PROLETAREC Jg DELAVSKI LIST za mislece Citateue PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveza In Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO.' 2128. I-cUm mallei, Dm 6, 1*17, at iha bum tmArr the Arl «1 lk»|i(H ui Martb S, lift. CHICAGO, ILL., August 25, 1948. Publnhad Weekly at tSOl 8. Lawn dal« Ave. •i« LETO—VOL. XLIII. S TAKIM BREMENOM SVET NE BO DOSEGEL MIRU! Zapadni svet s svojo nerazsodno politiko bolj in bolj v kaši Konftrtncf v Moskvi rodi berlinskega tor raznih drugih •vropskih vprašanj.—Donava bo v bodočo v področju U onih držav, ki msjs ob nji Naš državni tajnik Marshall se po mnenju Walterja Lipp-manna v "mrzli" vojni s Rusijo ni nič kaj dobro postavil. Posebno ne kar so Berlina tiče. Ameriški prestidi je med nemško buri vazi] o morda ie velik, a ne tetikSan, da bi mogli kaj prida zidati nanj. Kajti oedolgo tega ao se vr-iili v angloameriški coni proti Američanom izgredi, ki se jih ne more vreči na komuniste. Udeležili so se jih socialdemokrati ter drugi Nemci, ki zahte^ vajo od Amerike več živil ter manj propagande. Velika ■ Četverica v naporih za sporazum Situacijo v Berlinu je postala v avgustu toliko resna, da se je bilo bati spopada in pa nove vojne v vsakem momentu. Sovjetska unijs zapadni del Berlina blokira in ker ameriško poveljstvo ni na to možnost pravočasno premislilo, mu je sedaj za prestidž. Berlin, kot v tem listu že velikokrat omenjeno, je v sovjetski coni in vanj se more priti samo z dovoljenjem sovjetskih okupacijskih oblasti. Toda velik del mesta pa je v anglo-ameriški in v francoski coni — kakega dva milijona prebivalcev. In ker je sovj. okupacijska oblast že pred več tedni ustavila železniški in kanalski promet iz zapadne Nemčije v tisti del Berlina, ki je pod zapadnim blokom, si Amerika pomaga z zračnim prometom. Tudi Angleži sodelujejo, Francozom pa se zdi ta špas veliko predrag — in neumen. Zato je baš francoska vlada— četudi je konservativna, mnenja, da naj se radi takih malenkosti kot jo ameriški prestidž za Berlin ne tira situacije v položaj, v katerem bi nova svetovna vojna morala neizogibno nastati. Ameriški umik Mnogi komentarči menijo, da je ameriška vlada svojo zmoto priznala s tem, ker je angleški in francoski vladi dovolila sprejeti predlog zs pogajanja s sovjetsko vlado. Vršila so se v Moskvi. Francija se nsjbolj boji nove vojne, ker se bo več sli manj — ako se dogodi — vršila na njenih tleh. Vrh tega se francoska buržvazija boji komunističnega prevrata, v slučaju, da sovjetske f čete pridejo do Francije in v Francijo SSIY10. Angleži niso toliko v skrbeh in vrh tegs so z ameriško vnanjo politiko tudi pod Attleejevo vlado povezani veliko bolj kakor Francija rali vedno pripovedujejo o novih morilnih iznajdbah, ki jih ima v posesti ameriška oborožena sila, in četudi je zadnji pondeljek ameriški radio raznesel vest, da lahko pošljejo naše atomske bombe brez vsakega letala na določeno mesto pet tisoč milj daleč, vzlic temu si milita-risti v Washingtonu ne upajo začeti vojne na svojo odgovornost. Niti je ne povzročiti. Zato so rajše pričeli z Moskvo nova pogajanja. In ako so državniki na obeh straneh pametni, se lahko zedinijo za mir Kaj oaj bo nova Nemčija? Sovjetska unija je odločno proti ameriškemu načrtu za u-stvaritev zapadne Nemčije v novo militaristično, imperialistično državo. Moskva predlaga, da naj se Nemčijo organizira v celoti v demokratično republiko, da se jo osnuje tako, da v nji postanek militarizma ne bo mogoč kakor je bil po prvi svetovni vojni, in pa da Rusija dobi več odškodnine kot jo je prejela doslej. Ameriška vlada nasprotuje, ker njen cilj je uspostavitev močne Nemčije proti Rusiji in ostalemu 'slovanskemu bloku. In nasprotuje vsled ^ega tudi proti ruskim zahtevam za večje vojne odškodnine. Sovjetska unija je v očeh ameriške diplomacije in mednarodnega kapitalizma sma-trana za sovražnico te dežele in zato je treba v ograjo proti nji (Rusiji) obnoviti tako Nemčijo, ki jt bo kop. Ta dva načela pa ne moreta priti skupaj in zato je jasno, ds INTRIGE V MEDNARODNI DIPLOMACIJI, KI POTISKAJO SVET V NOVO VOJNO Viktor A. Kravčenko jo bil v Zod. d rtov ah prod nokaj leti uslužbenec sovjetske vlade. Uposlen je bil v sovjetskem trgovskem oddelku v New Yorku. Med tem je pisal knjigo "Izvolil sem si svobodoki je sovražna vladi, katera ga je plačevala. Ko je knjiga iz-ila, je bil ie ameriiki propagandist, oziroma je hvalil svobodo v naši deieli ter "razkrival" sovjetski teror. V Moskvi se ie par Američanov v službi ambasade Zedinjenih držav — premislilo in ni hotelo nazaj v Zed. driave, češ, jda so pod sovjetskim sistemom veliko bolj zadovoljni kakor pa bi bili tukaj• Iz Nemčije smo dobili s policijsko silo Američanko, ki je v vojni govorila po radiu ameriškim vojakom, da jih Roosevelt vara, da je Hitler resničen prijatelj belega človeka in da naj se upro. Neko slično dekle — Američanko — pa so naše vojne oblasti že na Japonskem obsodile — istotako ker je propagirala v radiu odpornost prof ameriškemu poveljstvu. V Italiji je to službo vršil med vojno neki ameriški /lesnik in več drugih.» Sedaj se v ameriškem tisku uporablja na tisoče kolon o neki Oksani Kasenkini in o Mi ha jI u Samarinu. Kravčenko pravi,"železo je vroče sedaj, torej udarjaj-f?to po nakovaluI" Oksana Kasenkina jo'bila učiteljica otrok sovjetskih diplomatov, ki so uslužbeni v sovjetskem konzulatu ali pa člani Organizacije Združenih narodov. Pase je privadila newyorškega življenja In se odločila, da se ne vrne več v svojo rojstno domovino, šla je nekaj časa k "belim" Rusom (protikomunistom), m od tam f• bila "ugrabljena" ter odpeljana na sovjetski konzulat v New Yorku. Iz tega je nastala afero. In nato pa velika diplomatična zagonetka, ker Oksana Kasenkina je skočila s tretjega nadstropja sovjetskega konzulata y New Yorku, da m reši iz suženjstva... V zaščito jo je vzela nowyorika polki ja in now-~\a občina plačuje njene stroške za zdravljenje, pri skoku se je kritično pobila in si rptbila ude. o je pristopil zraven to državni department ter izjavil, da je konzul Jakob M. Lomakin postal za ameriško vlado "persona non grofa" in da naj ga vsled tega Moskva čimprej odpokliče. Tako se je tudi zgodilo. Manj suma je napravil sovjetski učitelj Mihael Semarin, ki tudi noče nazaj v Moskvo. Ti incidenti so bili kakor nalašč v sedanji mrzli vojni proti USSR. Mnogi ljudje pa se vprašujejo: "čemu se toliko sovjetskih državljanov v Zed. državah in v Kanadi tako brani iti nazaj? Mogoče pa je tam res vse narobe, beda in kdo ve še kaj, In pa neznosen teror? Lahko da tem ljudem, ki se branijo nazaj, tam res kaj ne ugaja. Ali da se boje zapora, a je tudi možno, da so nasedli ameriškim propagandistom — kajti v propagandnih vojnah se uporabi vso kar je doseg« Ijivega za dosego namena. J/sekakor je v tem slučaju ameriška vlada, ox«ro» ma njena propagandna sila, potegnila za večji konec. In v Moskvi se bodo morali naučiti pošiljati po svetu bolj zanesljive ljudi kot pa so razni Kravčenkl, Sa-marini, Kosenkine itd. Nižanje prihrankov ne obeta naši deieli drugega kot krizo : Vladna agencija Federal Re-aerve Board pravi v svojem poročilu s dne 18. avgusta, da osemindvajset odstotkov ameriških družin troši sedaj več kot pa znašajo njihni dobodki, in pa da se prihranki ostal)h družin nižajo leto sa letom. Prihranki v letu 1*47 so znašali okrog 8%, ali 3% manj kot leto prej. Posebni oddelek michiganske univerze (University of Michigan) je po dolgotrajnem preiskovanju izračunal, da je lani okrog 13 milijonov SOO.SOO a-meriških d ruši n potrošilo za svoje vzdrževanje več kakor pa je zaslužilo in da se ta tendenca večanja izdatkov za dohodki širi. Tisti ekonomi, ki so proti državni kontroli, trdijo, da si bo ib*i tek zagat "free enterprise" sam pomagal predno bi utegnila nastati kriza, kakršno smo doživel leta 1929. Drugi niso tako getovi v taka upanja ter priporočajo državno kontrolo rajše kot pa da bi v - polomu fašizem dobili. . Delavčev dolar je izgubil na vrednosti, kar se nakupne moči tiče, najmanj 50%. To je ako greš v grocerijo aH v mesnico. Se manj pa je tvoj dolar vreden, v primeri s onim v predvojni dobi, ako ti kdo v družini zboli.. Tedaj gredo stotaki is hiše kot da se tope! Davki se sorazmerno višajo, vozaine itd. Dokler imajo vsi v družini priložnost biti zaposleni, še nekako gre. Posebno če ni bolezni v gostih. A dogaja se še, da ta ali oni delo izgubi. Ia ko gre Čez dan na okrog, ga stane vesnina dvakrat toliko kakor prod vojno in nt drago )« araij^ Dohi. ki jih ponnjefo, pa so sedaj zgolj poo unljsko lestvico. * ' Vedno več kompanij je v mani ji s stavkami unijo razbiti ia potom delavce najeti nazaj pod svojimi pogoji. Držo jih ua stavki v nekaterih industrijah letos in lani te nad devet mesecev in več, v veri, da bo unijo na ta način ubita, ker mnoge unije pri tem nehote ali vendarle vodoma pomagajo delodajalcem ubiti organizacijo. Novi delavski tajnik Tobin pravi, dt si jo veliko teb nadlog delavstvo samo krivo, ker nI složno, a glavni vzrok je, ker unije zanemarjajo politično akcijo. In enako taktiko so zavzele v letošnjih volitvah. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik "Glasilo KSKJ" pravi, da je žbi Kremlina.r To je največja bila prireditev dneva te najsta- farsa, kar se jih v tej deželi uga- raejše slovenske jednote uspeh nja V sedanji volilni kampanji, in res — bila je uspeh. Čemu Naš problem niso špijoni. Naš tudi ne? Saj imajo katoliški Slo- problem je kako preprečiti kri- venci župnije povsod in organi- j zo, ki se nam bliža in nas bo za- zirani so jako dobro. Hvala, ki grabila kakor po prvi svetovni je je dalo ob tej priliki glasilo vojni, ako ji ne ustavimo poti. KSKJ ubežnemu ljubljanskemu Ne Dewey, ne Truman, ne bo- škofu Rožmanu, pa koncem kon- sta trpela radi nje. Pač pa že sc- ca morda le ne bo držala. Kajti daj lučata blato drug v drugega, škof Rožman bi lahko ostal tam — in naj naši čitatelji verjamejo ali ne — tam bi imel veliko dela, tu pa poseča le piknike. In je ob enem breme našim navadnim ljudem, takim namreč, ki še dajejo za maše. Trditve v katoliških listih, da so vsi Slovenci v Ameriki s škofom Rozmanom, se bi lahko označile za greh. V spovednici bi bil spovednik \ zadregi, "grešnik" pa ne. Kajti velika večina našega ljudstva v tej deželi je proti klerikalnemu zavajanju. In tam tudi. Ako ne bi bilo tako, čemu pa so "domobranci" tako hitro bežali-z Nemci vred iz vse Slovenije? Sedaj pa se dušajo, da so le oni za svobodo! V Washingtonu se gnjavijo s "špijoni", ki so bili baje že med vojno, torej v času, ko smo bili zavezniki Sovjetske unije, v slu- kdo da bo prihodnje *krize — bolj kriv ... New Republic je revija, ki si je nadejala dobiti milijonsko cirkulacijo, ker si je pred dobrim letom ali že prej najela Henryja Wallacea za glavnega urednika. Ni ji uspelo neglede kako je bil Wallace oglašan — ali bolje — opravljan v dnevnem tisku in v buržvazr.ih revijah. Sedaj ni ne za Wallacea in niti ne*za koga drugega in tako je toliko oglašana revija New Republic v zadregi, ker ne ve, kam se obrniti. Bila bi rada za generala Eispnhowra, ali saj za koga drugega kakor za Trumana. A Truman je kandidat, Wallace tudi — in liberalci okrog, revije, ki jo je Wallace urejeval, pa se sedaj potožujejo, da se jim bizniški poskus ni posrečil. Seveda ne! Če nima programa, pač (Konec na 4f strani) so bo "mrzla" in potem še kaka hujša vojna med USA in USSR nadsljovala. Nesoglasje tudi radi plovbe po Donavi » To razlike med vzhodom in zapadoni so bile vidne tudi na konferenci v Beogradu radi plovbe po Donavi. Zmagala je sovjetska delegacija s predlogom, da naj imajo kontrolo nad plovbo po Donavi samo one dežele, ki meje ob nji. Ameriški predlog je bil, da je to medna- Nekaj o naših stvareh Ta teden bomo razposlali tiskovine zastopnikom, ki običajno nabirajo oglase v Ameriški družinski koledar. Ker je upravnica na počitnicah in morda tudi potem ne bo mogla posvetiti vsega svojega časa našemu uradu, se priporočajo vsem, ki nam bi lahko pri rodna reka, torej spada kontrola vsem interesiranim deželam, torej tudi Zed. državam, Franciji, Angliji, Nemčiji itd. Ta boj je dovršen in zapadne sile nimajo sedaj na Donavi nobene besede več . A tudi v sovjetskem bloku ni vse mirno. Spor med kominformo in Jugoslavijo se ne samo nadaljuje temveč prehsja v vedno ostrejše oblike. Mnogi smatrajo, da so se v Moskvi prenaglili, kot so se v Washingtonu radi Berlina, in sedaj se jim gre za "prestidž" namesto za realnost. Ameriško ljudstvo dobro živi, toda na" upanje' Kakor po prvi Svetovni vojni, j in malenkostne obroke, hišo, po-naše ljudstvo spet kupuje veči-1 hlštvo, obuvala — sploh vse "na noma "na obroke". Koncem mi- lahke obroke", nulega leta j? znašal dolg ame- i„ naši mladi pari kupujejo, riških družin in posameznikov . |9tudl sose v šolah učili, 4a za 14 milijard 299 milijonov dolar-1 določeno število grošev se dobi Jev ali milijardo več kakor loto, določeno vrednost. Pf!*\ #1 ... .. i Vladna statistika pravi, da so V'isti dobi so se prihranki i ^ briški "nakupovale!" na-Ijudstva zn iali za stotino mili- fc^čUi |an| 55% več kredita jenov dolarjev. To je.imel prod- kp| go ga im6„ do^m sodnik Truman v mislih, ko je is političnih raz)ogov sklical kongres na izrejiso zasedanje. Seveda, da zbornica ni nlČesor krenila, razen okrcala Trumana, da je on kriv inflocije. nje" vendarle hi I sprejet zakon, ki določe omejitev kreditov. Tako je bilo tudi mod vojno. Po vojni, ko so bilo omejitve ukinjeno, si lahko dobil posoji lo " na lahke obroke", obleko no Da-si naši generali in admi- j upanje, avte na lahko odplavilo jo produkcija potrebščin za ljudsko uporabo narasla v isti dobi samo eno tretjino omenjeno Vsote. fJ»o novi zelo rahli postavi je _ ^ M . _ bankam, trgovinam In Industriji i* »rJ&Zi^21!-■wto-- - v* kot določeno vsoto. N. pr., ako kupil avto, električno ledenico, pohištvo itd., moraš plačati v nekaterih primerih najmanj eno tistjlno vsote takoj, no po samo kak dvajsetak, kakor se sedaj dogaja. v v A tudi te regulacije ne bodo izdalo, kar priznava tudi predsednik Truman. Dejal je, da je ta določba le kaplja v primeri s tem, kar je kongresa priporočil ko ga je sklical na Izredno zasedanje. x Republikanci odgovarjalo, da so "ga demokrati zavozill", torej čemu na republikansko stranko z vračati odgovornost? Resnica je, da je Imela po volitvah I. 194S ona večino v obema zbornicam u, torej bl morala ona tudi odgovornost prevzeti, ne samo kritiziranje nad Tru-manovo administracijo, dokler jo ona Imela večino. Politiki, ki sedaj v volilni kampanji slepomišijo s očitki in obdolžit vami drug proti drugemu, ne bodo v stiski, ker tudi v krizi so dobro preskrbljeni. Toda kaj bo z delavskim |lo-jecn? ; • . i Naj nastane krah — ln predsednik Truman sam ga prerokuje — kal potem? Na stotisoče družin bo ob hiše, na stotisoče farmarjev ob svoje kmetije in na milijone ljudi pa ob stanovanja In ob hišice, ki so si jih kupili v teh "dobrih časih**. To, da kriza pride, je gotovo. A lahko se jo umill, da ae bo Imela tako strahovitih posledic kakor prejšnja. Kongres nI v ta namen nič Izdatnega storil. Omejiti kredite je eno — a še to jo storil veliko prepozno, kajti ljudski prihranki so pošli, dolgovi pa narasli v milijarde. Seveda, teh rssnlc se ljudem ne poudarja. Dnevni tisk in radio jih slepi s pripovedovanjem o "odkrivanjih" špijonaše, o komunističnih zarotah* o umorih, rasporokah ia drugih takih stvareh, ki čitatelja zanimajo, kadar mu ni sile. V poletnih tednih se \ako pozna, da smo v dobi., "počitnic".' Pošte sicer dobivamo na kole, toda igolj propagandne, a takih, v katerih bi bilo kaj sredstev, za plačevanje stroškov, pa je "v vročih pasjih dnevih" manj, kot se to dogaja sploh vsako leto. Vseeno znova apeliramo: Potrudite se na vsakem pikniku in na vsaki seji pridobiti temu listu saj enega novega naročnika, ali saj,kaj prispevkov v njegov tiskovni sklad. Prej smo omenili nabiralce oglasov v Ameriški družjnski koledar. Prav tako je potrebno, da se te tedne požurijo tudi sotrudniki, ki pišejo vanj. Moramo ga izdati veliko preje kot lani in predlanskim in to nam bo mogoče le s sodelovanjem onih, ki nam lahko -in hočejo pomagati. John Zaic iz Clevelanda je pojamral o klubu št. 49 JSZ, a pravi, da trdnjavo še vedno drie, da bodo na Božič spet imeli priredbo in želi izvedeti glede knjige Prosvetne matice. Razposlana bo v septembru. Je originalno delo in ena najlepših del kar jih je še izšlo v naši založbi. Napisal je to povest - imenuje se "BRATA" - Etbin Kristan. Martin Judnich iz Waukegana vprašuje, ako bodo letos čikaški balincarji spet priredili balincarsko tekmo in Waukegančane povabili 'na korajžo'. Meni, da ne bi škodilo, ker bi i to prineslo par desetakov v P roleta rčevo blagajno. In dodaja: "S tem bi se ob enem obvarovalo dobro sosedstvo in družabnost za prihodnost." Morda se bo dalo o tem do jeseni še kaj ukreniti. Skoda, ker se NAŠI mladi tako malo* zanimajo za NASi stvari! Prijatelj iz Penne je ustavil list, iz vzroka, ker se je preselil k Amerikancu, "ki nič kaj rad ne sliši o socializmu." Ampak če bomo toliko cagavi, socializma nikdar ne bo, poč pa veliko več fašizma. Mi vsi bi morali biti "jagri" tudi v politiki, ne samo kadar je "joga" dovoljena..« Dobili smo naročnino od hrvatskega brata iz Canto na, III., kar pokrije to, ki smo jo v Penni izgubili. Ignac Hainrichar se je oglasil pri nas, plačal naročnino In prispeval v tiskovni sklad, pa mnogo drugih, ki so bili na konvenciji Ameriške bratske zveze ali pa na obisku na Elyju, Minn. Tudi Mrs. Božičnik je nas obiskala ter prispevala v tiskovni sklad ter poravnala naročnino. In mnogo drugih. Imena bodo v prihodnjem seznamu. - Vse prosimo oprostitve zarodi raznih zakasnitev, ker urednik je sedaj čez dan sam v uradu. V kratkem bo spet vse v redu in na pisma bo točno odgovafjano. \ . ■ rT —.-——• P**JT/\*tC AupSttt.ttft. PROLETAREC ' UST SA fNTERESS DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iriiji Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družb*, Chlcsfo, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE. SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavah za celo leto S3.00; za pol leU $1.75; za četrt leta SI 00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $1.90. - ' ■ ■ ■ ■ 11 " . ■ % Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nalem uradu najpozneje do pon-- deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen*« Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $300; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. nirila fantastičnih sanj PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL. 2864. Protišpijonska gonja je brez smotra in brez smisla, ker ni ničesar dognala Mi imamo največjo bojno mornarico v zgodovini sveta. Mar je treba špijonov za ugotovitev tega dejstva? ' Mi imamo najboljše opremljeno in najboljše plačano ter najboljše opremljeno armado na svetu. Mer je treba špijonov, da bi to poročali Moskvi, Londonu ali komurkoli? Imemo trgovsko mornarico, ki se lahko kos^z vsako drugo. Za ugotovitev te resnic^ ni treba špijonov, ker je jasna vsakemu človeku, ako se zanima za take stvari. Seveda, imamo tudi atomske bombe. Kolikor nam znano dosedaj, špijoni do njenih skrivnosti še niso prišli. Pa ne zato, ker vsebuje kaj skrivnostnega temveč radi raznolikega meterijele, ki ae ga upotrebljava v nji in ga ni v nobeni deželi v izobilju. Tudi naša vlada troši denar a svojo "inteligenčno" službo v Rusiji. Sej vsi vemo, da so morja Sovjetske linije zaprta, de nima mornarice niti za silo tolikšne kakor je naši, da je njena jeklarske industrija veliko manjša kakor tu — torej čemu vsa ta kampanja ,kakor da je v USA sovjetskih špijonov kakor listja in trave? Ako bi bila Rusija toliko bedasta — kaj pa ji naj njeni špijoni povedo drugega kot kar tu že vsi vemo in vsi sovjetski uslužbenci v tej deželi? Špijoni lahko ksj pomenijo n. pr. v kemični, v atomski in drugih takih strokah, toda še predno morejo takozvanl "špijoni" razkriti dozdevne skrivnosti, že je drugim prav teko veščim učenjakom ves proces novih iznajdb znan. * , Zadrege sicer lahko nastanejo v produkciji. V tem oziru ima naša dežela prednost In ima prav radi tega tudi prednost zidati mir. Kar vsi naši krogi trdijo, da nam Sovjetska unija ni dosedaj le v ničemur kos — niti v agrikulturi — čemu jo zdržema zbadati in nafte ameriško ljudstvo pa "navduševati" v novo svetovno vojne? s Ne se sa vesti v histerijo takozvanih špijonakih odkritij, ki so la politično maslo! Stopilo se.bo do prihodnjih novemberskih volitev, a potrebno je, da spolzi na dno predno bodo volitve. Kajti do 2. novembre lahko v tej atmosferi kdo ksj sproži in iznsšli se bomo v novi "vroči" vojni. Vsak grški gerilec, ki ga rojalisti ubijejo, nas stane $19.153 Premier grške rojslistične vlade, ki jo vzdržuje s našim denarjem ameriška vlada, je dne 20. avgusta sporočil, da Je "ofenziva" proti gerilcem v Grammosnem pogorju "posrečeno" zaključena. v Pravi, da je bilo v nji ubitih od njegovih Grkov kakih 9,000 prekucuških Grkov in da jih je ostslo še kakih 19,000, s katerimi be kraljeva vlada z ameriško pomočjo kmalu pospravila. Kadar vam od vašega tedenskega čeka odtegnejo davek, ali ka popijete čašo piva, ali požirek žganja, plačate s tem dsvek zs ubijsnje Grkov v grški civilni vojni. V resnici v Grčiji ni civilne vojne. Kajti Grki, ki ao za Grčijo, za republiko in svobodo, se bore na svoje stroške. Mi — to se pravi — Zed i njene drže ve — pa imamo najete Grke, da koljejo svoje brate in jih plačujemo sa to mesarsko delo. Oljni interesi so kajpada zraven, njihovi profiti ae večajo ln kri Grkov teče v potokih, pod krinko Trumanove doktrine veda, da se borimo za svobodo — namreč "proti komunizmu vsepovsod po svetu". Minilo je že mnogo mesecev od tega od kar je predsednik Truman razglasil svojo doktrino in zahteval od kongresa, da mu dovoli za vzdrževanje grške rojalistične vlade in za obvarovanje diktatorske režima v Turčiji stotine milijonov dolarjev. Kongres jih je krstkomslo odobril. Mnogi paslenci, ki so tekrst plsnili v ogenj s "ds", se sedsj vprašujejo, ako so res pametno ravnali. Seveda, naš oljni kartel je treba protektirati, toda čemu vsdrievati tako gnilo vlado kot je grška? Komu v korist? čemu naj jsz in ti plačujevs davke za pobijanje grških ge-rilcev, ki ne zahtevajo drugega kot da bi bili svobodni na svoji zemlji? In pa da bi Grki bili gospodarji svojih pristanišč ln svojih inmiili virov, namesto Angleži in Američeni? To so vprešanja, o katerih vem nsš dnevni tisk kaj malo razloži. Vpije le o gerilcih in nevarnosti komunizma. Mi smo — po ustsvi ksjnede — demokratična republika. Toda čemu trošimo stotine milijonov dolarjev na leto se za-duševanje republik in republikanskih gibanj drugod po svetu? E. R. Noderer je znan poročevalec čikaške Tribune. V depeši iS Aten na Grškem, datirana 17. avgusta, pravi med drugim: Vsak grški gerilec, ki je bil ubit do srede tega poletja, nas stene (namreč smeriške davkoplačevalce) $19,153. Mar se Američani, ki to klanje vzdržujejo, tegs zavedajo? v Kaj še! Ni^i na miael jim ne pride, kam gredo zneski, ki ao Jim odtrgani vsak teden od pleče, in ne indirektne davke pa niti jwa#ta)o ne! Vendar, ako bi videli, feaj se dogs Je na njihove stroške ns in ne Kitajskem, prav gotovo bi si obudili slsbo vest — Jtt ne ne Kitajskem in ne ns Grškem se nsš denar in nsšs diplomacija in naši oficirji ne bore zs socislno pravičnost. Kakšna demokracijs naj bo to, sko vzdržujemo na Grškem gnilo dinastijo, ki niti grika nI in je bile Grčiji od Nemčije in Mpbnje starokrajskega tiska o Angliji kot iertčni" državi dr- Nova naborna pOSTGVa Osemdeseti kongres Zed žsv je sprejel mirnodobni naborni zakon, ki Je prvi te vrste v ameriški zgodovini. Kot tak je torej vzbudil mnogo pozornosti tako z vidika mednarodnih implikacij kot zbog dejstva, da direktno' prizadeva tisoče emeri-ških družin širom dežele. Prvo leto bo namreč vpoklicenih 225 tisoč mož — okrog 30,000 mesečno. Zračna sila, mornarica in mornarski kor imajo sedaj še dovolj prostovoljcev, de lehko dopolnjujejo svoje kvote, zato bo samo armada rekrutirala moštvo po 22. septembru, ko se prične naborni vpqklic. Dasi ni te določno isjevljeno, se vendarle smatra, da bodo najprej vpoklicani starejši letniki in sioer iz razloga, ker bi mnogi prešli naborno starost ako bi se njihov vpoklic zavlečevel. Prvi vpokli-cenci bodo neoženjeni moški brez odvisnih oseb, kot tudi brez kakih važnih poklicev. Kakor stoje stveri sedaj, se bo morala registrirati večina moških med 18tim in 26tim letom starosti in to neglede, če so državljani ali ne. Prijaviti se morajo svojim krajevnim nabornim odborom med 30tim avgustom in 18tim septembrom. Ski^ pine, ki so izvzete in se jim m treba prijaviti vključujejo čla-ne armadnih sil, Obrežne gerde ter Službe javnega zdravja in pristojne rezerve, kot tudi inozemske diplomste in člane njihovih družin. Člani Narodne garde (National Guard) ter rezerviati iste in vojni veterani se morajo prijaviti, toda ne bodo vpoklicani. Veterani so klaaificirani kot sledi: Oni, ki so služili v katerikoli od zavezniških ail v teku vojne; oni, ki ao alužili v ameriških vojnih silsh vsaj 90 dni med napadom na Peerl Harbor in V-J dnevom (zmaga nad Japonako); oni, ki so služili pred ali po vojni 12 mesecev, ter oni, ki so služili msnj kot 12 meeecev v mirnodobni vojaški službi ter so člani organiziranih rezervnih enot. Večina tujezemcev naborne starosti se mors prijeviti, ali zanje obstajajo naredbe potom katerih se morejo ogniti vpoklicu. Dodetno k omenjenim izjemam postsvs določa, da naj bodo izvzeti taki, ki so v važnih poklicih ali delih, kot gotovi farmarski delavci, starejši RO TC itudentjer visokošolski štu dentje (dokler ae graduirajo) In dijaki kolegijev (do konce uč-nega letal. Četudi registracija vključuje 18-letnike, ne bodo ti vpoklicani do 19. leta. Omejeno število teh ae lahko vpiše prostovoljno za 12 mesecev slažbovanja, namesto da bi služili 21 mesecev kot določa naborna postava. Taki prostovoljci bodo potem šest let neaktivni rezervisti ali pe štiriletni rezervisti s tedenskim vež-banjem v organizirani rezervni edinici. Tudi nebomi vpokli-canci bodo po odsluženju pripadali k triletni rezervni službi. — Načelnik naborne službe je gen. Lewis B. Hershey, ki je imel to mesto tudi v času vojne. Veterani mirnodobne vojske niso upravičeni do takozvanih GI BiH of Rights, vendar pa je vpoklicancem in prostovoljcem zagotovljena pravica ponovne upoelitve ako ne alužijo v oboroženih siieh več kot tri lete. Delavski department bo v to svrho razširil svoj tozadevni oddelek. — Mladeniči, ki bodo potrjeni, bodo najprej dobili osefti tednov temeljne vojaške vežbe, nato bodo poslani v redne vojaške edini ce, kjer ae bodo vež-bali za bojevanje. Nekateri bodo poslani v tehnične šole, kekor tudi druge vojaške ustanove za višje instrukcije. — Prvih osem tednov se bodo rekrutje vežbali po 40 ur tedensko, kar bo vklju-čevalo vajo v rabi orožja, vojaško disciplino in oliko ter fizi čno utrjevanje. Dodatno bo vpoklicancem razlagano zakaj so v Službi, dalje o vrednosti stan darda vojaškega vežbanja, < vzajemnosti vojakov, o vrednosti črnskega moštva v ameriških vojnih silah ter o mednarodnem položaju. Common Council. njenih takratnih že veznic usiljena? Čemu naj trošimo na stroške naših davkoplačevalcev na sto-tisoče dolarjev na lete samo zs vsdrževsnje grške dinestije in na milijone za vzdrževanje njenega vladnega aparata In militarizma? To Je zločin izžemanja,. ampak obe stranki (demokratska in republiksnsks) sta ga odobrili hi obe žanjejo dobičke ed tega. Kajti obe kontrolirajo profitarji. Slednji sicer tudi plečujejo dsvke, tods imajo proflte od tegs. Nsvaden človek pe ime le dsvek in od tekega sisteme nobene koristi. Torej čemu se ne bi ta navaden človek sevzel in rekel predsedniku Trumanu in senstorju Vandenbergu, ds Je srsmots plačevati iz naših žepov za umor enega gerilea $19,153 — ln prav toliko smo plačali za okrog 9,000 umorjenih Grkov na vsakegs, ki niso zahteveli drugegs kot demokracijo, kskor si jo oni pred-stsvljsjo! Nočejo kralja! Nočejo rojalistične vlsde. Zahtevajo republiko. Mi pe smo jim na podlagi Trumanove doktrine vse to preprečili in kraljeve ofenzive, kstere on niti videl ni, je v enem predelu Grčije končane. ^ Bili ps so nsvsoči ameriški častniki in ukaaovali Grkom kako naj čimuspešnejše ubijajo Grke .. . SUčno imperialistično politiko vodi naš "dvostrankarski sistem'" tis Kitajskem, v Nemčiji, v kolonijeh Nizozemske, Anglije, Francije itd. In preti tej pogubni moritveni taktiki je v aedanji volilni kampanji vodilni in glavni glasnfW Henry Wsllkce in njegov drug Glen Taylor. • , | j) _ j | ^iti^iiijilsl!. lMli a, r|. n i ji i n ■ rtKniK rrogresivne stranke Weukegen, 111. — V nedeljo 29. avgusta se bo vršil velik piknik Progresivne stranke v "Twin-City Parku", Lews ter 11. cesta, Waukegan, 111. Govorniki bodo Grand Oaks, predsednik F. E., CIO, in ksndi-det se governerjs na progresivnem tiketu. Rebecca Styles Taylor, voditeljica črncev in učiteljica na Čikaški univerzi ter kandidatinja za deželnega tajnika na progresivnem tiketu. Obe sts izvrstna govornika. Na programu so razne Igre, tekme in zabave. Pijača in prigrizek bo serviran po zmerni ceni. Piknik prireja osrednji odbor Progresivne stranke okraja Lake. / Sicer so vse narodnosti vključene v pripravljalnem odboru, vsi lokalni progresivni klubi in razne grupe. Vstopnina na piknik je prosta. V nedeljo 15. avgusta sts se vršils kar dva piknika narodnostnih skupin Progresivne stranke. Makedonska grupa se Je imenitno zabavala v "Twin-City Parku". Samo 6 koštrunov ao spekli kar v perku in tudi prodali, pa še kako hitro! $1.50 za funt koštruna pečenega. "Joj meni," je rekla neka ženska, "kam amo prišli," ki bi bila rada kupile, pe ni mogle zraven. » Armenci pa so imeli svoj piknik 10 milj zahodno od Waukegana. Obe progresivni grupi sts imeli zelo dobro udeležbo. Ns obeh piknikih je govoril Cher-mak iz Chicaga. Na svidenje 29. evgusts v ••Nrin-City Parku". M. Judnlch. Ako ste prijatelj Proletarca, pridobite ma letos saj novega narefaftes. . Ljubljanska "Ljudska pravica" je priobčila članek o Angliji, ki tolmači, da ji je Amerika — namreč Zed. države—nevarnejša kot pa karkoli drugega. Kajti Anglija živi izključno od trgovine m kolonij. In s trgovskih trgov pa jo sedaj znova ispodriva USA in ps po malem tudi Nemčija. Hujše, šele pride. Članek iz omenjenega lista ze glafi: - Ameriški tisk označuje Veliko Britanijo vedno bolj kot "bolno drževo'. Glavni činitelj, ki zaskrblja ameriške imperialists, je ta, da bi se "likvidacijski proces" britanskega imperija znal razviti še preden bi ektivnost ZDA lahko napolnila pra^pino, ki bo s tem nastala. Z drugimi besedami: bojijo ae, ds ne bi dedaČina britanskega imperija zbežala iz rok Wall Streeta. * Ameriški monopolistični kapital se zaradi tega že danes bori za svetovne trge in za vire surovin, britanskega imperija Ameriški kapital povečuje svoj pritisk na britanske imperialne trge in škuša razbiti sistem imperialnih preferenc, ki so v veljavi v britanskem Common-weaKhu. Kakor je znano, so se na podlagi sistema imperialnih preferenc, ki ae je uvedel na konferenci V Ottewi lets 1932, občutno utrdile gospodarske vezi med državami, ki sestevljejo britanski imperij. Angloameri-ški dogovor o posojilu, ki so ga sklenili leta 1945, pa je nalagal Veliki Britaniji, da ošibi in občutno zrahlja praferenčni sistem ter ds preneha s sleherno diskriminacijo glede ameriškega uvoza, ker ae tudi nalaga, de likvidira blok funta sterlings. Ameriški kapital, ki se za-krinkuje s frazami "prost promet" in "enake možnosti", misli podvzeti vse ovire, na katere naleti ob svoji poti v obliki carinskih pristojbin ln drugih tovrstnih zsščlt. Glede tega vprašanja je lansko leto prišlo do srdite borbe na ženevski konferenci za mednarodno trgovino, kakor tudi na havsnski konferenci, ki se je pred kratkim zaključila. V zameno za neznatno gnižanje carinskih tarif v ZDA se Je Velika Britanija uklonila ameriškemu kapitalu glede odprave preferenčnih imperialističnih carin in se hkrati odpovedala vsem dvostranskim dogovorom z drugimi državami, ki so imele namen doseči vsej delno zmanjšanje potreb po dolarjih, ki je nastala v deželeh, podvrženih britanski kroni. Sedej je Anglije prisiljene priznati ameriško suverenost ns morju. Pred vojno je imela britanska trgovinska mornarica 17 milijonov ton ladjevja, ameriška trgovinsks mornarica pa 12 milijonov. LeU 1947 je imela britansks trgovinsks mornarica 16 milijonov ton, ameriška pe 46 milijonov. Pred vojno se je spoštoval načelo enakosti med ameriško in britansko vojno mornarico. Dejansko pa je bila britsnsks mornarica močnejša, kajti njena skupna tonaža je znašala 1 milijon in 200,000 ton v primeri z milijonom ton ameriške mornarice. L. 1947 Je imele ameriška mornarica 3,800,000 ton v primeri s poldrugim mili-jdnom ton britsnske vojne mor-nsrice. Ameriški kapital se nsdejs, da bo popolnoma spodrinil Veliko Britanijo na zapadni polobli. Že med vojno so Američani, Izkoriščajoč težki položaj Velike Britanije, sklenili ž njo dogovor ca "zamenjavo" 50 starih torpe-dovk. Ns podlagi dogovora, ki sta ga pred letom dni sklenili Amerike In Kansds, lshko smeriške oborožene sile izkoriščsjo ksnsdsks oporišča in še posebno one ns severa, kar je velike važnosti v načrtih znane "polarne strategije" ZDA. Na penameriški konferenci v Bogoti se pripre vili skupno resolucijo glede posesti evropskih v kateri se imperija na Bližnjem vzhodu, razširjanje britanskih kolonijal-nih ozemelj, protektoratov in vplivnilkpodročij, ki se raztezajo od Sredozemlja do Indijskega oceana,* V drugi svetovni vojni ae je britanaka okupacij* raztegnila jia vee bivše italijanske kolonije v Severni in Vzhodni Afriki. Danes skuša ameriški kapitsl izgnati Britance z njihovih položajev. Posebno privlačnost ima za ameriški infperializem -petrolej na Bližnjem vzhodu. Prej so imele britanske petroiejske družbe tu monopol. Danes imajo Američani v svojih rokeh petroiejske koncesije v vsej Saudito-vi Arabiji. Velika Britanija je bila prisiljens zapustiti svoje petroiejske položaje v Iranu ter odstopiti ameriškim petrolej-skim monopolom znaten del iranskega petroleja. Velika Britanija nadzoruje danes 56% proizvodnje nafte na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ZDA pa 36%.. - . < Tudi za kulisami angloameri-škega "sodelovanja" se odigrava srdita borba med ameriškim in britanskim imperislizmom. PAS VAŽNIH NOVIC IZ PROGRESIVNEGA KROGA Chicago, 111. — Vsem poslušalcem radia naznanjam, da je Progresivna stranka napravila pogodbo z Radio Broadcasting Co. za čas vsako sredo večer od 9:30 do 9:45. V Čikagu odprite aparat na postaji WMAQ. Po drugih krajih pa si sami poiščite postajo, ki bo sprejemala in oddajala govore in program Rro-tiče valute* ter^il «resivne stranke. Povejte tudi ••»v w ^ v | «v* J * __ fit • ! S os • ^L vašim sosedom, sodelavcem in prijateljem, da poslušajo in se seznanijo s Progresivno stranko-Čikaški publiki in drugim v okolici naznanjam, da se je Progresivni stranki v Cook County posrečilo dobili Wallacea in Paul Kobesona za v torek 14. septembra. Stranka je najela Wrigley Field, kjer je prostora za 38,000 ljudi. Vstopnice bodo ns razpolago v spboto 21. avgusta. Cene vstopnicam so od 60s do $2.40. Prodajati Jiti bodo čla ni stranke in drugi simpatfčerji. Resume se, da jih bo imel tudi podpisani. Zanje se oglasite pri meni osebno ali pismeno'in jih boste dobili. Čas je kratek in vstopnic je mnogo. Potrebujemo sodelovanja vseh, ki mislijo progresivno. Louis Zorko. P. S.—Vstopnice lahko dobite tudi pri Jugoslav Savings and Loan Ass'n, 2610 S. Lawndale Ave., pri D. L. Lotrichu. držav, larala Želja s meriških d rta v, da se odpravi kolonislr olonialni sistem na zapedni polobli, ter se predlaga ustanovitev posebnega odbora, ki naj preuči najprimernejše metode aa likvidacijo tega kolonialnega aisteme. Resolucijo bodo postavili .na dnevni red prihodnje panameriške konference v Panami. Ameriški kapitalisti ao smatrali kot svoj glavni, temelj v prvi svetovni vojni ustanovitev tsko imenovanega britanskega Avtne nezgoda v HRnotsu V IUinoisu je bUo mes^Es junija ubitih v avtnih nezgodah 156 oaeb, ali 20 odstotkov več kskor lanskega junija. Skupaj je bilo v avtnih nezgodah ubitih v prvi polovici tega leta v Illinoisu 901 oseb, ali 5% več kot lani v enaki dobi. Tole mi ne gre v glavo? Čem« smeriško ljudstvo Io-pušča, de ae ga v tej kampanji slepi s protikomunistično propagando, to mi nikakor ne gre v glavo! Naš problem je inflacija, naraščanje draginje, vedno ličja nevarnost pred izgubo sashi-fka In pe svetoval mir... la namesto da bi republikanski natl ter demokratski politi govorili o teh stvareh, a strašijo s sovjetskimi 'špijoni". Le kake ds ljudstvo tega slepomišenja ne za popade, tudi to tal ae gre v glavo! T VLADIMIR NAZOR: NOVELE Pokojnina pometača Jožine 'Nadaljevanje.) In skoraj položil me je na stol. Toda z mojim tovarišem, s starcem, ni vedel kaj početi. — To »je Jožina, — sem mu t dejal. — Jožina? — Da, Jožina. Mestni pomc-tač z Medvedščaka. — Jožina. Pometač. Medved-ičak ... Aha, sedaj vem, — se je udaril z dlanjo po čelu. — Jožina iz vaše novele o malem Stefeku. Oh, čudež božji! On je torej resnično bitje! Jožina, ju-, nak, semkaj tule sedi. ~ Hočeš cigareto? — Pipico imam, — mu je odgovoril starec, ki je bil še vedno vznemirjen. • — Potem kadi, nič se ne boj. Pogdvor se je začel. Povedal sem vse: o porušeni bajti na Medvedščaku, o starčevem neuspehu na Mirogoju, o Joži nem prebivanju v ubožnici, o njegovi zamrznjeni pokojnini, o sporazumu med Enookirp in gospodarjem Jurekom, po katerem bi bil starec oško4ovan, pa tudi o ponudbi pometačevega vnuka i; Ver boka. On pa mi je dejal: —V Jurekovih rokah bi bil kar moči žalostno končal. Strašno je to predmestje. Vidite, tudi mene je že pograbilo; čutim, kako počasi gnijem. In zastonj se trgam iz njegovega objema. Kupi smeti so vedno večji, podgan je vedno več, črvi se množijo, smrad se veča. 2iveti tam, kjer se kopičijo materialni in moralni odpadki mesta. Oh, mesto v svoji sredi grize in požira, v predmestju odlaga pa izmečke; tamkaj so Iksi in Ipsi-kmi (no, saj jih že dobro poznate), tukaj pa Enooki, Jureki in Karoline. Navežite ubogega starca na zemljo, na naravo! — Prav imate. Mislim na tistega vnuka v Verboku. Zagrebška občina je—tudi radi starčeve pokojnine — službeno vprašala, kaj in kako je z njim. — Bežite no. Dobro vem, kaj so službena poročila. Mogoče je starčev vnuk, tisti pol trgovec, vaški župan alj občinski svetovalec, pa bo prišel odgovor po njegovi volji. Lahko se primeri, da bo vnuk še slabši kakor gospodar Jurek. — Kaj naj potem ukrenem? — Meni prepustite. Poizvedel bom... Ni dobro poslati starca kar enostavno v Verbok. 2£ sem hotel privoliti, ko sem se nečesa spomnil. — Gospod, hvala! Zdaj vem, kaj moramo storiti. Se jutri grem z Jožino v Zagorje. Ce ne bo tam vse, kakor mora biti, ga bom pripeljal nazaj in ga spravil magari zopet v ubožnico. — Toda Verbok leži od rok, je oddaljena vas, pot do tja dol- ga; — mi je dejal. Vstal je; poiskal fn našel nekak zemljevid; razgrnil ga je po mizi in mi začel govoriti: — Poglejte. Vsaj poldrugo uro vožnje z železnico. S tele postaje morate na vozu ali p« peš v tele hribe; potem pa po njih zdaj navkreber, zdaj navzdol, na levo, pa na desno. Skozi tale gozd morate priti, pa čez tole goličavo, ogniti se močvirja, konec koncev pridete pa v Verbok. Naporna pot; vsaj trikrat je treba prenočiti v bogve kakšni gostilni ali krčmi — če so sploh tamkaj. Bolje, da ne greste. — Ne. Poj dem, — sem odyr-nil. — Željan sem potepanja po svetu. Rad bi videl, spoznal in občutil tisti kraj. Vedno govorimo kar koli o Zagorju in pojemo (Gjalski! Domjanič), toda kdo ga V resnici pozna? Kar bo zmogel Jožina, bom zmogel tudi jaz; saj sva oba starčka in upokojenca brez posebnega dela. Ne bova hitela in se utrujala. — Vlak odhaja popoldne. — Sijajno. Jutri zjutraj bom .poiskal pometačeve papirje in povprašal po njegovi pokojnini. Le tega ne vem, kaj naj do odhoda počnem s starcem; pozno je že. — Najlažja stvar, gospod. Tu pri nas naj ostane. Jesti mu bom dal in dobro ležišče. „ Privolil sem; starec je razu-i mel in pokimal. , Torej na svidenje jutri popoldne! — sem se poslovil od šefa. x Stopil sem ven. Naj iskreno povem, z nekim ponosom. Prvič v svojem življenju sem čutil, da le nekaj pomeni — če si hrvatski književnik. Vidite, celo pri policiji. * Cez dva dni sva bila že precej daleč v hribih. Stari pometač pogoatoma kaš-lja (iz sebe meče, kakor pravi, prah z Medveščaka, Id se ga je toliko naužil), in spotoma strga z nogami, meni pa od časa do časa zahlipa v grlu (zlasti kadar grem navkreber), toda konec koncev*nama le ni nič hudega. Hodiva počasi; pod drevesi počivava. Ce pride mimo prazen voz, sedeva nanj, pa se pel jeva do najbližje hiše ali vasice. Vrem^ je pa lepo. Nebo je jasno, sonce sije in še celo greje. Jesenski mir vlada — poredko-ma zapoje ptica, ki se seli od nas, ali pn zabrenči mimo večja žuželka. Gozdiči so pisani rumenih, rdečkastih in modrikastih listov, ki padajo zviška v spiralah, pa jih odnaša vetre, ki ga komaj čutiva. Joži se je razvedril obraz, oči so mu oživele, jezik se mu je razvezal. Nekje je iztaknil kol; snop plevela je navezal nanj, napravil metlo. In tako stopa zdaj ob meni s torbico na hrbtu, s pipico v ustih int z metlo e e • e e e e • e • e e e e • e e e • e • e e • e e e e • e : e e : e e • e e e : PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavuajti nova društva. deset clanov(k) je treba za novo društvo 66 ■ NAROČITE SI DNEVNIK [ PROS VETA 99 (I.....iS Chipaga) la Kaaade fl.Sf aa lete; M.tt sa pel leta; ft.SS m četrt leto; m Chledge la Ceek Co., $#.«* sa cela lete; $4.1i sa pel leto; m laosemstvo $11. Naslov ia list In tajništvo 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee na rami. — Kaj boš s tem, Jožina? —- Se sam ne vem prav. Nekako laže hodim, če jo imam. Toda — poglejte! In pokaže mi redi osušenih zrn, prosu podobnih, na svoji metli. — Hej! Vrabci!—se zasmeje. — Kakšni vrabci, Jožina? — Veste, gospod, takole je bilo. Ko sem pometal po Medvedščaku v Zagrebu, sem si sam delal metle, najraje jeseni, ko je protje bolj močno. Delal sem jih iz prav takega protja, na katerem je bilo polno takih zrnc. Včasih sem sedel pod kostanjem na ulici, jedel kos kruha in metal vrabcem drobtinice. A zdi se, da je Jožin kruh zanje pretrd in prečrn; ne zmenijo se dosti zanj. Kadar imam novo metlo, se smukajo okrog mene, letajo nanjo in zobljejo zrnca. Pa kako kričijo in se prepirajoča vsako zrnce! Ko zavpijem, ne beže; če zamahnem z roko, od-lete, pa se znova vrnejo. Vražje seme so. Prav kmalu smo postali prijatelji, pa samo radi metle, katere so se psi in golobje na Medvedščaku tako bali, tudi takrat, ko jim nisem pretil. Ce sem zjutraj z metlo na rami prišel na ulico, so zagnali v vejah kostanjev vrabci svoj živ-žav; kot da me poznajo in vprašujejo: 44 Imaš novo metlo? Je kaj zrnc na njej?" Molčim in mirno stopam; pa prilete in skakljajo okrog mene. Večkrat se je pripetilo, da so najnesram-nejši izmed njih prileteli na metlo, pa sem jih moral nositi. Kaj pravite, gospod? — Živel je svetnik, h kateremu so z vseh vetrov prihajale ptice, poslušale njegove pridige. — Saj sem jim tudi jaz pridigal; toda vrabcem z Medvedščaka ni bilo mar mojih besedi, njim je bilo za zrnca v moji metli. Vražji pretkanci so. Obmolknil je. Stopala sva po tihem gozdu, ki je bil ves pisan jesenskega listja in je močno dišal po gobah in mahovju. Nisem hotel pretrgati njegovega molka, kajti starček se je smehljal, kakor da se spominja nečesa prijetnega. Tako sva šla proti vodi, ki je skrita med vrbami vedno glasneje žuborela. — Jožina, ali bi tudi tukajle vrabci sedli na tvojo metlo? —Bi. ZatO sem jo tudi napravil. V domačem kraju .sem že. V spomin se mi vračajo tile hribci, gozdiči, pori. Hej, Verbok! — Se spominjaš hečaka? —Moj pokojni brate še ni bil oženjen, ko sem šel po svetu. — Brata dobro pomniš? — Pomnim ga, dasi sem se vedno trudil, da bi pozabil nanj. Zastonj so bili vsi moji poskusi, da bi izvedel od Jožine, kaj ga je še v mladih letih gnalo ali prisililo, da je bežal od sorodnikov in iz Verboka. Samo toliko šem razbral, da mu je moral pokojni brat storiti neko krivico in da se vnuka — čeprav ga ni še nikoli videl in nič slišal o njem — bolj boji, kakor pa veseli. Pa kdo bi vedel? Stari ljudje so včasih preveč nezaupljivi. Saj ga vnuk vendar vabi k sebi. Na robu vrbovega nasada, na mestu, kjer moreš prebresti potok, sva onostran vode zagledala hribček. Na njegovem obronku je bil med dvema pašnikoma vinograd. V vinogradu si videl vrste počrnelih, po večini pobe-šenih kolov, okrog katerih se še vedno opletajo mladike trt; na njih ni več grozdov, ampak samo izsušeni rumeni listi; na pašnikih je nekaj krav in otrok; zgoraj, na vrhu, stoji vasica s starim cerkvenim zvonikom; nad njim je velik oblak, ki vedno bolj črni, se Širi in niža. — Krkalj. Občina. 2upnija ... Verbok je . pa desno, niže zraven mlake. Se nekaj mi je hotel povedati, toda morala sva se .ustaviti in sesti (Dalje prihodnjič.) šotore, v breg in v nežni dekliški postavi. Prav tako brezob- OTROCI V VELIKIH MESTIH so sa oblasti in za starše velik problem, toda zgolj s policijsko silo se tega problema ne bo nikdar rešilo. Pač pa se zločinstva med nedoraslo mladino bolj in bolj mnoi| ,_j'_ MILENA MOHORICEVA : MOTIVI Z RASA Daleč zdaj si, domovinal kljubovala temnemu razpolože- NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali . tretji opomin o * potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi no času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost Nad rabskim taboriščem je drhtela nemirna noč. Spodaj v zalivu sc je premetavalo morje, ki ni moglo najti fX>koja. Bora se je zaganjala v šotore in v hrib in internaranci so se tesno stisnili, pod skopo varstvo svojih bednih domov. Taborišče je bilo kakor iz-mrlo. i > < Samo okrog tistega šotora, ki so ga skrivaj imenovali 44javna hiša", je bilo nemirno. Tu in tam je hušknila senca vojaka in v bližini naokoli se je sprehajalo in šepetalo nekaj parov. Internirance so Italijani delili v dve vrsti: V ribelle oppressive in v protette. To se pravi, na take, ki so jih poslali v internacijo, da bi jih uničili, in na take, ki so jih poslali kot svoje agente med množico ali pa so jih hoteli zaščititi pred roko partizanske pravice. Protetti so uživali razne ugodnosti — v prvi vrsti so dobivali večjo količino kruha in druge hrane in kjer so le moj^li, so jih namestili v kuhinje..Ko so bile v taborišču zgrajene barake in je najtežja doba Baba minula, so prišle pod varstvom italijanskih bajonetov na Rab nune. V vse kuhinje, po bolnicah in okrevališčih so dosledno poklicali za-ščitnice. Dokaz zato, da je bila tudi njihova pot na Rab pot političnih zvez in nalog, — toda ne v $mislu osvobodilnega boja, čeprav je bilo med njimi nekaj dobrih ljudi. Zase itn ice so bile ženske, ki so imele že doma stike z Italijani; izdajale so partizane in aktiviste. Nekatere so prišle v taborišče brez las, ker so jih partizani ostrigli; nekatere je čakala še pravična kazen za izdajstvo, zato so jih Italijani prej vtaknili med protette. Skdraj vse so imele doma ljubezenske stike z Italijani; to navado so dalje gojile tudi v taboriščih.— Edini šotor, okrog katerega je vladal nemir, je bil šotor zaščit-nic; naredile so v taborišču že maft-sikaj zlega. Izdajale so in to-žarile za vsako malenkost. Največ nezaželjenih pozornosti so posvečale tistim ženam fn dekletom, o katerih so domnevale, da so bile aktivistke. Noč je bila. Vse je bilo pod šotori. Ančka in Meri nista mogli zaspati in sta se pogovarjali. Bil je to eden izmed tistih nočnih reegovorov, kakor jih poznajo vsi, ki so £li skozi ječe in taborišča, ki so prečuli brezštevilne noči in so si jih krajšali v pritajenem, šepetajočim razgovoru s tovarišem, ki je ležal tik poleg na slami ali na golih tleh. Razgovarjali sta se o najrazličnejših stvareh, o vsem, o čemer se pač razgovarjajo mlada dekleta. Obujali sta spomine *na dom, na delo, na aretacijo, ječo, na fanta, ki sta v partizanih, na našo drafo Ljubljano in kovali načrte za bodočnost. Nehote je jelo vstajati v njunih srcih domotožje, hrepenenje neutešene mladosti je jelo razpenjati krila in beseds se je prelivala v pesem. Ančka in Meri sta se sklsdsl! tudi pri petju. Bili sta odlični pevki in sta, odkar sta se srečali v zaporu, že marsikaterega novega jetnika pozdravili s pesmijo. Ančkin topli alt in Merin zveneči sopran sta se čudovito ujemala ln sta neštetokrat že nju celih skupin. Tudi zdaj sta Ančka in Meri peli. Peli sta prav tiho, rahlo, samo zase, niti- ne za ves šotor. Njune sosede so že davno spale in se niso več menile za svet. Zunaj kraj šotora je lazila zaščitnica Lojzka. Čakala je enega izmed karabinjerjev, ki so zahajali k njej. Ker ga toliko č?sa ni bilo, jo je že zeblo in bila je slabe volje. Iskala je prilike, da bi jo stresla na nekoga. Ker ni imela boljšega opravila, je jela prisluškovati okrog šotorov, kar je bila tudi njena naloga. Povsod tišina. Ustavila se je pri šotoru, kjer sta šepetali Ančka in Meri. Imela je oster sluh, a ni mogla razločiti besed. Zato ji je bilo v zadoščenje, ko je slišala petje. Jasna stvar, peli sta partizanske pesmi. Sovraštvo, ki ga je čutila do partizank in do aktivistk, ki so jo neštetokrat napadale ostro in neprikrito, in ki je bilo toliko večje, kolikor bolj resnični so bili njihovi očitki, kolikor bolj v živo so jo zadele njihove besede in kolikor bolj se ji je oglašala vest — vse to sovraštvo se je zbudilo in jo je preplavilo. Zdaj je bila priložnost za maščevanje. Slišala je korake; naglo so se približevali. Prihajal je njen karabinjer. Tokrat je pozabila, na kar je navadno mislila pri sestankih. Potegnila ga je k šotoru. "Poslušaj!" Karabinjer je prisluhnil. Bil je toliko južnjaka, da ga je za hip premamila lepota tihe pesmi. Lojzka se je nasršila. Malo je je trla ljubosumnost, da mu ta hip ugaja pesem drugih deklet, malo pa je bila razočarana. Karabinjer in ničesar jie razume. Niti tega ne ve, kakšne pesmi posluša. "Partizanske pojeta Pojdi po komandanta!" Otresel se je mehkobe. Sam bi bil morda tisti hip prelen, da bi opravljal uradne posle. Prišel je s povšem drugim namenom. A Lojzki na uradna vnema je povzročila, da je zlezel v svoje ka-rabinjerstvo. Ko je prišel do šotora še tones te, komandant sektorja, ao nekaj časa vsi trije poslušali. Tudi njega sta za hip ganila drhteča dekliška glasova. »♦Kaj pojeta?" Zdaj je bila Lojzka na vrhuncu svojih želja. "Nas izgnali so. Kot da krivi smo zločina, ker te ljubimo." Otožni odmev korakov, ki se odbija od hercegovskegs kamenja, je zadonel izpod šotors. He-ja-ho! Ta klic je povzročil, da je te-nente surovo odprl šotor in ds je karabinjer s puškinim kopitom pospešil prihod Ančke in Meri izpod šotors. , y Bli sta oblečeni samo v dolge nočne srajce. Nista se mogli otresti starih navad iz tistih minulih časov, ko sta spali na postelji. Tukaj je bilo to zelo ne-vsrno, kajti nič ne more preprečiti zemeljski vlagi, da bi ne vdirala v telo, zlasti ne tanka odeja. Trije nočni razbojniki, ki so vdrli v dom naših pojočih de- klic, niso vpraševali po obleki in obutvi. Gnali so ju tja, na skalovito pot. Tri ure sta morali bosi in v sami nočni srajci korakati sem in tja. V zalivu se je premetavalo morje, bora se je zaletavala v reg i . Pi zimo kakor bora so se zaletavali vanju tudi surovi glasovi. 44Tu imata kamenje hercegovsko!" Storili sta, kakor jima je bilo ukazano. Tisti hip bi bil vsak odpor brezglav. Vedeli sta za skrito resnico, da je kljub bori in neprijazni noči tam nekje, daleč, domovina, v katero se bosta povrnili, ko bo vsa ovenčana s cvetjem VA2NO NAZNANILO O KONGRESU AMERIŠKIH SLOVANOV Chicago, IU. — Kongres ameriških Slovanov se bo vršil prihodnji mesec, oziroma 24. sept. in se konča 26. sept. Ta kongres bo velikega zgodovinskega značaja. Na njemu bomo razpravljali in sklepali, kako podpreti kampanjo progresivne stranke in mobilizirati za- bomo imeli v soboto 25. sept. priložnost slišati Henryja Wallacea, ko bo govoril tu v Chica-eu, v hotelu Stevens, delegatom in drugim udeležencem Ameriškega slovanskega kongresa. Frank Japich, predsednik. LEO KRZTCKI predsednik Ameriškega slovanskega kongresa njo ameriške državljane slovanskega porekla. Program progresivne stranke je v prvi vrsti mir in vsebuje vse točke, ki so v korist ljudstvu tukaj in širom sveta. Ts ameriški slovanski kongres sestavljajo predstavniki a-meriških Slovanov in njihovih organizacij. Zato smo tudi Slovenci odgovorni za sodelovanje, in tudi mi se moramo potruditi za čim več j i uspeh tega zbora. Kajti Ameriškemu slovanskemu kongresu smo tudi mi pridruženi. In tudi naš program je mir, blagostanje in vzajemnost med narodi. Tako želimo vsi skupaj ln vsi delujemo v ta namen. Kongres Ameriških Slovanov je brez dvoma \felik pripomoček v naporih za dosego svetovnega miru. In pa v borbi proti fašizmu. Delovati je treba baš iz teh razlogbv za izvolitev kandidatov progresivne stranke. Vsled tega apeliramo na zastopnike vseh naših organizacij, ki so pridružene centralnemu odboru SANSa v Chicagu, da gotovo posetijo prej. omenjeni kongres in da pomagajo k njegovemu čimboljšemu uspehu. V ta namen se bo vršila seja centralnega odbora SANSa za to okrožje v pondeljek večer 30. avgusta ob 8. zvečer pri Antonu Tomažinu, 1902 W. Cermak Road. Ob zaključku naj omenim, da Jugoslovanski dan Vsa ta leta po vojni cleve-landski Jugoslovani praznujejo dan skupnosti, Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci. Tako tudi letos prirede 29. avgusta Jugoslovanski dan na prijaznem vrtu društvenega doma v Euclidu, Ohio. Prostori društvenega doma na Recher ave. so v sredini naselbine, imajo lep senčen vrt, kot nalašč za praznovanje udruže-nja Jugoslovanov. Vabi se vse posebno še iz zunanjih naselbin, da nas obiščete tudi letos v obilnem številu kot v prošlosti. Zabave bo za vse dovolj. Po-streženi boste s pečeno jagnje-tino, s pristnimi kranjskimi klobasami in gulažom, pa tudi pečenega prašička ne bo manjkalo. Vsega pa tudi ni spraviti v to vabilo. Pridite gotovo 29. avgusta zgodaj popoldan in prepričani boste, da ste prebili dan v prijetni družbi, zraven pa pomagali dobri stravi do moralnega in gmotnega uspeha. Vas vse uljudno vabi za odbor John Pollock. Chicago mesto umorov Statistika čikaške policije pravi, da je bilo v juliju letos v Chicagu 35 umorov, v juniju pa 19. Posilstev sporočenih policiji) je bilo v juliju 40 in 57 v juniju, ropov 3,976 v juliju in 429 v juniju, roparskih vlomov 863 v juliju in 1,044 v juniju, avtov pa je bilo ukradenih v obeh mesecih nad 550. Pofeg teh beleži statistika stotine drugih zločinov, kar pomeni, da ima policija v našem grešnem mestu izredno veliko dela. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ■•▼a kajiiica, s poljudnimi navodik kako posUti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki JihfiSvadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižice še v TL delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v m. Naročite KOLEDAR tn« svojcem v starem kraj« fta enako PROLETARCA. Vsakdo naj štori m na i lia kolikor moro, m"* * f f'___ po bomo vso fežove imofjovalH V AMERIKI SMO DOBILI OBVEZNO VOJAŠKO SLUŽBO, PRVIČ V "MIRNEM" ČASU. IN MATERE VPRAŠUJEJO, KAJ, CE NAM BI DRŽAVNIKI RAJ&E OBVAROVALI MIR KOT PA DA NAS TISCE V NOVO VOJNO. kipa spremlja pričakovanje dohoda novih naseljencev, prav kakor je postavitvi spomenika sledil naval naseljencev iz Evrope. Francoski kipar Frederic Bartholdi je napravil kip, ki je bil, kot kaže napis na njegovem podnožju, "dar ljudstva francoske republike ljudstvu Zed. držav." Kiparju je vzelo oblikovanje kipa 12 let, ker to je bilo o-gromno delo, "ki je spomenik zvezi dveh dežel v dobi, ko je bila dosežena neodvisnost Zed. držav AmeriRe in ki izpričuje njuno vemo prijateljstvo." Kip tehta 450,000 ton. Samo podstavek je 149 čevljev visok, kip sam pa meri do vrha bakle v roki Boginje svobode 151 čevljev. Skupna visočina kipa je torej nekaj nad 301 čevljev. Ogromnost kipe je dojmljiva vpričo dejstva, de gre lahko v samo baklo 12 ljudi, dočim jih lahko stoji 40 v glavi velikega kipe. Blizu glavnega vhoda v notranjost kipa je vtisnjena pesem, ki oe končuje z naslednjimi besedami: Dajto mi vaše smačeno, vašo bedne, vaše sgnetene množico hrepeneče sagffcatl svojfeodno, brespravne savršene vašo prena- trpane obali — pošljite to, od vikarjev sblčane k jas evignm svojo svetilko ob statik vraMk! - Ta sonet je spisala Emma Lazarus, poznana ameriška pesnica nemško-judovskega pokolenja. Rojena je bila v New Yorku 1. 1840. Njen oče Mojzes Lazarus je bil prominenten trgovec. Življenje Eme Lazarus je bilo kratko. Umrle je, ko Ji je bilo komaj 38 let in ravno eno leto po odkritju kipa Boginje svobode, kateri je posvetila svojo peeem oziroma sonet. V prvem delu svoje pesmi je Ema Lazarus nazvala Boginjo svobode, kakor si jo je v svoji zamisli in obliki predstevljal Bartholdi, "mater pregnancev". Ta "meti" poziva netolerantne vladarje evropskih dežel: "Obdržite si svoje stare dežele, ves pri-povestni pomp!" meni pe dejte "brezpravne zevržence veže pre- F LO\A i BMETMCIC t SOI POGREBNI ZAVOD JOHNSTOWN, PA. natrpane obeli." Pesnici se tedaj ni moglo niti aenjati, da so one netolerantne dežele, ki so izgnale svoje "sgnetene množice", zgubile z njimi ne le del svojih najboljših državljanov, ki jih je dobile Amerika, pač pa tudi svoje prestole in svoj pomp in razkošje — to ee je zgodilo, ko so zabredli v samomorne vojne in ko so tem vojnam sledile totalitarske vstaje. Prav lahko je uganiti, kje je dobila Ema Lazarus inspiracijo za svoj sonet. Dobro je poznala ameriško zgodovino in iz te zgodovine je vedela, de so prišli prvi ameriški itaaeljenci Pilgri-mi ali romarji H Anglije, da po ušli preganjanju priznane anglikanske cerkve, de so iskali zatočišča v Ameriki irski priseljenci, ki so bežali prod angleškim zatiranjem in stradanjem, da so bežali v novo deželo nemški nasprotniki reakcionarnega režime njihove domovine po zgodovinsko znanem l. 1848 in isto tako ao začeli Iskati prilike pobege v novo zemljo Poljaki po vstaji L 1863, kateri je sledila caristična tlaka in ekonomsko izkoriščanje. Sama je videla kako so prihajali čezdalje večje množice obubožanih Ogrov, Slovakov, Ukrajincev in drugih v sedmem In osmem desetletju 19. stoletje. Gotovo je seme gledala preplašene In zgrbljene obraze Židov, ki eo uili valu carističnih pogromov y 1. 1882. Tekoča imi-gracije "brezdomcev" je znatno manjša kot je bile one, ko so se selile v novo deželo velike množice "od viharjev zbičanih brezdomcev" ob koncu prejšnjega stoletja. Znebiti bodo sedanji priseljenci tudi zadnji od "zavrženih kodnih", ki pridejo v Ameriko. Končno meče luč Boginje svobode sedaj svoje žarke tudi na sedež Združenih nara-dov, katerih cilj je, da se odstrani vzroke vsled katerih so ljudje prisiljeni, da slepo bežijo iz svojih rodnih domovin in iščejo zatočišča kjerkoli morejo "svobodno dihati". Common Council. Trije naravni zdravniki Počitek nem je potreben, de ee oddahnemo od naporov in akrbi, de si naše telo in naš duh pridobite novih moči. Kakor je se naše življenje nujno, de delamo, teko Je tudi nujno, de počivamo. Vaakdo ve, de nam prevelike utrujenost jemlje tek, de je neke vrste strup ze organi- Najboljše sredstvo za vzbujanje teke, je gibenje na svežem zraku, vender pe gibenje do neke mere, kajti pri prevelikem naporu, prihaja preveč krvi do mišičevje in premalo krvi do prebavnih organov, zaradi česar ne morejo žlese izločati dovolj v jedi Zmerni amo v jedi tedaj, če dovajamo telesu toliko hrane, kolikor je nujno potrebuje. Zmernost pomeni treznost — pravo mero. "Srednja pot, najboljša pot", praVi pregovor. Kaj pomaga vedeti, da preobilica zelo škodi organizmu, če pa praktično ne znamo premagati poželenja? Preobilna hrana tako zelo zaposli prebavne organe, da ti težko, oziroma sploh ne prebavljejo. Slaba prebava se pričenja tedaj, kadar svoje prebavne organe začutimo. Nikdar se ne smemo najesti do sita, vedno ae moramo dvigniti od mize, ko srno še nekoliko lačni; po jedi se moramo čutiti lahki in gibčni ter ne utrujeni in zezpeni. Ce se najemo tako, de Čutimo poln želodec, ae izpostavimo boleznim Tudi preobilne pijače nam škodujejo, ker razredčijo želodčne sokove, s čimer ovirajo prebavo. Vzdržavati se moramo namreč, da jemo vedno v določenem Času, kakor so pač prebavne žleze vajene opravljati svoje delo. Tek*se nam mora vzbuditi sam po sebi v urah, ki smo si jik določili za jed. Vse pikantna jedila, kava itd. povzročajo prekomerno izločanje želodčnega soka. Ne smemo tudi pozabiti, da ae prva točka prebave pričenja v ustih in da potrebujemo za to zdravo in popolno zobovje. Hrano moramo dobro prežvečiti, da vzbudimo izločanje slin v ustih, ker poveča tudi Izločanje želodčnega soka. Na hrenovki je •nismo dobro prežvečili, želodčni sok ne bo previlno učinkoval, kar Škoduje želodcu in tudi črevesju, ki je z njim v zvezi. Zato ni dovolj, da imamo žvečilne organe v redu, važno je tudi, da ne hitimo pri jedi. le v zgodnji mladosti se moramo naučiti, da ne stavimo v usta prevelikih grižljajev in da jemo počaai, Torej tudi tu je potreben duševni mir. Prevelike skrbi, utrujenost, nemir so vzrok neskladnosti v vsem delovanju organizma -r neskladnosti, ki se nujno javlja v naši slabi volji in razdraŽeno-sti. Kadar prekoračimo kateri koli zakon, ki uravnava naše telo ali naš duh, ae zrušijo nešteti pogoji, ki nem ustvarjajo prijetna razpoloženje in vedrino. Nejevoljo n. pr. povzročajo zlab zrak, nezdrave hrana, pretirano delo in nerodno življenje. Le-hko torej trdimo, da zna živeti tisti, kdo rse drži osnovnih pravil higijene v prehrani. Naj prijetnejše ure v dneh, polnih dela, prebije (fužina pri mizi, toda kako naj jih uživamo, če nismo spočiti in mirni ali če ne poznamo reda pri jedi? RAZVOJ DVOSTRANKARSKEGA SISTEMA V ZED. DRŽAVAH Ustava Zed. držav ne omenja političnih strank, toda kljub temu igrajo te najvažnejšo vlogo. Brez teh si je skoro težko predstavljati delovanje vlade, ker politične stranke predstavljajo interese različnih ljudskih skupin. V Kontinetalnem kongresu, ki je bil prvič organiziran leta 1774 in 1775 iz predstavnikov prvih britskih kolonij na kontinentu Severne Amerike, je bilo precej razlike mišljenja med delegati. Konservativni so uspeli z za vlečenjem izjave neodvisnosti proti željam bolj revolucionarnih elementov. Razlika mišljenja glede političnih vprašanj 'je obstajala v deželi skozi vsa leta revolucije in kasneje, db-kler ni bila oblikovana Ustava ter se ie razlika v političnem na-ziranju izkristalizirala v dve politični stranki. Konservativna skupina ali Federalisti, pod vodstvom Washingtona, Aleksandra Hamiltona in James Madisona, je bila zmagovita v adoptiranju Ustave, ki je dala deželi centralno vlado. An ti federal isti, kot so nazivali bolj liberalne elemente prebivalstva, so zgubili borbo za decentralizirano vlado ter so ostali manjšinsks stranka dežele do 1. 180CT, ko je Thomps Jefferson, njihov prvak, postal predsednik Zed. držav. Antife-deralisti so spremenili svoje ime v Republikansko stranko, ki ni nič v sorodu s sedanjo republikansko stranko. Eno načelo te stranke je postavil Jefferson: 'Enakopravna in redna pravica za vse, kakršnegakoli prepričanja, verskega ali političnega..." Federalistična stranka je popolnoma propadla po 1. 1816 in od 1. 1828 smo imeli enostrankarsko vfodo. James Monroe je bil leta 1820 soglasno izvoljen za predsednika. V 1. 1828 so prišli v konflikt razni elementi republikanske stranke. Tisti, ki so skušali omejiti oblast centralne vlade, ao bili nazvani Demokratsko republikanci (kasneje demokrat je), drugi, ki so bili ze močno federalno vlado, ao postali Nerodni republikanci (keeneje poznani kot Whigs po nazivu angleške stranke). Prva stranka je izvolila Andrew Jacksona. Tedaj so prišli do glasu mali farmarji, N—rate v industriji jyj V ameriški Industriji je povprečno vsake štiri minute en delavec ubk ali pe pohebijen se vse življenje. , Ne vsakih šestnajst minut je en delavec poškodovan. Leni je bilo pri delu 17,000 delevoev ubitih, 91,000 pohabljenih in 2,000,000 poškodovanih. obrtniki, delavci, itd. To je bila doba navadnega človeka. "Whigs".so obstajali največ kot protestna stranka" proti Jacksonu. Kakega določenega programa niso imeli in ko je prišel na površje boj radi sužno-sti, so bili notranje precej razklani. Demokratska stranka je postala skoro docela prosužnji-ška, dočim so Whigs'kompromi-sirali v tem pogledu in polagoma zgubljali moč in vpliv. Ostanki te stranke so potem z drugimi manjšinskimi strankami stvorili opozicijo proti suž-nosti in so 1. 1854 ustanovili sedanjo republikansko stranko. Poraz v civilni vojni je prinesel republikancem zmago za 50 let, dočim so bili demokratje poraženi in se je iz tega izcimilo znano nasprotstvo med severnim in južnim predel jem dežele. Republikanci so imeli tedaj Abrahama Lincolna in potem so imeli predsednike v Beli hiši skozi trinajst terminov, od 1860 do 1932. Demokratje so uspeli izvoliti v predsedniški urad med tem časom samo Wilsona in pred tem Clevelanda, kontrolirali pa so polovico časa kongres. Republikanci so doživeli občuten poraz po ekonomskem polomu 1. 1929, ko je kriza zajela deželo in so volilci 1. 1932 z veliko večino glasovali za Franklina D. Roosevelta, demokrata. Izvoljen je bil za štiri službene dobe. — Poleg poglavitnih strank so vedno igrale važno vlogo v ameriškem političnem življenju tudi manjšinske in tretje stranke. Pričele so se 1. 1830 z liberalno stranko in "K/iow Nothing" stranko. Republikanaka stranka je bila najprej tretja stranka. Manjše stranke so dobro služile interesom ljudstva, ker so pogosto spravile svoje kandidate v kongres in tako udejstvile mnoge zahteve, ki bi bile drugače prezrte. Bolj znane manjšinske ameriške stranke so bile: socialistična, progresivna pod vodstvom Theodorja Roosevelta in še pred temi pe Populistična stranka. Danes jih obstoja več in so aktivne na polju političnega delovanje. Glavna med njimi sedaj je Progresivna stranka pod vodstvom Henryja Walacea. Common Council. 657 let štora republika Mala dežela Švica v Evropi je dne 1. avgusta t .A. proslavila 657-letnico svoje neodvisnosti. Trije okraji, oziroma Uri, Schwyz in Unterwalden, so se dolgo in vspešno borili proti dinastiji Habsburžanov in drugim roparskim baronom tedanje Avstrije. In "planinski hajduki" iz kantonov Uri, Schwyz in Unterwalden so bili prvi ljudje, ki so ustanovili republiko Švico, katera ima sedaj 22 okrajev ali kantonov, in katere prebivalstvo šteje 4,450,000 državljanov. Od 1. avgusta leta 1291 nadalje, ustavo imenovane male dežele ni bilo treba spremeniti, kajti ustava temelji na osvobo^ ditvi dežele od monarhizma in vlade po roparskih baronih. Ves takozveni "hokus-pokus" o razlikah med narodnimi skupinami in človeškimi plemeni, razlikah med verami, itd., kar vse se rabi deloma še dandanašnji, kadar je potrebno narode razdvojiti v razne med seboj se prepirajoče stranke v korist vla- dajočih krogov, je v Švici nepoznana stvar od leta 1291 nadalje. Med tem, ko je prebivalstvo Švice po nerodnosti večinotpa nemškega plemena, je prebivel-stvo nekaterih kantonov—francoske in zopet drugih italijanske narodnosti, dočim je še manjša skupina prebivalstva, katera naziva sebe kot narod "Romans", ohranila svoj jezik vse do da- našnjih dni, ne da bi jo kdo v tem pogledu oviral ali celo sovražil. ^ Tekom vseh 657 let svojega obstanka, je bila republike Švica pribežališče proti - monarh i-stov, znanstvenikov in družabnih ter gospodarskih reformatorjev, ki so radi svojih svobodoljubnih nazorov ostavili svoje zatirane domovine. Toda mala republika Švica nima v svojem gorovju — železne rude,, niti premoga in petroleja. In kljub vsemu teiyu, je dežela zadobila prvenstvo z ozirom na izdelovanje raznih tkanin, barv in kemikalij, kakor tudi izdelovanja žepnih ur, katere so znane vsem svetu. Mnogo sličnih podjetij v Zed. državah so ustanovili priseljenci iz Svioe. Ustava male republike Švice določa, da vsakdo, ki je rojen v imenovani deželi in Aeoar starši so državljani Švice, ostane državljan Švice za vso dobo svojega življenje in da tega dejstva ne zamore spremeniti. Morda Thomas Jefferson, Benjamin Franklin in Thomas Paine, niso uvaževali ustavo republike Švice, ko so izdelovali uatavo Zed. držav, toda kljub temu je lahko primerjati ustavo, katero so izdelali svobodoljubni "planinski hajduki" švicarskih kantonov Uri, Schwyz in Unterwelden, s ono, katero so izdelali ustanovitelji neše republike nekako 500 let kasneje. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tal. MICHIGAN 1145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAI ——— Program progresivne stranke (Nadaljevan)«.) Daljni vzhod Progresivna stranka podpira borbo ljudstev v Aziji za dosego neodvisnosti ter za prehod iz fevdalne v moderno dobo. Ostro Obsojamo dvostrankarsko politiko glede na vojaško in gospo-dsrsko intervencijo, ki ima namen zdrobiti nacionalno gibanje teh narodov. Svetovni mir in blagostanje ne bosta doseiena, dokler ne bodo narodi na Kitajskem, v Indoneziji, Indo-Kini, na Malajskem in drugih azijskih deželah zmagali v borbi za ne-'odvisnosti ter zavzamejo mesta kot enakopravni člani v družini narodov. Pozivamo, da se takoj odpokličejo ameriške čete in opuste base na Kitajskem. Zahtevamo, da se preneha finančno in vojaško podpiranje diktatorja Čiang Kaišeka. Mi sledimo smernicam Franklina Roosevelta z izpodbuja-njem ustanovitve demokratične koalicijske vlade na Kitajskem. Priporočamo, da se taka vlada jpodpira in se ji nudi obsežna gospodarska pomoč. Mi podpiramo napore ljudstev v Koreji, da si izgradijo narodno edinstvo ter tako vlado kakršno si sami hočejo. Zahtevamo hiter odpoklic obojnih okupacijskih čet. Kolonijelna in odvisna ljudstva Verujemo v načelo, da imajo ljudstva vsepovsod na svetu pravico dO samoodločbe. Ljudstvo teritorija Porto Rico ima pravico do neodvisnosti. Ameriški narod ima obvezanost napram ljudstvu v Puerto Ricu, da prične korakati po potir k gospodarskemu uspehu. Zahtevamo, da se razveljavi Bellov trgovski akt glede Filipinskih otokov ter da se vlada odpove drugim neenakopravnim pogodbam, ki qo bile sklenjene z gospodarsko slabotnej-šimi državami. Pozivamo k sodelovanju z drugimi deželami v OZN, da se odpravi kolonij alni sistem vseh oblik ter reelizira načelo samoodločbe za narode Afrike, Azije, Zapednih indijskih Otokov ter drugih kolonijalnih ozemelj. Podpirsmo težnje za zedinje-no domovino tradicionalno zatiranih in raztrešenih narodov kot so Irci in Armenci. Latinska Amerika1 < Progresivna stranka poziva, da se vlada vrne nazaj na politiko dobre soseščine Mnklina Roosevelta pri naših odnoiajih s republikami na jugu ter da se ista okrepi. Zahtevamo opustitev med-ameriškega vojaškega progra- Pozivamo, da ae nudi gospjo-darska pomoč Latinski Ameriki nudi pomoč in Karibejskim državam brez kakih političnih pogojev, da se odpomore neodvisen razvoj njihovega goepodarstva. Progresivna stranka poziva, da se razveljsvi protikatoliški in sntisemitski akt glede razseljenih oeeb, uveljavljen tega leta, ki dovoljuje faiistom in kolabo-ratorjem vstop v Zedinjene države. Potivamo, da se uzakoni postava, ki na j bi odprla vrata ameriški tradiciji žrtvam fašističnega preganjanja. ,SVOBODA : Diskriminacija naj preneha Progresivna strsnka najostrej-Še obsoja razločevanje in diskriminacijo vseh oblik in v vseh krajih. Mi zahtevamo polno enakopravnost ze črnce, Žide, Španko govoreče Amerikance, itali-anske Amerikance, japonske Amerikance ter za vse druge narodnostne skupine. Posivamo, da predsednik pro-klamira konec razločevanja in vse oblike diskriminscije v vojski in pri zveznem uposlenju. Zahtevamo zvezno utakoni- ki bi rsdi zatrli politično neza-rpek našega osnovnega pojma o dovoljstvo ljudstva. Mi obljubljamo, da*se bomo do konca borili proti Mundt-Nixovem predlogu in proti vsem podobnim zakonom, kojih namen je kontrolirati miselnost, omejiti svobodno mnenje ter ustanoviti v Ameriki policijsko državo. Mi zahtevamo, da se odpravi kongresni odbor za neameriške aktivnosti in podobni državni odbori, ter nameravamo poravnati krivico, ki so jo taki odbori storili tisočem lojalnih Američanov, ki se borijo za uresničenje demokratičnih idealov. Obljubljamo, da bomo odstranili sedsnji program glede čistke zveznih uslužbencev in postavili tako podlago za vladne službe, ki bo spoštovala pravioe vladnih uslužbencev do svobode' politične pripadnosti ter udej-stvovanja v političnih aktivnostih. - Zahtevamo, da federalni biro za preiskavo (FBI) in druge vladne oblasti prenehajo preiska- tev postav proti linčanju, proti diskriminaciji ter za pravično, vati politična prepričanja in le-uposlenjfe in postave za razve- galne aktivnosti Američanov, ljavljenje segregacije na poto-| Zahtevamo konec sedanje tak- vanju skozi držsve. Pozivamo, da se takoj sprejme postava proti volilnemu dav- tike kongresnih odborov kot n. pr. kongresni odbor za delavstvo — s katero se preganjajo ku, postava za splosno volilno unjjsfci in politični voditelji po pravico vseh državljanov pri namigu velebiznisa. zveznih volitvah ter polno uporabljanje federalne oblasti, da se zajamči svobodna uporaba volilne pravice. Pozivamo, da se sprejme postava glede civilnih pravic za distrikt Columbia, ki naj bi odpravila rasno razločevanje in diskriminacijo v zvezni prestolnici. Zahtevamo, da se napravi konec segregaciji v coni panamskega kanala ter v vseh teritorijih, lastninah in krajih v našem zaupu. Zahtevamo, da se da Indijancem, najprvim Amerika ncem, polno državljansko pravico, da sami upravljejo svoje sadeve. Mi bomo razvili poseben program za podvig nizkega standarda zdravstva, stanovanj ter esgejnih sredstev ss črnce, Indijance ter narodnostne skupi ne in bomo odvzeli zvezno finančno pomoč vsaki državi ali krajevni oblasti, ki zadržuje podporo sli priloinost državljanom zaradi rase, vere, polti, spola ali narodnostnega porekla. Pričeli boiho zvezni program za vzgojo s sodelovanjem državnih, krajevnih in privatnih a-gencij, da ae odpravijo rasni in verski predsodki Podpiramo uzakonitev postav, na podlagi katerih bo smatra-no sa federalni zločin razpečevanje antisemitske, protičmske in vse resne propagande po pošti, radie, filmih sli drugih komunikacijah. Pozivamo, da se sprejme k ustavi dodatek, ki bo učinkovito prepovedoval vsako obliko diskriminacije napram ženskam gospodarske, vzgojne, legalno in politično. Pravica politike ia izražanja Progresivna stranka se bo borila zs ustavne pravice komunistov in vseh drugih političnih skupin, da izražajo svoje prepričanje — kot prva linija za obrambo svobodščin demokratičnega ljudstts. * Nesprotujemo, da bi se uporabljala sila ali strahovsnje — bodisi kot krinka postave sli ns kak drug nsdin—rod strani kakšnega possmemika sli ps skupine, vključivši sile in streho-venje, ki jo sedsj izvajajo tisti, Zahtevamo, da se napravi konec sedanje kampanje za depor-tacijo tujerodnih unijskih delavcev in političnih voditeljev. Mi bomo dejansko branili civilne svobodščine naturaliziranih državljanov in tujerodcev. Narodnostne skupine Progresivna stranka ceni razne doprinose vseh narodnostnih skupin k ameriški kulturi, ekonomskemu in socialnemu življenju in jih smatra vir kreposti za demokratičen razvoj naše domovine. Mi zagovarjamo pravico tujerodcev, da postanejo državljani brez vsake diskriminacije. ' Mi propagiramo rnzveljavlje-nje naselniških postav, ki slone na diskriminaciji zaradi rase, narodnosti, vere ali političnega' prepričanja. Priznavamo upravičene zahteve jdponskih Amerikancev po odškodnini za izgube, ki ao jih utrpeli zaradi vojne internacije, kar smatramo za strašen presto- pravici. 1 , Predlagamo uzakonitev - postav za olajšanje naturalizacije Filipincev, Korejcev, Japoncev, Kitajcev in drugih narodnostnih skupin, proti katerim sedaj postave diskriminirajo. Štrijamo se, da se uzakoni postava za olajšanje naturalizacije trgovskih mornarjev, ki so služili v vojski. Demokracija v vojski Progresivna stranka zahteva odpravo "črnovranstva" (Jim Crow) v oboroženih silah. Zahtevamo odpravo, socialne neenakosti med oficirji in nižjimi čiri. Pozivamo, da se temeljito preuredi procedura vojaške sod ni-jc* vključivši zadostno udejstvo-vanje nižjih vojakov v vojnem sodu. Priporočamo, da je sprejemanje kandidatov za oficirsko šolo v West Pointu in Annapoli&u na podlagi zmožnosti in sposobnosti, kar se naj dokaže pri odprtih izkušnjah, ter da se večji odstotek mladeničev sprejme iz vrst navadnega ljudstva. Representatives vlada Progresivna stranka predlaga dodatek k ustavi, ki bo določal izvolitev prtdSedniks in podpredsednika na podlagi direktnega ljudskega glasovanja. Zahtevamo, da se da lastna uprava in polna državljanska pravica državljanom Distrikta Columbia. Smo za to, da se sprejmeta Hawaii in Alaska kot 49. in 50. država v unijo. Priporočamo, da se dnevi splošnih in primarnih volitev proglasijo m praznike, da morejo potemtakem glasovati vsi državljani. Ločitev cerkve od države Progresivna stranka namerava vzdržati tradicionalno ameriško načelo glede na ločitev cerkve in države ter braniti svobodo posvetne vzgoje. OBILNOST Draginja 2ivljenska stopnja ameriškega ljudstva je obojestransko napadena zaradi nekontrolirane inflacije. Edina učinkovita metoda borbe pdbti inflaciji je odstranitev profitov is inilacijf. t Del je prihodnjič.) STREPTOMICIN ZDRAVILO BODOČNOSTI Ameriško delovstvo - drugo svetovno vojno (Osmi od devetih člankov o zgodovini razvoja delavskega gibanja v Ameriki. Prirejeno po materijalu U. S. del. dept) SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Mit? po cenik PROLETARCU MJfifeiHHnHUMM 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Tekom let vojne in povojne dobe je bilo storjenih več poskusov, da se spravi skupaj Ameriško delavsko federacijo in Kongres industrialnih organizacij. Ker stvsr ni uspela sta obe organizeciji predstavljali delavstvo v raznih svetovalnih in drugih vojnih in povojnih vladnih odborih za vojno prizadevanje in delavske odnošaje. Sploh je resnica, da je bilo organizirano delavstvo v splošnem zastopano v mnogih fazah vojnopro-dukcijskega prizadevanja, ter v raznih vojnih agencijah začenši s Svetovalno komisijo Narodnega obrambnega sveta iz 1. i940. V jan. 1941 je bil Sidney Hill-man, predsednik krojaške unije (CIO) imenovan za pomožnega direktorje urada produkcijske uprsve. Predsednik F. D. Roosevelt, ki ga je imenoval v ta urad, ga je kasneje namestil tudi kot člana komisije za delavsko silo. V dec. 1942 so bili imenovani v urad oziroma v odbor za delav-sko-podjetniške odnose predstavniki vseh treh poglavitnih delavskih organizacij — AFL in CIO ter bratovščine železničarjev. Manjši alični odbori so bili ustanovljeni po rasnih industrialnih predelih, da je bilo mogoče dobiti čimveč delavskih moči za vojno industrijo. Pod pokroviteljstvom vladnega urada za vojno produkcijo (War Production Boerd), ao bili organizirani delavsko-podjetniški odbori v raznih tovarnah a ciljem boljše in večje proizvodnje in manjšega izostajanja iz dela. Organizirano delaVitvo je tudi imelo direkten delež v izravnavanju sporov, ko je bfl L 1941 ustanovljen vlsdni posredovalni urad s unijako reprezentacijo. Delavstvo se je obvezalo, da ne bo stavkalo. V zameno so delodajalci obljubili, da ne bodo aa časa vojne nobenega izprtja delavcev. To je pomagalo k hitrejšemu isravnsnju sporov. V odboru so bili ssstopsni poleg delavskih tudi zastopniki podjetništva In javnosti v splošnem. SIcer je prišlo do nedovoljenih sli "divjih" stavk tudi med vojno, tods produkcija je bils so- L razmerno malo prizadeta. V splošnem se more reči, da so si ameriški delavci v času zsdnje vojne napravili sijajen rekord. Ko je vojns minila ao se po-jevili novi problemi. Predsednik Truman je v nov. 1945 pozval k sebi predstavnike delavstva in podjetništva, da razmotrivajo o vprašanjih mirodobne produkcije. Tedaj se je pokazalo, da je vojno sodelovanje med delavstvom in podjetništvom Šlo h koncu. Kljub temu je orgsnizi-rano delavstvo ohranilo svojo silo. Mnogo članstva je bilo izgubljenega z zaključenjem vojne produkcije, ali izgube ao bile nadomeščene z novim članstvom iz drugih virov,, ker se je posvetilo mnogo pozornosti organiziranju delavcev v neunljskih tovarnah in delavniceh. Koncem 1. 1946 je bilo v Zed. državah 15 milijonov organiziranih delavcev — skoro pol milijons več kot leto osorej. AFL je imela 7,505,445 prispevke plačujočih članov in članic. CIO pa 6 milijonov prispevke plačujočega Članstva. Sorazmerno so porast-le v članstvu druge neodvisne unije. Železničarji so beležili 450;000 članov v svojih štirih bratovščinah; Mednarodna zveza strojnikov, ki je pustila AFL, je štela 600,000 članov; Zveza telefonskih delsvcev in uslužbencev, ki se je reorganizirala 1. 1947, ima nad 160,000 članstva in 40 do 50 manjših neodvisnih unij ima skupno okrog pol milijona članstvs. Zavedajoč se, da razklanost delavstva šibi unljsko gibartje, sta skušala Wm. Green, ki je predsednik AFL od Gomperso-ve smrti 1. 1924, ter Philip Murray, ki je nadomestil John L. Lewisa kot predsednik CIO, doseči sporazum za zedinjenje obeh orgenizacij. Tozadevna i*» menjava pisem in misli, pa Je ostala dozdej brezuspešna, čeprav zečeta že 1. 1946. , (V prihodnjem členku bo eb-ravnavano sodobne poglavje sgodovine, delavskega gibanje nanašajoče ns uvedbo T-H zakona.) Common Council. Troje velevašnih zdravil nastopa v zadnjih 15 letih uspešno v medicini in rešuje življenja tisočem in tisočem: sulfamidi, penicilin, sterptomicin. Vsak od teh je silno orožje v rokah strokovnjaka, vsako od teh predstavlja progresivno pot medicinski znanosti. Vprav ko so sulfamidi v vseh najrazličnejših oblikah, bolj ali manj uspešnih, ostro zarezali ledino in se širom revolucionarno uveljavili, se je pojavil penicilin. Prav gotovo je bila pot do poslednje besede naporna, labo-torijskega dela nemslo, in vendar pencilina niso iznašli nač rt no, temveč po naključju. Raziskovalci so se mnego ba-vili z raziskovanjem zemeljskih tal, zlasti pokopaliških, ker so menili, ds je tam torišče in gojišče bolezenskih klic, ki povzročajo epidemije. Ugotovili pa so in empirično dokeseli, da tam sploh ni bakterij, ker jih v zemlji živeči mikrobi uničijo. Treba je "bilo te koristne mikrobe izolirati; deloma se je to posrečilo Dr. Rene Dubo6u, ki je že pred tem našel zemeljski mikrob, ki uničuje povzročitelje pljučnice in streptokoke, Oxforda dalje in uspelo jim je iz zemeljskega miki oba — zelene plesni (Penicil-lium Notatum) , ekstrahirati zdravilo — penicilin. . Kako čudovito zdravile! Ne-itete matere v porodišnicah, milijoni ranjencev na frontai^se imajo zahvaliti ravno tej pozabljeni plesni za svoje življenje. > i Niti zavedli se niso dovolj ja-ino, kako uspešno je poslanstvo penicilina, nihče še ni postavil spomenika odkriteljem in že stoji pred nami novo zdravilo— streptomicin. Malo časa je šele, odkar je nastopil svojo reševalno pot in vendar skoro ni človeks, ki že ne bi vedel za njegove zasluge pri reševanju človeških življenj. Značilno za streptomicin je njegova najdba. Ni nastal po naključju, temveč ga je uspelo najti načrtno. Amerikanec Dr. Selman A. Waksman je prvi zaoral ledino. Skušal je najti zdravilo, ki bi nedaljevelo tam, kjer sulfamidi in penicilin odpovedo. Raziskoval je zemeljska tla, da bi našel sredstvo proti bolezenskim kli- cem, ki povzročajo infekcijske bolezni. Toda kako pristopiti k stvari, kako izolirati milijone mikrobov, ki se nahajajo v zem- iji? Zanimivi so poizkusi, ki so vodili do tako zaželenega uspeha. Waksman je razredčil zemljo z vodo in je s tem blatom nama-al stekleno ploščo, z dobro uspe-vajočo kolonijo bolezenskih klic. Nato je na te) plošči skušal najti tista mesta, ki so bila očiščena bolezenskih klic, to je mesta, kjer so mikrobi zemlje uničili bolezenske klice. To mesto je našel in kmalu za tem'mikrob, ki ubija bolezenske povzročitelje. Iz tega je izvlekel kemično snov, ki ima lastnosti opisanega mikroba. Toda eno slabo lastnost so te pridobljene kemične snovi imele. Bile so smrtne, ne samo za klice, temveč tudi za živali in človeka. Potrebni so bili novi in novi napori za uspešno izvedbo tega dobro začetega načrta. In res sta Waksman in nje- gov asistent Dr. Schaatz kon^c -mnogo obljub izpolnil! Isto pri 1943 leta našla nek zemeljski mikrob — actinomyces griseus ln ekstrahirala njegovo kemično snov ter jo imenovala streptomicin. Toda to je bil začetek, treba je bilo delati neumorno naprej. Ali ni morda tudi ta kemična snov strupena za živali in človeka? Poizkusi na miškah so pokazali, da se lahko prenaša brez negativnih posledic. Nešteto laboratorijev je bilo mobiliziranih za dopolnitev genialnega odkritja. Mnogi Waksmanovi u-čenci so se lotili napornega in resnega dela. Preizkušali so učinke streptomicina na bakterije, ki žive v človekovem drobovju. Po mnogih preizkusih na živalih so zdravilo preizkusili v bolnici. Efekt je bil odličen, načrt je popolnoma uspel. Streptomicin ima širok delokrog. Nastopa tam, kjer sulfamidi in penicilin odpovedo. 2e sedaj se uspešno zdravijo tifo-zne, tifoidna obolenja, kolera, izmenične mrzlice, kirurške infekcije, morda celo tuberkuloza. Naši ljudje poznajo streptomicin predvsem kot čudežno sdrevilo proti tuberkulozi. Res je, da eo bili zabeleženi pomembni uspehi, toda o tem še ni bils izrečena poslednja beseda. Mnogo se bavita s tem problemom raziskovalca Dr. Feldman in Dr. Hiushaw. Inficirala sta 12 morskih prašičkov s tuberkulozo, ki je za te živalce vedno smrtna; 8 od teh so prepustili usodi brez zdravljenja, ostale 4 pa so zdravili s streptomicinom. V 54 dneh je prvih 8 prašičkov imelo tuberkulozo, tisti pa, ki so jih zdravili s streptomicinom bolezni niso dobili ali pa so ozdravili. Nastane vprašanje, ali je ugodno delovanje streptomicina pri živalski tuberkulozi zadosten porok, da bo učinek isti pri ljudeh? Nadaljna raziskovanja bodo to gotovo razjasnila in do konca odgrnila zastor nejasnosti Kako se pridobiva streptomicin? Podobno kot penicilin. Mikrobi, ki se hranijo s tenko plastjo hranilnih snovi, so v velikih skledah, oziroma steklenih posodah. Neprestano oddajajo svojo aktivno, tako dragoceno kemično snov — streptomicin, ki pa'potrebuje še zamotane laboratorijske predelave. Penicilin je mnogo obetal in čakujemo od streptomicina, posebno pa od kombinacije obeh. To je sol penicilin-streptomici-nat, ki so jo pred kratkim v Ameriki že izdelali. T. B. Seznam priredb slovenskih organir racij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele Imeti svoje priredbe označene V tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot) - Slavlja št. 1 SNPJ—slavnost 45-letnice v nedeljo 10. oktobra 1948 v jednotini dvorani. Progresivne Slovenke, krotek št. 9, priredba v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ. Društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ—plesna veselica in domaČa zabava v soboto 30. oktobra v Al-dine Hall North Side. Pevski sbor Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ. Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani. "Nada" št. 112 SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra v jednotini dvorani. m—t ' — X m ^ * GLAVNA PRIVLAČNOST za obiskovalce Chicaga to poletje je velika Cikaška Železniška Razstava, prirejena v proslavo 100-letnice, odkar je bil zapad odprt železniškemu prometu. Ta razstava, ki so jo aranžirale glavne ameriške železniške družbe, bo trajala do Delavskega praznika. Komaj pred sto leti je v takratno mlado mesto Chicago prisopihala 10-tonska lokomotiva s kurjavo na drva, ki je bila kupljena kot atarina od vzhodnih železnic in je vlekla odprt vagon, na katerem ao sedeli lokalni predstavniki tiste dobe. Ta zgodovinska pet-miljska pot •'PIONIRJA" je pomenile začetek napredka Chicaga, ki je postalo središče železniške trensportacije. Cikaška Železniška Razstava slavi ta napredek. Je bogata po vzgojnih razstaviščih in oživljs doprinos, ki so gs omogočile železnice v naseljevanju dežele, v razvoju gospodarstva in v vojnih zmagah. Obenem je poklon Chicagu kot transportacijskemu središču sveta, in deje priznanje njegovi veličini v kulturnih, vzgojnih in industrijskih pridobitveh. Glavne ameriške železnice ao pripravile zanimiva razstavišča, vključivši vlake iz vseh dob železniškega razvoja, od starega "PIONIRJA" do • najnovejše moderne lokomotive, .vključivši slavnega "VLAKA BODOČNOSTI". Obiskovalci razstave, ki ee nahaja priročno ob obali jezera Michigan, bodo videli vzorce potniške privlečnosti z vseh delov dežel^ Enomiljske ozkotirna železnica jih bo peljeta v tipično vasico v južni Indiani, mimo replike vodometa Old Faithful Geyser v Yellowstone National Parku, mimo floridakih kopališč in Bvergledov ter skozi ranče ne zepedu. Glavna zanimivost Cikaške železniške Razstave je slikovita predstava, ki nazorno kaže razvoj transportacije od indijanskih čolničkov do najmodernejših vlakov bodočnosti. Več kot 200 igralcev nastopi v teh dramatičnih predstavah park rat dnevno na odprtem odru. TMtRITORIAl INFORMATION DEPARTMENT n>>s«Q» agencies tasniaJiawiieeo.cnMsf t,n>nii rrnn»ii mr COMMONWEALTH EDISOM COMPAJfT u* — » t^i , A Yugoslav Weekly Dm*—d te Ike > Inltrtit el Hie Werkere PROLETARY IDUCATION ORGANIZATION C O-O PIRATI V i COMMONWEALTH On Doing Without THE MABGH OT LABOR We're puzzled. A week ago we were having our ears pinned back by a lady who was ready to shoot somebody because it took more than a dollar to buy a pound of beef-steak and who felt aggrieved because she was able to buy only a half pound for dinner. And now, only yesterday the same lady was preening herself and looking much happier because she and her family arc doing without meat altogether. "What's the idea," we wanted to know. # "It's a buyers' strike," she gaily jnformed us. "We're just not going to eat meat until they bring the prices down." "Not even a half pound a day," we asked. "Nope!" was the emphatic reply. And then: "We'll eat cheese and eggs instead." "Are cheese and eggs cheap?" "Oh, no. Cheese is close to a dollar a pound too, and I paid 75 cents for the last dozen eggs I bought. But they'll take thc place of meat if we don't serve them too often." The lady thereupon explained that she had seen in thc papers where the people close to President Truman had said that "continuing strong demand" was keeping prices high. "So," and she pressed her lips tightly together, "we're going to stop demanding." Well, it may be a good idea—although we don't think so. However, if it is, why limit the idea to meat? Why not stop demanding cheese and eggs too? Why not go nudist and stop demanding clothing? Why not just jump in the creek and stop demanding life, along with the liberty to eat beefsteak and thc pursuit of such happiness as can be found in plenty and security? It occurrred to us that, long, long ago, we heard a grouchy q}d landlord declared that "the trouble with working people is that they want too much." And for a brief instant we wondered how much is too much for workers. As for us, we're not going on a hunger strike if we can help it. Nor are we going to iWommend it to anybody as a means of bringing down prices. There's only one sensible and effective way to end shortages and high prices. It's to make it possible for workers to enjoy all the good things they produce. That's the way Socialists want to solve the beefsteak problem.—Reading Labor Advocate. About Selecting University Presidents ^ \HS TYPICAL AMERICAN ^HOME »5 OVER \1SARS OlD. "THE AVEBA6€ WC**R StfWSS ALMOST |M MlfclGft itUUPiCS AYEAR* What About This? "Labor spokesmen have pointed out that wage increases won by labor are more than covered by swollen profits and do not even allow average families to hold their own with rising prices.—News item. Well, if Labor spokesmen know all that, what are they going to do about it? Are they merely going to demand still more wage increases to be followed by still higher profits and still ess spending power? It should be plain to even the "dummest" worker that pros- Two great educational institutions recently selected new presidents. The University of Pennsylvania picked Harold Stassen, once governor of Minnesota and more recently an unsuccessful candidate for the Republican nomination for Presi-1 to be measured by the number of dollars a man dent. The trustees explained they selected Mr. Stassen because Jetf in hij w cnvelope. what the owners of industry are able of his appeal to youth." ^ uke QUt of thc envelope is the final and determining factor. In Baltimore, the trustees of Johns Hopkins University de- anybody believe that profit-takers are going to be sat- cided they would go to the University of Pennsylvania for their sfied with less ^^ they can get? If the price-fixing cor- chief executive. Their choice was Dr. Det|ev Wulf Bronk, noted w|tion8 were to act like that now it would be something new physicist and physiologist. n hifitory So far as we know, Mr. Stassen has had no experience in the There's only one way to end profiteering. That is to outlaw field of education. He is in about the same boat as General "Ike" Lhe profit .yttem and set up a socialist economy in its place. Eisenhower, who not so long ago was placed at the head of Sven Uws control prices won't do, if we permit the basic Columbia. ndustries of the nation to be owned by a few people who think LABOR does not pretend to be an expert in such ^ matters, rf ^^g but profit. We saw how that resulted in shortages and but it can't avoid the conclusion thst scholars are better qualified 5lack m^ets before PRESIDENT TRUMAN PROCLAIMED to run universities than politicians or militarists. If you are ppjg END OF PRICE CONTROLS. looking for someone to make a pair of shoes, it would seem ^ working class Americans, why keep tinkering with an reasonable to suggest that you select a shoemaker for that task, ^nomy that can't be fixed up to suit you? Why pin your hopes -Labor. I ^i^y }n another wage raise when your own leaders admit that vou are worse off now than you were when wages were lower? Why not use your votes to inaugurate the democratic socialist program of producing abundance—for use, instead of for an owner's profit?—Reading Labor Advocate. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses THIS IS A gripe about labor editors and others who spend too much Ume pitying workers and condemning the prive - profit groups that ride on workers' shoulders. It is csused by a cartoon that reached my desk this week. Whst the picture shows is s litUe guy called "Consumer," who is the low man on a totem pole. The poor fellow is bent double ander thc weight of other chsrscters designated ss Retailer, Wholesaler, Gambler, Broker, Jobber and Manufacturer. The latter tops the pole and is saying, "We're Just a Happy Bunch of Profiteers." Poor little consumer is groaning, "How Lorig Is This Going to Last." e e e PEOPLE LIKE TO shift their shortcomings onto the bscks of the other fellow. So maybe there are s lot of workers who will like thst csrtoon. They will enjoy thinking thst it is the fsult of private business thst prices are high. By thinking that, the consumers of the ns-tion are able to shed their own responsibility for whst is happen ing to them—like the motorist who bluffed s truck with the hsppy remsrk, "It will be his own fsult if he kills me." % But the plight of the consumer isn't the fsult of the fsllows who sre riding on consumer's back. It's "Consumer's" own fault—and unUl he admits it and does whst is neces sary to rid himself of the burden he'll si wsys be low msn. e e • WHY IS IT thst retailers and • wholesalers and samblers and jobbers and manufacturers are abk *\o ride on the backs of the public? I submit that this .Is a good ques t ion. For, after all, "Consumer' isn't the little fellow he'e pictured to be Not et ell; he's ALL of us He's the biSSest thins in the land He could—yes, he does!—hsve the kind of life he ssks for. Those fellows who ere s burden on "Consumer's" beck are parts ol the privste-profit, individual enter -|''W0 HOVO Beautiful prise system which "Consumer" de- L . ^ t ti cides he shsll hsve everytime he LOCfy Spi6S provides the votes to make Repub- ^ comfortable old dsys of iican or Democratic majorities. • . ndt g0 long ago ^ thought spies Moreover, those fellows who ride lived only in fiction boks, though a consumer are NECESSARY parts few might be employed by "un-of our economy. Nobody would principled foreign" countries. Most want to live in a neighborhood Americans may be surprised by the where there were no retailers. No observaUons of s Des Moines news- retsiler could give service without wholesalers snd jobbers. No wholesaler or jobber could fill sn order unless goods were first produced in the industries owned by the msnu-facturer. And nobody COULD bear the cost of operating the economic machine but the consumers—who are all of us. see WELL, WHAT'S WRONG? Whst's wrong Is thst we sre living under sn economy thst func-Uons for private profit instead of for the benefit of sll of us. Whst's wrong is thst the consumer! who is rselly s very big snd powerful fellow if he'd only know it, uses what political power he has to legalize the collection of tribute by everybody in the higher levels of the social totem pole. And whst's wrong is that most labor editors snd csrtoonists merely show people enough of the evil resulU of the cspitslist private profit system to get them pitying themselves ami mad s t the boss, without telling how essy it would be to get out from under their self-m posed burden. PASS THE BALONEY, PATH BR "Remember, children," „ father .»ontlftested, "when I wss a boy ( often went to bed hungry, and ieldom .had a square meal." "Well, father," rejoined little Richard, the smart boy of the fam-ly, "that shows how much better *ff you are since you have known OS." ■ Father closed kis big mouth, snd tnished his dinner without sny i'urther comment. paper colmunist, who has Just returned from Europe. "Closk-snd-dsgger stuff goes on in Berlin and Vienna nowadays," he writes. "We pretend it isn't hsp-pening, and the Russians do| too. 3ut it is happening. "We have beautiful lady spies, and so do they. They try to get our spies to work for them, and we Ihvite their spies to come on our payrool. The upshot is that the stuff ths spies peddle—especially the naUves who work for both sides—is none to reliable. I think the Russisns sre more gullible than we are." Some Americans who won't be surprised at this are the men and women who worked for Uncle Sam's spy sgencies during the wsr -especislly General "Wild Bill Donovan's "O.S.S '—Labor. Money to Burn Who wants money? The Germans sre urged to burn s lot of the 100,000,000,000 reichsmsrks which sre being put out of dste by tke currency reform. Thst's sbout 10 times the smount of currency in the country in 1935. The Russians sre afraid some of it might trickle into thfere. The black marketeers sre wondering how to declsre what they hsve of it in order to get some of the new kind. It sll mskes deer thst mqney isn't wealth; it is an evidence of debt, a claim on wealth. And those who run the show base their Claim on ths fact that they put up the money! Greasing the tail roads It has been figured out thst rate increases approved by the Interstate Commerce Commission have added two and a half billion of dol-ars to the income of the nation's railroads since 1946. That, we submit, is sn item. It also explains, to some degree, why the cost of living has soared to all-time highs. However, what interests us most about this act of great generosity lo corporations is that it was sll done in the name of "free enterprise." • If the American people don't know by now that there is no such thing as free business in industries thst operate on s national scale, then they will Just haye to pay .nore and more until they find it out. The role that government plays today is as far from the "rugged individualism" of the pre-Roosevelt ers ss the North Pole is from the South. We hsve reached the point in capitalist development where it now is necessary for the government to stabilize and subsidize ths class society of private ownership and worker exploitstion. Were it not for such subsidies snd paternal isms as we see from day to day, the profit economy would enter s tails pin more dizzy than that which readied the nation for the New Deal. Socialists no longer have to ar gue that government should be used ss an economic implement It is being so used. The issue now becomes— la whose behalf is the power ef government exerelsed; fer the benefit of aU tke people or for the ss curity aad profit of a privileged owning class? We hold thst the fscts in the case ot the railroads supply one of many answers to that question, all of which Justify the charge that the government is being used to keep most of the people working for the profit of a minority. Not only is that not free enter prise, but it is a wsy of life that does not fit with human freedom Organized workers may find that out if they succeed in electing their "friends" to run the Federal government this yesr. For no mstWr how well intentioned our lawmakers may be, the alternative will become increasingly cleSr: Either the American people must scrap the economy that depends upon private initiaUve and is 'parked by the hope of personsl profit for privste owners, or they must submit to more snd more clsss controls which, in ths end must^ smother democrscy. People ■ren t reslly free when they sre taxed to provide dividends for owners—Reading Labor Advocate. Two Sides to Prices There are two sides to every question. Even in politics. Abe Lincoln once explained this by showing that the word iberty has two meanings. "The Shepherd," Lincoln said, "drives he wolf from the sheep's throat for which the sheep thanks he shepherd as his liberator, while the wolf denounces him for he same act as the destroyer of liberty." When we listen to political speeches we try to figure out whichc side of the bread our magarine is on. In other words, are we sheep or wolf? Take Bob Taft's recent speech, presented as the official Republican view that labor is responsible for high prices. Here is what Taft said: "The situation which gives concern to members of both parties is the spiral of inflation resulting in constantly higher prices. But, of course, the higher prices are caused directly by he greatly increased purchasing power of the people competing for all kinds of food and other commodities." Prices, Taft believes, "have been chasing wages" ever since !ie helped kill OPA. That's Taft's sided of the story. Now let's look at the other side. ^ The year 1944 was the last full year of war. Profits were it a peak. Prices were controlled by OPA. And, there was no unemployment Here are the Commerce Department figures: From 1944 to 1947., profits of manufacturing corporations lumped 86 per cent. From 1944 to 1947, income of farmers rose 38 per cent. From lg44 to 1947, total wages paid by manufacturing corporations Actually declined, from $42.9 billion in 1944 to $42.7 billion last year. This decline resulted from a reduction in work-ng hours after the war. Quring this same period, profits of these same corporations rose from $5.9 billion to $11 billion— This means that price increases since 1944 on manufactured items have paid $5 billion more in profits, and not a cent of this increase went to pay more wages. That is the side of the picture that Taft and his collleagues in the United States Congress don't talk about. They know which side their bread is buttered on.—The Progressive Miner. More Simple Arithmetic Coal production is approximately 600,000,000 tons a year. The operators' net profit per ton is estimated (by those who are in a position to know) at approximately 68 cents per ton. Thst means the operators' profit on 600 million tons of coal s about $408,000,000. The National Coal Association, the operators' spokesman in \he nation, estimates the operators have a total investment of $1,762,000,000 in their business. On that basis of investment, the operators are earning 22.6 per cent on their total investment. Not bad, when you consider you can get only 1 per cent interest on your savings in the bank these dsys.—The Progressive. \ How About 100 Total Consumer Credit Tops $13 Billion Mark WASHINGTON — The swelling volume of installment plsn buying sent total consumer credit to new record high of $13,804,000,000 rft the start of Jane, the Federal Reserve Board reported. f Credit outstanding for install ment buying alone smounted to IS,917,000,000, sn. incresse of $220,000,000 during Msy. Automobile sales accounted for S89,* 000,000, or 40 per cent of this in- Ths rise in the volume of in-itellment credit wss partly offset by declines In credit extended or charge accounts snd single-psy-ment losns—those repayable in a lump sum. Whatever the Weather May Be By JAMBS WHITCOMH RILEY "Whstever the westher msy be, ssys he— "Whstever the weather may be, It's plaze, if ye will, an' I'll say me ssy— Supf>ostn' Today was the winter- est dsy. Wud the westher be chsngtpg bees use ye tried. Or the snow be grass were ye crucified? _ The best is to make yer own summer," says he— "Whatever the weather may be' "Whatever the weather may be," says he— Whatever the wetther may be, the gongs ye sing, an' ths Smiles ye»wesr, Thst's s - makln1 the sun shine everywhere; An' the world of gloom is s world of glee, Wid the bird in the bush, sn' the bud In the tree. An' the fruit on the stim o'.the bough," ssys he, "Whstever the westher msy be," ssys he. Whstever the westher may be!" ILGWU Reports $500,000 Gifts to Italy, Israel Forest Psrk, Pa.—David Dubin-sky, president of the International Ladies Osrment Workers tfnlon, announced thst the ILGWU has sent $225,000 to Italy in ths last 6 months to assist in the economiS rehabilitation of the country and promote the fight against com munism. » In his report to the union's general executive bosrd in session here st Unity House, the IL6WU vacation resort, Mr. Dubinsky said the union also contributed $200,-000 to support the Israeli Jebof organisation, Histadrut. The donations were reported es part of a comprehensive review of the ILGWlTs finsncisl position Assets of the union, Mr. Dubinsky said, rose from $6,427,000 ln Jsa uary, 1945, to $9,205,000 Ust May It's How Rich Are Unions? Life Msgasine some Ume ago de scribed unions in America ae "vig orous and rich." Vigorous, yes, but rich—the answer must be no. The thirty-two lsrgest unions In America control at the maximum less thsh $230,000,000 in assets for sny snd ell emergencies, less weslth for ALL unions, then the profit slone, last year, of mors than s dosen corporations, snd far less money for the COMBINED unions than the assets of st least seventy Individual corporations in America The combined assets of ALL the major unlos of the naUon wouldn't be enough to support their memberships on strike for more then nine dsys. > That's something for Life to think snd write sbout.—The" Progressive. About i#---r, „ L. ---- TOOTS rrom now r We sre ell talking about the high cost of housing. The "Wall Street Journal" makes a contribution to the discussion. It says: "Timberland in the Pacific Northwest is becoming s lesding candidate for the UUe of 'most inflated commodity. As an example: In 1934 Douglas ir stumpsge along the Washington-British Columbia border cost $2.50 a thousand feet. Now it's priced at ! 160 a thousand feet. By the Ume that boost is passed along from the lumber mill to the wholesaler to tha lumber broker to the retailer, the man who wants a roof over his head finds himself on "hot spot." A lot of this stumpsge belongs to Uncle Sam. His sgents are sell-ng it to the highest bidder. Apparently no effort is being made to protect the ultimate consumer. Incidentally, the vast aress of imber growth, which once marked the Pacific Northwest, sre rapidly dissppesring. Apparently the timber is being cut swsy without sny adequate effort ty replant. If we don't wake up, where will this leave us s hundrec years from now? Or, should we give any thought to those who wiU be alive st thst time?—Lsbor. Mtfrons Aro Doing Amazingly Well Who is s "moron?" We hsve been ssking that question for some Ume. but up to date haven't re ceived a satisfying reply. Now Dr. Ruby Kennedy, profes sor of sociology st Connecticut Col lege steps forwsrd to enlighten us She says a moron is a person with an I.Q. of 50 to 75. But Dr. Kennedy has discovered that these so sailed morons are getting slong ss well, or even better, thsn those who hsve higher I.Q.'s. They esrn ss much ss non-mo rons, and girl morons may esrn more than women and girls of "normsi Intelligence." Thst's sll very interesting. We jyonder if s lot doesn't depend on who is giving the tests? Suppose some of those morons were to catch up with Dr. Kennedy snd insist that she an*wor the questions THEY think Important. Would her I.Q. be over 75? Frankly, we don' know, but the experiment would be enlightening.—Labor. Strengthen the Fight For Peace . NEW YORK — "The best way Slsvic Americans can answer the raging pro-war hysteria in this crit-icsl period in the life of our country and the world will be to rally in a vigorous nation-wide demonstration for peace at the 4th American Slav Congress in Chicago, September 24, 26," declared Leo l£rzycki, president, and George Pirinsky, executive secretary of the American Slav Congress. Stressing the importance of the Congress, they said, "A fighting mass Congress of the representatives of Slavic American organisations throughout the country will go a long, way in strengthening the growing people's counter-offen-sive and help stop the mad drive to war which the bipartisan reactionaries are instigating and which they aim chiefly against the Slav peoples." They further warned that Slavic Americans and the American people as a whole must not allow Germany to be rearmed again. They must fight in defense of their civil rights and liberties and prepare to vote for peace, securKy and progress in the forthcoming November elections. "It is to strengthen the fight for peace." they stated, "that every Slavic American organisation, every trade union with a large Slavic membership, all freedom-loving Americans of Slav descent are urged to elect delegates and be represented at this 4th American Slav Congress." Henry Wallace, standard-bearer of the Progressive Party and the outstanding fighter for a policy of peace through understanding and cooperation with the Slavic and other wartime allies, will be the principal speaker. Wallace's ap- pearance at the ASC convention in Chicago will be awaited with gfest interest by millions of Slavic Americans throughout the country who remain true to Roosevelt's heritsge. It is not helps, but obstacles, not fSeilltios but difficulties, that make men.—W. Mathews. Dividend Boom NEW YORK—Boom times have come again for "coupon clippers " The New York Stock Exchange re-ported that holders of common stock listed on the exchange received sn sversge ot 14.4 per cent more in cssh dividends during the first hslf of 1948 thsn they did in the same period last year. Many a man has risen because he would not let his tears btlhd him.