ampak prihodnjič naj v gotovih trenotkili igra bolj čutno. Jos. pl. Javorski Babnik Milan bi moral biti veliko bolj iskren, posebno v zadnjem dejanju, ko najde hčerko. Tudi naj ne poje zaprtih oči. Pastarica (Škrbina Francka) je lepo pela, pa tudi igra je bila dobra, samo one nenaravne naglase v govorjenju naj v prihodnje opusti. Kmet, kmctica, pastir, sluga in otroci so bili povoljni. Slugi se je poznalo, da ni vajen odra, kmet pa je pozabljal na pravilo, da se gostu ne sme kazati hrbta. Scenerija izborna. V zadnjem dejanju se je nekako čudno mračilo, pa to se že izpregleda ob splošni zadovolj-nosti občinstva. Želimo si še več takih prireditev! Igra se ponovi na cvetno nedeljo. V' B. a Krušne, komisije bodo urndovala v petek, dne U. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. a Meso na rdeče izkaznice 3 bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 11. t, m. in v soboto, dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: popoldne od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400. od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. štev. 1601 do 1800. V soboto, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. a Kislo zelje za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 10. t. m. na krompirjeve nakaznicc pri Jakopiču na Mirju. Določen jc ta-le red: dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 500, od 9. do 10. ure št. 501 do 1000, od 10. do 11. ure št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 K. a Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 10. t. m. in v petek, dne 11. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določen jc ta-lc red: popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 300, od 3. do 4. ure št. 301 do 600, od 4. do 5. ure št. 601 do 900. — V petek, dne 11. t. m. dopoldne od ] 8. do 9. ure št. 901 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1300, od 10. do 11. ure št. 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono. a Kislo zelje za V. okrni. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje v petek, dne 11. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določa se ta-le red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 450, od 3. do 4. štev. 451 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma kislega zelja, kar stane 1 krono. a Kislo zelje za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 12. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določa se ta-lc red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono. a Kislo zeli?, za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 12. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določa se ta-le red: popoldne od 2. do 3. Stev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do 600, od 4. do 5. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono. — Sprejme se takoj hišnik, vajen so-darske ali mizarske obrti in dva zidarja. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Naslov pove posredovalni urad za begun-cc v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Iščejo se otroci Valerija, Jožef, Vladimir in Antonija Ličen, ki so bili do novembra 1918 v slovenskem sirotišču v taborišču Wagna pri Lipnici, Kdor ve, kje se sedaj nahajajo, naj sporoči posredovalnemu uradu za beguncc v Ljubljani, Kdo od Jugoslovanske legije bi vedel kaj povedati o Anton Ž u r a j u , služe-čem pri celjskem pešpolku št. 87. — Iz ruskega ujetništva v Naben-Lemsalu (gub. Lifland) je odšel 1. 1916. k Jugoslovanski legiji v Odeso. Od tedaj ni o njem nobenih vesti. — Kdor od tc legije bi vedel o njem kaj povedati, se uljudno prosi, da to javf rjegevi materi na naslov: Fran Lapajne, tiskarna M. Hrovatin, Ljubljana, Wolfova ulica. Kdo ve kaj o Mihaelu Stanič, ki je služil pri 7. trdnjav, top. polku, kasneje pa 4. minometalski bateriji. Zadnjikrat se jc oglasil lanskega oktobra od Piave, kjer je bil tedaj v rezervi, poslej ni bilo nobenega glasu več od njega. Blagohotna naznanila naj sc pošljejo očetu: Mihaelu Stanič, Ljubljana, Opekarska cesta št. 6. Komu izmed vračujočih se vojakov je kaj znanega, kje se nahaja topničar Feliks Marinček & Doba. Pogreša se od zadnje ofenzive na Tirolskem, to jc sredi oktobra 1918. Služil jc pri topn. polku št, 28, I. bateriji. Vojna pošta 391. Stroške rad povrnem. — Luka Marinček, posestnik, Dob pri Domžalah. Listnica z nekaj bankovci in par listinami se jc našla včeraj popoldne, na nekem ljubljanskem trgu. Dobi se na Poljanski cesti štev. 6, pritličje, desno od 12. do 1. ure. Najden je otroški čeveljček, katerega dobi izgubitelj nazaj na mestni tržni stražnici. — ».muci Driirl CD firna olalaka * kožuhovlno, nudil Ou žensko perilo, slamniki, posteljnina ter obleka in čevlji za petletnega otroka pri M. KAVČIČ, Pot v Rožno dolino 42, pritličje, od 10. do 4. pop. | 2368 Ra7nrn!ta?3 dobro ohranjenega p o-naiHrUUOla hištva V Prisojni al. 7 (pritličje), od 9. ure dop. naprej. | 2364 3 vrelo z§ skladišče ^TJšit SEVER & KO/AP., Ljubljana. | 2360 Par m Komainv ^TscpS SEVER & KOittP., Ljubljena. ] 2359 Proda se njsCfivip Naslov pove dobro ohranjen IjSUjUUl« uprava lista pod šifro: ..Uglašen." Delavec ali Mm ^JSi ^ nlkov. Ljubljana, Rosljeva c. 22. I. n. Fvollirninl/ Železna konstrukcija in liiKlMllIJlla steklo, vse še novo, se proda. Naslov pri upravništvu pod 2373. Vsoko milo KGiMB žime pil j o tvrdka IVI. Mihelič, Šcleu imrgova ulica. t-* u 3 i m jjr.Jn Cenjeno ponudbo z na-luksusni Uu!u. tančnimi navedbami nn poštni predal št. 26, Ljubljana. l/ainnna sprejme Anton Ferant, trgov-lOj&!ilU ski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg, št. 3. Cbmnil/p clsti in be" I- jugoslovansko Jiullllhnu tovarna za kemično čiščenje JOS. RE1CH, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Salenburg. ul. 4. j 2361 Za vse obilne dokaze sožalja, ki so mi došli ob smrti mojega moža, strica ln svaka Julija Halter izrekam tem potom globoko zahvalo. Zahvaljujem sc posebej spoštovani rodbini Sever in gdč. učiteljici V. Tepini, ki so hiti ranjkomu zadnje dni v veliko pomoč in tolažbo. Enako zahvalo izrekam prečast. duhovščini. Konečno so znhvaljujem tel. društvu Sokol Ziri in Gasilnemu društvn v Zirch, kot vsem onim, ki ste spremili ranjkega do grobu. 2iri, 7. aprila 1919. Marija Halter. žena. Potrtega srca javljamo, da je na5 iskrenoliubljeni soprog, oče in stric, gospod umirovll. fin, nadrsspicijcnt v torek 8. aprila ob pol-10. uri zvečer, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega bo v četrtek dne 10. aprila ob pol-4. uri pop. na pokopališče na Žal?h. Priporočamo ga v blag spomini Kamnik, 8. aprila 1919. Ivanka Lundsr, soproga. Pavlina, Mirko, Papca, Elka, otroci. Naznanjamo tužno vest, da je naS preblagi oče, oziroma stari oče in tast, gospod posestnik danes, v 86. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Velikih Lipljcnih štev. 12 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek 11. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Sko-cijanu pri Turjaku. Sv. maše zadušnlce se bodo brale v župni cerkvi. Predragega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. Vel. Lipljene—Ig, 9. 4. 1919. Marija Stare roj. Hočevar, žena. Angela Staro por. Kanduč, hči. Josip iinnduč, tast. Anka, Franc, Ema in .Toslp Eanduč, vnuki in vnukinje. Vsled prepiha, vlažnosti in mmmmmmm lenja nastale bolezni, trdovratne in zastarele prsne težkoče, težko dihanje, zbadanje v ramah, bolečine v ledju in katar odstranjuje FeJlerJev ELSA-FLIHD D ducatih ali 2 Halni stBSlcnlci 19 Kron. Proti utrujenosti črev, nerednemu odvajanju itd. so vedr.o dobro delovale PeSJorjjave lagodno odvajajoče rabarbare ELSa-KROGLJICE 6 škatljic 9 I\ 50 v. Edino prave od | lekarnarja ^ Ešsstre m (Hrv. Za* Omot in poštnina sc raCunu posetocl najceneje. Kdor narod več obenem, mnogo prihrani. (111) Kilor mi presni predmestju stanovanje z 1 ali 2 sobama in kuhinjo, dobi kot nagrado čevlje po meri iz dobrega blago. Naslov se poizve pri upravniStvu tega lista pod št. >2355« M iliOVO ŠO in drugo potrebščine za izdelavo do« brSša pokaCfc, kakor tudi 70o/0 mall-novo fondant-esenco za aromatiziranje kanditov priporoča destilacija esonc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž, kg 15-— ii. 2286 angleško pasme zdolgobelosivo dlako, izvrsten čuvaj, visok do 45 cm jo naprodaj. Naslov povo uprava „Slov." pod št. 2374. jo naprodaj na Rimski cesti Stev. 4./I. Kdo kaf ve a Aniona PangerSJč. 17. pešpolka^ 11. stotn., ki se pogreša od septembra lota 1914. Proti povrnitvi stroškov prosi pojasnila njegova žena Ivana Pangerštč, Zalog 48, D. M. v Polja. Proda se temno- modra obleka z dolgimi hlačami za dečka 14 do 15 lot, še popolnoma dobro ohra- H njena, voč drugih otroških oblek, nekaj čevljev in otroško perilo. Kje, pove iz prijaznosti uprav* nišivo „Slovonca" pod štev. 2365. Danes dne 10. aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršila 2369 ln drugih stvari pri »BALKANU«. Dunajska cesta. Prodam hiši v Lescah (št. 21 ln 23); v tej hiši se nahaja žc mnogo let poštni urad. Poleg tega je oddati Se štiri stanovanja. K tej hiši spada tudi zemljišče za 15 mern. posetve, 1 večji travnik in 14 oralov goj-zda. - NatanCna pojasnila se izvedo pr! lastniku V. R. v Radovljici št. 84. 2350 Sprejme se zanesljiv, pošten vajen konj, tudi starejši. Stanovanje ln lirana je v hiši, plača po dogovoru. k Mm Zišita cesta št. 21. S^Si ffjljl Brez posebnega obvestila. Selmar KrMftntie, ltonc. zobotehnik naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Frica, Pije, Leje, Erika, Bencin in Ernslu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srco pretro-sujočo vest, da jo njih iskrenoljubljena, nepozabna soproga ozir. skrbna mamica in hčerka, gospa danes dno 9. t. m. po kratki mučni bolezni prevklena s sv. zakramenti za umirajoča mirno preminula. Pogreb nepozabno pokojnice bo v četrtek dne 10. aprila 1919 ob 4. uri popoldne iz sanalorija „Leoniščo" na pokopališče k sv. Križu. Bodi ji ohranjen blag spomin. 1 Ljubljani, dne 9. aprila 1919. Mostni pogrebni zavod v Ljubljani, -..........' l"rt,-7r".v'n ik1^. -.trt n —r . — t—'.' y. ifvjj^vtv."- ., jf~l se sprejme SllHMi liUUlUbimi ped ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu «Slovenca« pod Stev. 2372. _ Mnrtaurariia Prešernova ulica Si. 3 ilHMuVl uLl)9 se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. 1 pomočnik in 2 učenca za kleparsko, vodovodno in acetelinsko obrt, se sprejme takoj. — Franc Lončar. Iijnbljana — Stška, Celovška cesta 08. z dvema posteljema v mestu ali najbližji okolici ifičleta uradnika. Ponudbe pod »Uradnika« na upravo. i(filn se proda zaradi selitve. ftUlU l&KlJ&Uj Gumi in vsi deli še iz predvojne dobe. Naslov pri upravi tega lista pod štev. »2367«. KU!,lljcmsrt(ov!es!SnkovhTd?si okrogel ali rezan. Ceno za les naložen v vagon naj so naznanijo na V. ScarjneMl, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana dam v nliirn okoli 40arov najem llJiVU ob Dunajski cesti onemu, kt ml dobavi dnevno 21 mleka po dnevni cent. Franc Pogačnik. OnDa.ska cesta 36. LJubljana. Uiiaja konzorcij »blovcnca«. FJoeliinla sc sprejme takoj v starost milili!!] 14—16 let, ki je tudi zmožno nemškega jezika. Poizve se v Ljubljani. _ Poljanska cesta 55. I 2365 Odgovorni urednik: Johid Gostinčar v. Ljubljani ima v sallogl najnovejšega sestava, fino cmajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12. Telegrami: KINTA LJubljana. Dno 10. aprila 1919 ob 10. uri dopoldne se vrši v skladiščih „BALKANA" na Dunajski ce3ti javna dražba vsakovrstnega suknenega blaga. belo letnik 1918, T močno, K 6-50 za 1 rndeče „ 1913, 8° „ „ 7 60 temnordečel. 1917, 9-8° močno, K 9'— iz Met! v Slški, odn. kolodvor, Llublfana. n ii ii h JuUoslovans i tiskarna v Liubliani