Celje - skladišče D-Per 545/1983 COBISS 0 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 11________________Rogaška Slatina Junij 1983 Ob koncu neke bogate delovne dobe... Direktor Djinovski se je upokojil... Leta tečejo... In tako se je po šestintridesetih letih dela v naši steklarni iztekla tudi delovna doba dosedanjemu direktorju Vojislavu Djinovskemu, dipl. inženirju kemije, ki se je z letošnjim 31. majem uradno upokojil. Vojislav Djinovski se je rodil 20. avgusta 1915 v Titogradu. Gimnazijo in študij kemije je končal v Ljubljani. Med vojno je bil zaradi sodelovanja v naprednem delavskem gibanju interniran, iz internacije pa je pobegnil in se pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Na prigovarjanje Borisa Kidriča se je Vojislav Djinovski kot mlad inženir leta 1947 zaposlil v naši steklarni na delovnem mestu kot tehnični vodja. Kot mlad strokovnjak, poln energije in teoretičnega znanja, se je pričel poglabljati v probleme steklarstva, za kar je žrtvoval veliko prostega časa. Toda njegov trud ni bil zaman. Obotagen s praktičnimi izkušnjami je že leta 1965 prevzel v roke krmilo steklarne, na čelu katere je ostal polnih sedemindvajset let oziroma vse do svoje upokojitve. V teh letih se je srečeval in spopadal s številnimi problemi, ki jih je s svojim zanimanjem, z vztrajnostjo in ob pomoči sodelavcev uspešno razreševal. Glavna skrb mu je bila razvoj steklarne in kvaliteta steklenih izdelkov. V tem obdobju je steklarna dejansko prerasla iz majhne obrtne delavnice v močan in trden kolektiv, v katerem je sedaj zaposlenih že 1.600 delavcev. Ze zelo zgodaj je spoznal potrebo po vključevanju v mednarodno trgovino, kar sta mu omogočala predvsem vidna kakovost steklenih izdelkov in njegova vztrajnost, s katero se je loteval vsake naloge. Kljub ugovarjanju in pomislekom, češ, le zakaj izvažate, če lahko prodajate doma, je vztrajal. In to njegovo vztrajanje se prav sedaj potrjuje kot edina pravilna pot, brez katere Nadaljevanje na 13. strani Dipl. inženir Vojislav Djinovski je bil trideset let direktor naše steklarne. Sedaj je v zasluženem pokoju, da užije plodove svojega velikega prispevna v Rogaško in da uresniči še preostale življenjske načrte... Srečno! f \ Preberite! Amerika, Amerika! 2 Resno računajo na nas 5 Može i mora bolje! 7 Za večjo enotnost komunistov 10 Predlog pravilnika sklada vzajemne pomoči 10 Ekskurzija v Pulo 11 Maturantje se poslavljajo 11 Šest drobcev... 12 Opravičujemo se! 12 V maju 1416 delavcev 13 Martin Krumpak 13 Uspešen nastop 14 Nadvse uspešni! 15 Nagradna križanka št. 106 16 Po potovanju naših predstavnikov v ZDA Amerika, Amerika! V zadnji izdaji »Steklarja« je naš urednik obljubil članek ali »obsežno poročilo« o direktorjevem in mojem potovanju v ZDA. In ko me je opozoril, da bi bilo dobro nekaj napisati o tem, se mi je beseda pričela obotavljati približno tako, kot se oblikuje dvom v zavesti navadnega smrtnika, ki se ob doživetju dežele tako polne nasprotij, nekako obrne k sebi, išče samega sebe in potem poskuša čim prej zbežati domov, saj mu tam življenje teče čisto drugače, z drugačnimi navadami, kot med domačimi ljudmi. Že velikokrat in vsakič ponovno se nam je dogodilo isto; enemu več, drugemu manj... Velika navezanost na to, ameriško tržišče pa nas sili v vse večje izmenjavanje srečanj, tako običajno za poslovni svet, pa vendar za nas, ki to opravljamo, tako ponovno in neobičajno. Velika absorbcijska moč trga Vse sili na ta bogati trg, kjer srednje-bogati razred prebivalstva, ki predstavlja potencialno kupno moč za naše blago, šteje kar 80 milijonov ljudi. Vsi, ki kaj pomenijo v steklu, so prisotni na tem trgu! Pri vsaki poti tja in pri vsakem sprejemu Američanov pri nas se pojavlja v meni kanček dvoma: Smo boljši od drugih? Znamo biti dovolj prilagodljivi željam trga? Se bomo dovolj prilagodili cenovni politiki trga? Smo upoštevali trend ali težnjo povpraševanja in ponudbe? Spremljamo in vemo vse o konkurenci? Dovolj zaupamo vase, v svoje znanje! Bomo za vse akcije lahko prepričali naše ljudi? Imamo pravilen koncept? Že približno poldrugo leto čutimo na koži recesijo ah »počasno ekonomijo«, kot jo imenujemo na Zahodu. Ponudba je v veliki meri presegla povpraševanje; cene drsijo od začetnih 20 do 40 odstotkov in celo več! Naročila padajo; doživljamo ogromne pritiske na znižanje cen; količine posameznih artiklov nas včasih že spravljajo v obup. Pogoste so novice o bankrotih velikih znanih firm, poleg njih pa brez posebnega hrupa »umirajo« podobne steklarne v Zahodni Evropi, ki postaja zaradi najhujše konkurence našim proizvodom skoraj nedostopna. Res je, da nismo poskušali ob prehodu iz lanskega leta v letošnje dvigovati cen in da smo doživeli tudi rahlo nazadovanje v politiki cen. Res je, da nismo dosegli v lanskem letu izvoza, kakršnega smo dosegh v letu 1981 (V letu 1981 smo izvozili za 7,6 milijonov ZDA dolarjev, v letu 1982 pa smo izvozih za 7 milijonov ZDA dolarjev!), vendar si politike cen za daljše obdobje nismo pokvarili z izjemnimi popusti, kot so to morale storiti ostale branže (lesarji za 15 ah celo za več odstotkov nižje cene, itn.). Se večja resnica pa je, da smo izredno smelo načrtovali naš le- tošnji izvoz v vrednosti 7,8 milijonov ZDA dolarjev, in to v letu, v katerem časopisi vsak dan polnijo svoje stolpce s sporočih o krizi zahodnega sveta, o pretnji sesutja svetovnega finančnega sistema, o 38 milijonih nezaposlenih v zahodnem svetu (od tega v ZDA 12 milijonov) ter kar o 500 mihjonih nezaposlenih v nerazvitem svetu, da konfliktov med razvitimi in nerazvitimi, med Severom in Jugom ter med Zahodom in Vzhodom sploh ne omenjam! Nihče pa pravzaprav nima odrešilnega recepta za izhod iz krize. Že večkrat najavljeno oživljanje gospodarstva na Zahodu, ki da bo kot lokomotiva napredka potegnila tudi vlak ostalega sveta, se še ni uresničilo. Upravičeno se govori o strukturalni krizi in ne o ciklični krizi, ki se pojavlja v določenih obdobjih kot posledica nihanj. V teh težkih časih smo se odločili za novo investicijo ah naložbo, ki bo dala Takole v ZDA v prodajnih katalogih predstavljajo in reklamirajo naše izdelke! Vour choice Toseony ctossies at 29.99. Godinger barwarn at 19.99 Šale 29.99 rCtSCM'*' AMERICA^ CLAS8K3S SäFTWARE. «:%•' d.VWmy.} žž \~K «8(88. A:( # OM K>W <$A SALE 29.95 m. **••. trnu. se šale 29.99 :/rs mmv.z mo m m> mrt SIVIN8 Cii*.*# mA v/mwv mA v&m&g. z&zv. v. tilfi MM. "> m,. v.o».l»a: m:-.. Reg. SSS m. Sel c» 2 gcfctet* Reg. ? M ri j&GV&h&f. Reg. ESC $ mck Reg : CK :Cii UiCkei Kiftilž. Reg. SE?! : c-L. Cbeeee * ev Reg, SSS Čfv«»: '/85?. igv«. '4. ftfi ŠALE 19-9S ŠALE 1 ŠALE ts.se SALE 1S.SS ŠALE ŠALE za naše sedanje pojme ogromne nove kapacitete. Verjetno se je večini bralcev pri tem porajal dvom: kako se bo vse to skupaj končalo? Pred nami je investicija... Ne čisto brez vseh teh dvomov in dilem sva se z direktorjem Pelkom odpravila na dolgo pot. Lahko bi rekel, da pod težo vsega tega, kar doživljamo pri nas in okrog nas; pod težo svetovnih gibanj in še predvsem pod težo resnice, da moramo preživeti in iztrgati drugim trg do te mere, da bomo sebi zagotovili takšno razvojno pot, ki jo čutimo za pravilno in ki jo smelo načrtujemo ... Urednik Zlatko Novak je zapisal tudi namen najine poti v ZDA - sestati se z vsemi našimi sedanjimi partnerji in tudi s potencialnimi ali možnimi novimi partnerji. Ni pa omenil, da se bova pogovarjala tudi o možnostih za ustanovitev lastnega predstavništva v ZDA v raznih izvedbenih oblikah: ali po jugoslovanskih zastopništvih ali po strogo profesionalnih v steklarski branži, vepdar ameriških. Predlog ali pobuda je za tako akcijo daljši čas v krogih organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij, predvsem bolj kot potreben ukrep za pravočasno pripravo naj večjega trga na čas po dokončani novi investiciji, oziroma kot predpriprava potrebnega dodatnega plasmana naših novih kapacitet na tem tržišču. Zato ne morem daleč od naslova: Amerika, Amerika... Čudežna, bajeslovna dežela blagostanja je to, polna nasprotij, še večjih kot kdajkoli prej, ki se kaže v vsej svoji moči, v blišču in tudi v nasprotju tega. V njenem ozračju lahko obiskovalec zazna trepet in drhtenje dogajanj, krute zakone sistema, ki se mu mora posameznik prilagajati, da o poslovni poli- tiki, ki išče od firm samo eno, to je profit in preživetje v neizprosni kon-kurečni bitki, sploh ne govorimo poudarjeno! Verige veleblagovnic... Lahko bi trdil, da med obstoječimi partnerji prevladujejo taki, ki bi jih lahko razvrstili v dve posebni skupini. Predvsem se to nanaša na Department Stores (to je na verige veleblagovnic). Pri enih prevladuje odločujoča kategorija v obliki cene in to ekstremno (ah skrajno) nizke (pri občutnem nižanju cen do 40 in še več odstotkov), kateri bi se Rogaška morala prilagoditi neglede na svojo finančno situacijo. Te trgovine beležijo ničelno rast ah minimalno rast do indeksa 102 (to je letno povečevanje za 2 odstotka) in ne beležijo posebno dobrih rezultatov v prodaji stekla in porcelana. Značilno zanje je, da so se preusmerile na tiste dobavitelje, ki so popustih pritiskom trga, medtem ko je Rogaška padla iz njihovega najpomembnejšega dobavitelja v povprečje ostalih dobaviteljev, ki so manj pomembni. Tako poslovno politiko jemljemo striktno kot pravilo trga in pri njih nismo z našo politiko cen naleteli na niti najmanjše razumevanje... Naj navedem le en primer! ADG je zaradi tega zmanjšal naročila. Izgledi za po-naročila pri tej firmi niso najboljši, kolikor načelno ne bodo spremenili svojega koncepta pristopa pri nabavi blaga. Največji očitki zadevajo serijo Jasmin iz svinčenega brušenega kristala in na Glass Managerie iz kristalina, ki sploh ne pride več v poštev za nabave. Kategorični vzrok za to je v ponudbi podobnih kategorij blaga po občutno nižjih cenah drugih dobaviteljev ah grosistov - importerjev. Drugo specifično skupino pa predstavljajo uspešni Department Storesi, ki beležijo letno rast prometa tudi do 15%, pri čemer so nekateri v oddelku za steklo in porcelan dosegli vsaj tak porast ah celo večjega. Naša opcija ah svobodna izbira istih ah nekoliko nižjih cen (za kar so značilne posebej velike količine in da znesek enega naročila presega 300.000 ZDA dolarjev), so ugodno sprejele, ne predvidevajo padcev prometa in napovedujejo kljub težkim časom vsaj isti če ne celo večji promet, kot je bil v lanskem letu. Tipičen primer je firma The May Co.! Na sestanku z njenim predsednikom Mr. Martyjem Bloomom in z njegovimi najožjimi sodelavci smo dobili priznanje v obliki plakete in zagotovilo, da ostajamo njihovi najvažnejši dobavitelji svinčenega kristala. Cenijo naše akcije za pospeševanje prodaje v Bridal Registry (prodaji za mladoporočence), ki poteka vse bolj uspešno, še posebej pa v sodelovanju pri poseb- a super vaiues Stemware, barware and gifts, ours exclusively Vour choice 19,99 ovm Ai.ONf' ' ÖÄ: tofto mxoÜ:'A>X-y«'-,. imtä-wa mü totonto Cto'toit Zv i &&:;r by -.im'-f-m to 'fyttxi"-.*. Iv A<> '.'w ■■.v/t vtoAtototo»;*.................... 'tori*Ato* ...... •M vas«......................................... . toK. Oarbto to« toito:«L ■M « bito vas« dto '■/ >; arxar^i«c« - ............... a nem dogodku ob 25. obletnici serije Gallia v Mayevih trgovinah. Izrazili so posebno zadovoljstvo pri Rogaškinem prispevku za demonstracijo brušenja v štirih pomembnih prodajnih območjih firme The May Co.: Los Angelesu, Portlandu, Denverju in Pittsburghu, ki je trajala tri tedne. Lanskoletno skromno naročilo Giant ali velikih kelihov odnosno izdelkov za razstavo so letos povečali iz lanskih 24 na 119 kosov letos. »Pridobiti si želimo kupce za serijo Gallia na dolg časovni rok. Potrošniki verjamejo vanjo. Vam in nam prinaša uspeh. Potrošniki vidijo v tej seriji zelo kvaliteten proizvod po primerni ceni. Več si še želeti ne moremo. Vidimo še dolgo in uspešno skupno pot.« Tako je v zdravici povedal gospod Bloom. Novi predstavljeni program v seriji Gallia je naletel na izjemno ugoden odziv, prav tako kot ST program. Ugodne so napovedi tudi za jesenska po-naročila, ki jih bomo dobili med septembrskim obiskom nabavnega komiteja. Med tema ekstremoma ali skrajnostma pa se nahaja več Department Sto-resov (veleblagovnic), ki nihajo med eno in drugo. Tipičen primer zadnje predstavlja firma MACY’S, ki je od izjemno črnogledih napovedi prešla na zmerno politiko nabave pri nas in pri njej padec ne bo tako drastičen, kot so bile napovedi. Na sestanku z vsemi nakupovalci in odgovornimi so potrdili pravilnost Rogaškine politike ekskluzivne dobave posameznim firmam, ker se je med recesijo pojavil nepričakovan trend na trgu. Vse znamenite tržne značke ali imena gredo v prodajo v vseh diskontnih trgovinah z neobičajnimi popusti, ki so direktna konkurenca Department Storesom. Ta trend ni sicer tako prisoten na področju stekla in porcelana, je pa močno zaznaven v vseh ostalih kategorijah blaga in pričakujejo, da se bo v primeru nadaljevanja recesije razširil tudi na naše področje, to je na steklo in porcelan. Grosisti-uvozniki... Pri grosistih in importerjih smo naleteli na gluha ušesa kot predragi ali neprilagodljivi (mogoče trmasti?) proizvajalci dveh kategorij stekla: kristalina, za katerega smo že v preteklosti imeli malo šans ali izgledov zaradi vzhodne konkurence, sedaj pa jih imamo še manj; glede svinčenega brušenega kristala pa velja komentar predstavnika firme Imperial Crystal iz New Yorka gospoda Rownerja, ki je izjavil: »Gospodje, ste enostavno predragi. Poglejte! Zakaj naj se odločim za nakup v vaši steklarni?! Imam utečene kanale odnosno dobavitelje (Nemška demokratična republika in druge vzhodnoevropske dežele). Dobavlja solidno kvaliteto po izjemno ugodnih cenah, ki so približno za 50% nižje od vaših (kar je možno in ni daleč od resnice!)...« Približno isto velja za Romune in Poljake. Zato bi situacijo lahko poistovetili z vzdušjem pri nabavi grosistov in importerjev. » ... Velja pa ugotoviti,« je nadaljeval g. Rowner, »da ima vsaka steklarna neko svojo kvaliteto, v kateri prednjači pred ostalimi „Tu pa pričakujem vaše predloge!« In tu, mislim, da kakšen poseben komentar res ne bi bil potreben... Vsi pa ugotavljajo, da bomo po končani investiciji v Rogaški zanje zelo zanimiv partner, v katerem vidijo močnega in potencialnega dobavitelja, vendar ne izključno v roki, temveč z novo moderno tehnologijo, ki bo omogočila zaradi visoke produktivnosti bolj dostopno politiko cen. Pravilne odločitve... Pravzaprav to ni nobeno presenečenje ... V naši politiki je že prisotno nekaj let, deluje pa kot čisto nasprotje veljavnim odnosom z obstoječo klien-telo. Dokazuje, da smo se prav odločili in izbrali vse bolj zahtevne stranke, ki imajo na trgu zveneče ime, zahtevajo višjo kvaliteto in ogromno investirajo v propagando. Mislim ali verjamem, da skoraj ni v naši steklarni delavca, ki ne bi vsaj slišal o firmi Wedgwood of America (preberite v tej izdaji časopisa pogovor z njenim podpredsednikom! - urednikov nasvet). Firma Wedgwood je v času, ki ima obeležje krize, predstavila trgu šest serij, ki smo jih skupaj razvili in doživeli uspeh (naročila bodo letos presegla 2 milijona ZDA dolarjev), kakršnega beleži redkokdo... Filozofija je pravzaprav preprosta. Trgu je treba ponuditi kvaliteten proizvod po primernih cenah in, seveda, ob neizogibnem nacionalnem vseameriškem propagiranju (zanj bodo letos porabili 1,3 milijona ZDA dolarjev). Beležijo izjemne uspehe in načrtujejo v prihodnjem letu vsaj dvojni promet, se pravi kakšne 4 milijone ZDA dolarjev z Rogaško. V tej firmi veljamo za solidnega partnerja, nenehno pa poudarjajo, da je najtesneje povezano dobro ime z dobro kvaliteto. Povpraševanje je večje od naših sedanjih zmožnosti. Iz tega dialoga se nam nudi rešitev na dlani... Resen partner nudi kot dobavitelj v prvi vrsti solidno sodelovanje v resni kvaliteti svojih proizvodov. Roka in njeni kvalitetni proizvodi imajo svojo prihodnost, trdijo pri Wedg-woodu. In lahko jim verjamemo. Izrazili pa so tudi svoje veliko zanimanje Razstavni prostor v trgovini v ZDA, kjer prodajao našo serijo »Živeli« za odkup novih kapacitet Rogaške, pridobljenih v naslednjih nekaj letih z novo naložbo. Toda o tem kdaj drugič! Sedaj padajo največji očitki naši politiki cen na področju svinčenega kristala na račun ponudbe dveh firm, Importe rjev in distributerjev tega blaga v ZDA. To sta firmi TOWLE in MIKA-SA. Obe uvažata strojno pihan in ročno ali strojno brušen svinčeni kristal, predvsem v kelihih in kozarcih pa tudi v posamičnih darilnih artiklih (Holloware). Njihove cene se gibljejo, odvisno od stopnje brušenja, med 6 in 15 ZDA dolarji, odvisno od popustov, ki jih dajeta, in ki dosegajo od rednih cen od 35% do celo 65%. Dokazovanje konkurenčnosti je včasih dokaj sporno, je pa prisotno in se mu v pogovorih ne da izogniti. Napovedi so različne; strokovnjaki, ki poznajo situacijo, pa napovedujejo, da firmi dolgo tako hudega konkurenčnega boja ne bosta zdržali. V primerjavi z njima bomo imeli v Rogaški po končani novi investiciji večje šanse ali priložnosti od njih, ker bomo nudili blago končnega videza ročne izdelave, narejenega z najsodobnejšo tehnologijo in z bogatim brusom, česar omenjeni firmi zaradi pomanjkanja brusilcev ne moreta nuditi. Naš cilj je maloprodajna cena naših izdelkov med 12 in 20 ZDA dolarjev, kar profesionalci, ki poznajo branžo, ocenjujejo za zelo ugodno in ne vidijo posebnih problemov pri njihovem plasmaju oziroma prodajanju. Prvič je pomembno dejstvo, da bomo po cenah in po tipičnosti Rogaškinih proizvodov zanimivi, drugič pa je pomembno, da se bomo z novimi kapacitetami pojavili v času ponovne gospodarske rasti (za kar pa sedaj še ni dokazov). Toda tudi pri omenjenih dveh firmah ter pri drugih važnih grosistih in importerjih smo pustili »odprta vrata« za bodoče sodelovanje, ki pa bo v veli- ki meri odvisno od našega bodočega koncepta. Lastno predstavništvo v ZDA Časovna stiska in obveza, da poleg povečane prodaje obstoječega sorti-menta prodamo vse bodoče kapacitete, sta nas prevzaprav potisnili v položaj, ki nam veleva čimprej odpreti lastno predstavništvo v ZDA. Je več možnosti za to in obravnavali smo vse. Med obiskom v ZDA smo dobili že ponudbe in pri naših strankah smo že najavili možnost spremembe, s tem da jih bomo obširneje o tem informirali med septembrskimi pogovori v Rogaški. Kdo so ponudniki in kako se lahko organiziramo? Ena izmed možnosti je, da priključimo našega zastopnika steklarne k enem izmed že obstoječih trgovinskih predstavništev Jugoslavije, ki že leta delujejo v New Yorku. Druga možnost je, da najamemo profesionalca, vendar državljana ZDA, ki dobro pozna našo branžo. Tretja možnost pa je sklenitev pogodbe z eno izmed znanih firm, ki že imajo izkušnje in ki, seveda, razpolagajo z vsem potrebnim - od vzorčnih sob do potniške službe in skladiščnih kapacitet... Predvsem je pri tem važno dejstvo, da bi nam boljša obdelava trga in večja prisotnost na njem omogočila večji promet in izvimejše spremljanje dogajanj na njem. Vse steklarne z renomejem imajo svoja zastopstva in tudi naši sedanji kupci imajo o naši nameri pozitivno mnenje. Do priprave strokovnega predloga in do odločitve o tem zato ni več daleč. Predlog bo narejen in obravnavan v juliju, zato bodo kaj več o njem napisali, ko bo dorečen! Le ni vse tako črno...! Splošen vtis po končanem obisku v ZDA torej le ni tako črn, kot je bil pred najino potjo... Ne moremo in ne smemo pa pričakovati, da bomo tako, kot smo še pred tremi leti, imeli vso proizvodnjo prodano na začetku leta. V tej situaciji moramo biti zadovoljni, če imamo proizvodnjo za izvoz prodano za dva meseca ali za tri mesece vnaprej, četudi vlagamo v to večje napore in četudi intenzivnejše obdelujemo vse kupce in vse trge. Zadnje dni se veliko govori o prvih resnih znakih oživljanja gospodarstva ZDA. Ze jesenska prodaja bo to potrdila ali zanikala. Na našem prometu oziroma na rasti naročil pa se bo to, če gre res za rahlo oživljanje, odrazilo šele pri naročilih v prihodnjem letu. Sedanje razmere zahtevajo intenzivno obdelavo vseh sedanjih in novih partnerjev ter hkratno iskanje dolgoročnih rešitev, kar vse naj bi utrdilo naš položaj predvsem tam, kjer prodajamo največ, to je v Združene države Amerike. Dvomi so sedaj torej manjši, ne ostajamo pa brez njih, saj sta poleg poslovne politike potrebna razumevanje in podpora celotnega kolektiva. Predvsem v kvalitetnem delu, ki bo naše proizvode dvigalo še naprej nad pov-preje ponudbe. Zatorej ni prostora za obotavljanje in cagavost! Se bolj bomo morali zavihati rokave! Naj s to mislijo končam..! Prevzela me je med potjo iz ZDA, med vožnjo iz Zagreba domov. Prijeten občutek navdaja vsakogar, ko se vrača med svoje ljudi po skoraj dveh tednih betonske džungle New Yorka in maratonskih pogovorov. Človek se pomiri ob pogledu na zelene griče in lepo naturo naše ožje domovine. Ponovno spozna, da so rešitve za nas vse v našem boljšem delu in v hitrejšem ukrepanju, ker to od nas pričakujejo vsi! FRANC JANKOVIČ Wedgwood of America Resno računajo na nas Sredi junija se je mudil v naši steklarni podpredsednik firme Wedgwood of America gospod Dick Tellier. Ker zadnje čase mnogo slišimo govoriti o naročilih te firme, ki so nam povzročila precej težav v proizvodnji, smo se odločili zastaviti gostu in kupcu nekaj vprašanj. Odgovoril je nanja in to zelo izčrpno. A najprej naj vam g. Tellierja predstavimo! Gospod Dick Tellier je bil prvič v naši steklarni že leta 1967 kot predstavnik firme AMC. Spominja se, da so potekali takrat poslovni pogovori v starih hotelih in da steklarna še ni imela vzorčne sobe. Pozneje je prevzel me- sto podpredsednika pri firmi The May Co. in v tistem času je tudi naš promet s to firmo močno porastel. Kot vrhunskega profesionalnega strokovnjaka ga je pred nedavnim pridobila za sodelovanje firma Wedgwood of America in kaže, da bo tudi tokrat z njegovim posredovanjem promet steklarne s to firmo hitro naraščal... Nasploh opaža g. Dick velike spremembe v našem kraju, v steklarni pa ugotavlja napredek na področju designa in marketinški pristop pri prodaji. Gospod Tellier, predstavite nam firmo Wedgwood of America in njene ambicije na področju svinčenega brušenega stekla!? »Predvsem bi rad opozoril, da firma Wedgwood zelo veliko daje na svoje ime ali na svoj image (Izgovori: imidž, STEKLAR s poudarkom na prvem »i«! - ur. opomba). Gre za 230 let tradicije! Sama firma, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo kvalitetnega porcelana, je angleškega izvora, ima pa podružnice v ZDA, Kanadi in Avstraliji. V večji meri želimo v naš program vključiti svinčeno brušeno steklo. Doslej je proizvajala to za naše potrebe tovarna Galway z Irske, vendar smo jo prodali. Sodelovali smo tudi s firmo Stewart iz Velike Britanije. Sedaj pa načrtujemo sodelovanje z vašo steklarno. Kot zanimivost naj omenim podatek, da je Wedgwood of America v preteklem poslovnem letu ustvaril promet za 280 milijonov dolarjev«. Glede na takšen obseg prometa ste prav gotovo opredelili možen obseg prometa z pašo steklarno? »Za naslednje leto bi radi podvojili promet, kar naj bi naneslo okrog 4 milijone dolarjev, v petih letih pa računamo na promet z Rogaško med 8 in 10 milijoni dolarjev letno, če boste le zmogli slediti tem številkam. Vaše sedanje kapacitete namreč tega ne bodo omogočale, seznanjeni pa smo z vašimi razvojnimi načrti. Najprej želimo kolikor toliko pokriti potrebe ameriškega trga, pozneje pa nameravamo razširiti poslovanje oziroma prodajo vaših izdelkov na Kanado, Avstralijo in na Orient.« Kakšen je odziv kupcev na prve pošiljke ponujanih izdelkov, ki smo jih razvili skupaj? »Nadpovprečno dober! Tudi sami nismo pričakovali kaj takega. To je gotovo velika zasluga imena Wedgwood, ki je vgravirano na vseh izdelkih. Vedeti je namreč treba, da je to ime močno vsidrano na ameriškem tržišču in da so kupci Wedgwooda iz tako imenovanega zgornjega razreda. Torej gre za petične kupce! Za leto 1984 že planiramo začetek distribucije tudi na tržišča Kanade, Avstralije pa tudi Anglije. Naša firma namenja precejšnja sredstva za nacionalno vseameriško propagando. V tem letu bo Wedgwood za te namene porabil 2 milijona dolarjev, od tega kar 1,3 milijona za propagiranje svinčenega brušenega stekla«. Kako je nastalo šest poznanih osnovnih serij svinčenega brušenega stekla? Načrtujete še nove? »Štiri serije - Monarch, Dinasty, Sovereign in Majesty - so prirejene štirim najbolje prodajanim serijam porcelana, medtem ko sta preostali dve -King in Iperial - takšni, da ju lahko kombiniramo k vsemu našemu porcelanu ... Sicer pa ne načrtujemo večje širitve programa! Na tak način bo, namreč, mogoče dvigniti tudi produktivnost proizvodnje, ki jo boste zato lažje osvojili v zaželeni kvaliteti in količini. Kar se kvalitete tiče, želimo zares konstantno ali stalno dobro in izenačeno blago! Ni pomembno blago le spraviti v trgovine; to se mora tudi prodajati! Preširok Sortiment bi to onemogo- čil...! Za ilustracijo naj navedem podatek, da se je v trgovini Rich’s v Atlanti za nakup naših skupnih izdelkov že v prvem mesecu odločilo 77 mladoporočencev, kar ocenjujemo za izjemen uspeh. Sedaj je povpraševanje po naših skupnih iždelkih veliko večje, kot so možnosti dobave. Načrtujemo vaše artikle z našo oznako naraditi tako znane, kakor je znan v ZDA kristal Wedgwooda.« Kako ocenjujete gospodarski položaj v ZDA in kako je le-ta vplival na vašo prodajo? V Wedgwoodu so zelo natančni! Vsaka steklenica mora meriti točno en liter! - foto Z. Novak Wedgwoodova poslovna zgradba s skladišči in obdelavo podatkov v New Yerseyu »Wedgwood of America je lani zabeležil drugo najboljše poslovno leto v svoji zgodovini; tako po obsegu prometa kot po profitu. To kaže, da se s primernim pristopom, z ustrezno kvaliteto in ravnjo cen ter z designom da mnogo doseči. Ameriški kupec želi kvalitetne izdelke, združene z znanim imenom, kar zopet zagotavlja visoko kvaliteto.« Imate tudi svoje drobnoprodajne trgovine, oziroma kakšne zahteve postavljate prodaji na drobno? »Gradimo drobnoprodajno mrežo v San Franciscu, Dallasu, Atlanti, New Yorku in New Jerseyu, do leta 1985 pa načrtujemo z drobnoprodajo zajeti vsa pomembnejša mesta v ZDA. Sicer pa drobni prodaji določamo nivo cen, ne dovoljujemo razprodaj naših izdelkov in določamo pogoje glede dostave blaga na prodajnem mestu. Sedaj so naši skupni izdelki le v 123 trgovinah, sicer pa se z branžnimi trgovinami naše blago pojavlja v 1.300 trgovinah, medtem ko poslujemo vsega skupaj s kakšnimi 8.000 osnovnimi strankami.« Pred našo delovno organizacijo so zahtevne naloge, saj moramo s primerno poslovnostjo glede kvalitete in dobavnih rokov odgovoriti na zanimanje, ki ga kaže Wedgwood. Ah za prihodnost načrtujete oblike poslovnega sodelovanja, s katerimi bi presegli čisti kupno-prodajni odnos? »Z naše strani smo zagotovo pripravljeni preseči sedanji način sodelovanja oziroma poslovanja. Uvajamo najsodobnejši računalniški sistem za vodenje zalog in vam bomo omogočili sproten pregled nad stanjem naših potreb. To bo gotovo dodatna kvaliteta v poslovanju. Pripravljeni pa smo prevzeti tudi vso vašo prodajo svinčenega brušenega stekla na tržišču ZDA.« V kolikšni meri je ime »Rogaška« poznano na tržišču ZDA? »Steklarna Rogaška ima gotovo ustrezen ugled predvsem v strokovnih poslovnih krogih. Gospod Ford iz Mil-wakeeja me je vprašal, od kod imate te izdelke? (Mislil je na naš skupni program). Iz Jugoslavije, sem mu odgovoril. Če so iz Jugoslavije, so iz Steklarne Boris Kidrič, je dejal in naročil te izdelke ... Z imenom pri končnem po- trošniku pa je že težje, saj so za to nujna velika sredstva, ki jih je treba namenjati za oglašanje in za ekonomsko propagando. Od naših zdajšnjih kupcev vas pri končnem potrošniku reklamirajo ADG in The May Co...!» Hvala za pogovor, gospod Dick! Pošljemo vam primerek »Steklarja« s prevodom pogovora in upamo, da nam boste še kdaj povedali ah sporočili kaj zanimivega za naše glasilo?! »Tudi jaz sem prepričan o tem! Hvala in nasvidenje!« Gotovo bi se dalo še marsikaj pripisati, saj se nam z Wedgwoodom odpirajo nove perspektive. Toda o tem se bomo gotovo še pogovarjali in še bo časa, da o vsem tem povedo kaj več tudi naši vodstveni delavci iz prodaje in iz proizvodnje. Za nas pa bo sedaj prav gotovo osrednja naloga, da v tej začetni fazi sodelovanja s firmo Wedgwood of America izpolnjujemo postavljene zahteve glede kvalitete, kar bo porok za uspešno sodelovanje v bodoče. Z. N. Dojam nakon posjete »Dalmacijakristalu« i »Tehnokristalu« Može i mora bolje! Nadam se da čemo se u potpunosti razumjeti zašto ovaj članak ne pišem na slovenskem jeziku. Prije svega moramo imati u vidu činjenicu da je vrlo mali broj suradnika u Vrgorcu i Kardeljevo, ko ji razumiju slovenski jezik a da je u Rogaškoj i u Kozju daleko veči broj naših suradnika, kojima razumijevanje ovako napisanog članka neče predstavljati nikakvih poteškoča. Kada u radnim organizacijama ocije-nimo da bi udruženim snagama mogli postiči bolje uspehe u privredjivanju, pokrečemo samoupravni postupak da bi do takvog udruživanja i došlo. I kod nas je taj postupak okončan prošle 1982. godine glasanjem na referendu-mima. U svim osnovnim organizacijama udruženog rada Steklarne »Boris Kidrič« kao i u »Dalmacijakristalu« iz Vrgorca te u »Tehnokristalu« iz Kardeljeva prevladalo je mišljenje da čemo tako udruženi biti jači. Kao i kod svake druge promjene i tom prilikom pokazalo se da ima radnika u svim osnovnim organizacijama udruženog rada, koji misle drukčije. I to treba promatrati kroz prizmu našega svaki-dašnjega života i rada i pomiriti se či-njenicom da nikada nečemo po svim pitanj ima postiči 100% suglasnost. Kola na nizbrdici _ Svijesni činjenice da su osnovne or-g ganizacije udruženog rada »Dalmaci-■ jakristal« i »Tehnokristal« mladi ko- lektivi, opča je ocjena bila da im je potrebna pomoč u svim vidovima. Tako je nekoliko naših suradnika steklo-brusača radilo dolje vreme u Vrgorcu i Kardeljevu. Pored njih odlazili su ta-mo i drugi profili radnika, za koje se smatralo da su neophodni. Da li je do-sadašnja pomoč dostatna mogu najbolje ocijeniti radnici tih dvoju OOUR-a. Tromjesečni obračun pokazao je da poslovanje ovih dvoju OOUR-a nije onakvo kakvoga bi željeli i kakvo bi morah biti. Ovom prilikom i nema potrebe po detaljnjijoj analizi toga razdobja jer su svi radnici naše radne organizacije več dobro upoznati sa poje-dinostima. Medjutim negativna kreta-nja nisu mogla proči nezapaženo. Naprotiv, trebalo je poduzeti neke konkretne korake, koji bi efikasno zaustavili kola, koja su, prema podaci-ma i za mjesec travanj, na nizbrdici. Ocjenjujuči ova kretanja kao neugodna, stručni kolegij razmatrao je za potrebno da netko iz Rogaške Slatine krene put Vrgorca i Kardeljeva. Sa za- datkom da pomogne u okviru svojih mogučnosti. Odluka je pala da to bude pisac ovih redaka. Moram priznati da sam uprkos dosta vehkom radnom iskustvu bio u velikoj nedoumici. Razmišljao sam neprimjer o torne da je več dosta naših suradnika bilo u tim OOUR-ima i da na kraju krajeva ipak imamo različita gledanja na neke stvari. Rezonirao sam lakoti j er o torne da li če ta pomoč biti prih-vačena onako kako je i zamišljena, jer dobro je poznato da nismo naročitoo-duševljeni kada nam netko dolazi sa »strane« i čeprka po našim nedostaci-ma. Razmišljao sam dalje i o torne da h je potrebno raditi sa našim suradnici-ma dulje ih krače vremensko razdob-lje. Poslije svih razmišljanja i dilema, opredeljio sam se za izvršenje mog za-datka na ovaj način: 1. Raditi u svakom od dvoju OOUR-a po pet radnih dana. 2. Ocjeniti radnu disciplinu (poče-tak rada, odlaske na doručak i povratke, odlazak po završetku radnog vremena te disciplinu u toku radnog vremena). * 3. Ocjeniti kvalitet rada. 4. Zaviriti u režiju i »režiju«. 5. Ocjeniti organizacij u rada. 6. Registrirati primjedbe na račun STEKLAR drugih OOUR-a, odnosno radne organizacije. 7. Ocjeniti objektivne poteškoče, koje ih sputavaju u ostvarivanju ra-dnih zadataka i mogučnosti kako pre-vaziči postoječe stanje. 8. O svim zapažanjima sastaviti pismeni izvještaj i obavjestiti sve OOUR-e, kao i dati prijedloge za otkla-njanje nedostataka. Pregršt nedostataka U toku rada (u Vrgorcu od 22. do 27. 5. i u Kardeljevo od 29. 5. do 4. 6.) uočio sam niz nedostataka medju kojima su neki dobro poznati več otprije. U interesu objektivnog prikaza stanja, dužan sam ih objelodaniti. Sa jedinom želj om da njihovo otklanjanje pridonese boljim radnim uspjesima, što u krajnoj liniji znači bolji družbeno-ekonomski položaj radnika u ova dva naša OOUR-a i radne organizacije kao cjeline. Moram priznati da me je neugodno iznenadilo slabo korištenje radnog vremena ovih radnika u Dalmacijakri-stalu, koji su, kako inače uobičajava-mo reči, prisotni na radu. Neču biti nepravedan i previše strog prema staklobrusačima i drugim ra-dnicima ovog OOUR-a ako s punom odgovomošču ustvrdim, da radi kasni-jeg početka rada (dok poslovodja ne rasporedi radnike na svoja mesta), pri-jevremenog odlaska na doručak te večeru i vračanja na posao poslije toga, prijevremenog odlaska kuči poslije za-vršetka radnog vremena. Ako znamo da bi morali efektivno raditi 7,30 sati vrla lako čemo ustanoviti da je to osje-tan gubitek, što se može vrlo lijepo izraziti sa 13,33%. Takodjer je neugodan podatak za mjesec travanj 1.528 sati bolovanja do 30 dana, što je u odnosu na 6.589 sati, koliko je brusača bilo prisutno na poslu 17%. Ovdje nisu uzeti u obzir poro-diljski izostanci 1.056 sati. Neshvatlji-vo je takdjer da je bilo 319 sati oprav-danih izostanaka. Dodamo li torne 51 sat neopravdanih izostanaka, dolazi-mo do poraznog podatka, da je od 77 brusača, koliko iz je na spisku, u trav-nju radilo samo 37,4 pošto. Ako svemu ovome dodamo još po-neki, košarkaši bi rekli »tajmaut« po-jedinaca i loše postizanje faznih normi - za 19 radnih dana u svibnju (maju), koliko smo ih pratili, od 59 staklobru-sača samo njih 14 prebacilo je normu preko 100, dok se prosjek kreče oko 81% i to brez odbitka II. i III. klase! Sto se tiče Tehnokristala, po istim mjerilima, iskorištenost radnog vremena prisutnih na poslu je veča ali treba reči da je i kod njih prisutno uzimanje »tajm-auta« i slabo postizanje radnih normi. Od ukupno 46 prače-nih radnika devet njih je prebacilo normu preko 100, dok je prosjek svih 83,3% i to bez odbitka II. in III. klase, ko j a je nastala eventualnom greškom brusača. Bolovanja do 30 dana iznosi 10,02%, iznad 30 dana pa čak 11,37%. Dosta zabrinjavajuča je takozvana proizvodna režija. To je ona režija, koja nastaje zbog popravki stakla prije poliranja u kiselini i poslije konačnog pregleda robe. U Dalmacijakristalu nema-ju anlize te režije, dok je u Tehnokri-stalu u svibnju u odnosu na ukupan broj radnih sati iznosila 12,37%. Na mene je ohrabrujuče djelovala s poznaj a do koje sam došao tokom deset radnih dana, da naši suradnici u oba OOUR-a mogu napraviti sve deze-ne na opče zadovoljstvo svih nas. Ali...? Samo pod uvjetom da nijednog trenutka ne smiju - kao ni ostali sta-klobrusači - reči: »Lako čemo!«. Radi toga što upravo takvim odnosom prema radu padamo na ispitima, koji su inače najlakši. Kvalitetu rada i smanjenju »proizvodne« režije mogu i moraju doprinjeti poslovodje (njihova funkcija je slična smjenovodjama u brusionici u Roga-škoj Slatini), time što bi popravljajuči bruseve i izvan toga morali ujedno kontrolisati rad svakog poj edinca. Organizacija rada sprovedena je po uzoru na Kozje zbog toga što i u ovim OOUR-ima rada po faznim normativi-ma. Fazni normativi ne mogu biti razlog za predugo čekanje na raspored rada i druge probleme. Cinjenica, da je u jednom i dragom pogonu nastalo veliko usko grlo u proizvodnji, govori u prilog tvrdnji, da je organizacija rada podbacila. Nagomilane količine treba-lo je i što prije otpremiti u skladište gotovih proizvoda. Tek onda če biti moguče uspostaviti novu organizaciju rada, koja če put proizvoda od skladi-šta sirovine do skladišta gotovih proizvoda skratiti na najmanju moguču mjeru. Razgovarajuči sa suradnicama u jednom i dmgom'OOUR-u stekao sam dojam da jednima i drugima smeta velika režija i »režija«. Ovu drugu režiju stavio sam pod na-vodnike, da bi lakše razumjeli o čemu se zapravo radi. Riječ je naime o »režij-cima«: poslovodjama - u svakom OOUR-u po dva plus vodja proizvodnje u Kardeljevu, šest radnika na pa-kovanju, dvije pregledačice prije pa-kovanja, tri obilježevačice (označeval-ke!), četvorica polirca u kiselini i odr-žavač pogona. Ovo se odnosi na Vrgo-rac, a za Kardeljevo nemam tih poda-taka. Ne bih se mogao služiti sa onima, koji napadaju ovu režiju i svrstavaju je u red ostale režije. Znamo da su ova radna mjesta sastavni dio procesa proizvodnje pa prema torne možemo razgovarati samo o broju rednika na tim radnim mjestimä a nikako o suviš-nim radnim mjestima. Mislim da bi se mogli lako služiti i po pitanjima ostale režije, na koju naj-češče svaljujemo drvlje i kamenje. Ne-kad opravdano a ponekad znamo biti nepravedni. Barem prema pojedinci-ma. Služiti se možemo tek onda, kada napravimo detaljnu analizu, a nju treba napraviti što prije. Nišam pozvan da dajem konačan sud o broju režijskih radnika u kance-larijama ali sam sklon ovim mišljenji-ma da tu stvar treba riješiti pod hitno i reči što nam je neophodno potrebno a što treba ocijeniti kao suvišno. Ipak, STEKLAR usudjujem se napisati da bi moj pri-jedlog odgovornim bio: »Treba sma-njiti broj režijaca u kancelarijama. Zbog toga što su neke funkcije prenesene na radnu organizaciju. Ni u Rogaškoj nismo bezgriješni! U namjeri do što objektivnije prikažem obostrane nedostatke, morao sam i ja sjesti na »optuženičku« klupu. Su-radnici iz Vrgorca i Kardeljeva stalože-no su iznosili primjedbe na neke stvari, koje i njima ponekad dižu tlak. Da to ne bi ostale neke stvari, evo ih: 1. Dogovoreno je prije godinu i po da se sredi pitanje horizontalnog brusnog stroja ali još ništa nije učinjeno. 2. Nastaje razlika izmedju komada koji su otpremljeni i onih koji idu u skladi-šte. 3. Šaljemo krivo brušene komade (čaše, kelihe). 4. Šaljemo robu sa slabo snimljenim unutrašnjim rubom. 5. Šaljemo robu sa dlakama (vinde), kamenčičima i mjehuričima nedozvo-ljenih veličina. 6. Pojavljuje se takozvani tehnični lom; obručiču što je posledica paljenja rubova i pretanko napuhani predmeti. 7. Žele ali ne dobivaju materijale za radnički savjet. 8. 9. Žele više bruseva marke »ATLANTIC«. 10. Postavljajo pitanje, zašto kasnimo sa pregledom robe ko j a stiže iz njihovih OOUR-a. Eto, to je moj domači zadatak, koje-ga če mi momoči riješiti (neke več rije-ševamo) suradnici u Rogaškoj Slatini i na sva pitanja odgovoriti putem ljudi, zaduženih za pojedina pitanja. Ima snaga za zaokret na bolje Dobro je da o nedostacima govorimo otvoreno, bez ovijanja o celofan. Sagledavanje vlastitih slabosti može i mora nas mobilizirati ka traženju novih riješenja. Nikada nas ne bi smio ukliještiti takav pesimizam kakvoga sam primječivao med ju svim kategorijama naših suradnika u Dalmacijakri-stalu i Tehnokristalu. Postavlja se pitanje, kako ga preva-ziči, istjerati iz naših svakodnevnih misli? Lako je mudrovati, reči če net-ko, ali je teško izači iz vlastite kože. Možemo se stožiti s time, da nije posve lako ali se nikako ne možemo stožiti sa onima, koji tvrde da se ništa ne može učiniti . Ima radnika kako u Dalmaci-jakristalu tako i u Tehnokristalu, koji mogu napraviti veliki zaokret u pozi-tivnom pravcu. I to raduje. Ali ti radnici morajo biti načistu da bez akcije nema zaokreta. Treba sjesti i čvrsto se dogovoriti kuda usmeriti pravac broda. Sve mi se čini, da če trebati zakopati ratnu sjekiru iz proš-losti i možda oprostiti koji grijeh, ali sa jasnim ciljem da u budučnosti neče biti niti kolebanja niti gledanja kroz prste bilo komu. Kada več pišem o nedostacima subjektivne prirode, ne bi valjalo zaobiči i drugu stranu medalje te ništa ne napisati o objektivnim poteškočama. Ima i njih. One ih sputavaju u ostvarivanju boljih rezultata. Prije svega ne smije-mo smetnuti s uma istinu da su to mladi suradnici, pred kojima je bu-dučnost. Kao dokaz da se radi o vrlo mladom kolektivu evo podataka iz Vrgorca o radnom stažu brusačkog kadra: 23 ili 35,9% radnika sa radnim stažem do jedne godine, 5 ili 7,8% radnika sa radnim stažem od jedne godine, jedan ih 1,5% radnik sa radnim stažem od dvije godine, 4 ih 6,2% radnika sa radnim stažem od tri godine, 14 ah 21,8 radnika sa radnim stažem od 4 godine, 5 hi 7,8% radnika sa radnim stažem od 5 godina, 8 ih 12,5% sa radnim stažem od 6 godina, 3 ih 4,6% radnika sa radnim stažem od 7 godina i jedan ih 1,5% radnik sa radnim stažem od 8 godina. Prosječan radni staž brusača je 3,31 godine a taj prosjek za Kardeljevo je 3,09 godine. Za sve one, koji mogu i hoče objektivno ocjeniti mogučnosti ovako mla-dog kolektiva, svaki komentar je suvi-šan. Medju objektivne poteškoče možemo slobodno svrstati i slabije Strojeve opčenito, a da ne govorimo o onima, koji ne mogu na sebe prhniti bru-seve večih dimenzija. Sigurno je i to da nesredjeno stanje po pitanju prehrane kumuje slabijim rezultatima. Zaključak Dragi čitaoče, suradniče! Pred to-bom je jedno možda ne baš sredjeno razmišljanje. Pisano je tako da bi i tebe potstaklo na shčno ih još dublje razmišljanje od ovog. Zamjeri mi ih ne, ah u svakom slučaju udubi se barem u jednu od ovako nabacanih misli. I bit če mi neobično drago ako tvoja misao na koji bito način dopre i do nas svih. To de nam pomoči da zajedničkim sna-gama pobjedimo naše nedostatke. Ne samo u OOUR-ima o kojima je obdje bito najviše riječi, nego i u drugima. Na osnovu svega napisanega ja bih na kraju sažeto preporučio uvažavati o ve činjenice: ★ Kvahtet rada na zadovoljavaju-čoj je raizini. ★ Uskladištenih komada mora biti više. ★ Postoji potencijal koji može po-vuči naprijed. ★ U Rogaškoj demo ispuniti naš dio zadataka. ★ Največe breme, ako se tako može reči, moraju ponijeti u Dalmacijakri-stalu i Tehnokristalu. ★ Samo zajedničkim snagama možemo ispuniti zadatak iz naslova članka »Može i mora bolje«! Što se tiče pisca ovih redaka, stojim na raspolaganju ako i dok mogu biti od koristi! JOVO TIŠMA Žele uvid u kalkulaciju. Več izdelkov moramo odpremi ti v skladišče...! - foto Z. Novak STEKLAR Akcijsko povezovanje osnovnih organizacij ZK Za večjo enotnost komunistov Oba statuta, statut Zveze komunistov Jugoslavije in statut Zveze komunistov Slovenije, prinašata pomembne novosti na področju organiziranja in delovanja zveze komunistov. Predvidevata ustanovitev stalnih ali občasnih konferenc v tistih delovnih organizacijah, v katerih je organiziranih več osnovnih organizacij ZK. Akcijsko povezovanje, poenotenje delovanja komunistov, osnovnih organizacij in organov zveze komunistov je obvezno, kadar gre za skupna vprašanja: za uveljavljanje samoupravnih odnosov, "'dohodkovnega poslovanja, združevanja dela in sredstev, oblikovanja, sprejemanja in usreničevanja skupnih razvojnih programov, itn. Glede na to, da je v steklarni organiziranih sedem osnovnih organizacij zveze komunistov in da so v njih številna skupna vprašanja, ki izhajajo predvsem iz tehnološke in dohodkovne povezanosti temeljnih organizacij, bo treba tudi v steklarni organizirati akcijsko konferenco zveze komunistov. Taka konferenca in organ za sprejemanje odločitev in sklepov, temveč je organ, v katerem se komunisti V javni razpravi je... dogovarjajo, razpravljajo in izmenjujejo izkušnje o vsem tistem, kar je skupnega pomena in kar zanima vse članstvo oziroma, za kar ocenijo osnovne organizacije ZK, da je treba urejati enotno in na ravni vse delovne organizacije. Akcijsko konferenco naj bi sestavljali: ali vsi člani osnovnih organizacij ZK ali pa določeno število članov iz vsake osnovne organizacije, vendar se je treba o tem še dogovoriti. Usmeritve, sprejete na akcijski konferenci, postanejo obvezne za vse komuniste, ko jih potrdijo vse osnovne organizacije ZK. Akcijsko konferenco bo vodilo predsedstvo, katerega naloga je sodelovati v organizacijskih pripravah za konferenco, voditi konferenco in spremljati ter nadzorovati, kako se sprejete obveznosti uresničuje. Predsedstvo tudi usklajuje delo med osnovnimi organizacijami ZK ter o tem poroča organizaciji ter organom zveze komunistov. Predsedstvo imenuje zato akcijska konferenca izmed sekretarjev osnovnih organizacij ZK, izmed članov občinskega komiteja ter mestnega komiteja ZKS ter iz članov centralnega komiteja ZKS ter iz vrst drugih komunistov, zaposlenih v steklarni. Da bi mogli uresničiti določila obeh že omenjenih statutov, se bomo morali čimprej dogovoriti o posameznih, še nerazčiščenih vprašanjih v zvezi z organiziranjem akcijske konference, saj je veliko takih, o katerih se bo treba sporazumeti za vso delovno organizacijo. Prav gotovo pa bo takšna oblika organiziranja komunistov prispevala tudi k učinkovitejšemu delu osnovnih organizacij ZK, saj se je zadnja leta dogajalo, da so bile te pogosto neučinkovite prav zaradi različnih stališč in zaradi nepoenotene akcije. ALOJZ JUHART ... Predlog pravilnika sklada vzajemne pomoči V razpravi je besedilo predloga pravilnika za sklad vzajemne pomoči, da bi se z njim vsi delavci steklarne nadrobno seznanili! Na podlagi 477. in 478. člena zakona o združenem delu ter 96. in 97. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo steklarna »Boris Kidrič« so delegati delavskega sveta organizacije združenega dela na seji dne............sprejeli naslednji Pravilnik o skladu vzajemne pomoči 1. Uvodne določbe 1. člen S tem pravilnikom delavci urejamo namen sklada vzajemne pomoči (v nadaljevanju: sklad), način oblikovanja in višino sredstev, način in oblike nudenja denarne pomoči in druga vprašanja, ki so povezana s poslovanjem sklada. 2. člen V delovni organizaciji se oblikuje sklad, iz katerega bomo prejemali denarno pomoč - posojilo (v nadaljevanju: posojilo) delavci, ki smo se s pisno izjavo odločili, da namenjamo del sredstev iz svojih osebnih dohodkov za oblikovanje sklada. Posojila bomo prejemali v primerih, v višini in ob pogojih ter po postopku, ki so določeni s tem pravilnikom. 2. Način oblikovanja sklada 3. člen Sklad se oblikuje iz sredstev, ki jih delavci namenjamo ob vsakokratnem izplačilu akontacije osebnega dohodka in sicer v znesku 100 dinarjev. V sklad vložena sredstva se ne obrestujejo. Delavec lahko preneha plačevati v sklad in zahteva izplačilo vplačanih sredstev, če poda za to pisno izjavo. 4. člen Delavci imamo pravico do posojila po določbah tega pravilnika. Sredstva sklada se vodi na posebnem tekočem računu, na katerem mora biti vedno najmanj 10 odstotkov vseh vloženih sredstev. Izjemno je lahko na tekočem računu tudi manj kot 10 odstotkov vseh vloženih sredstev sklada, če se daje posojila za primere iz 3., 4. in 5. točke 6. člena tega pravilnika. 3. Upravljanje s skladom in dajanje posojila 5. člen S skladom upravlja komisija sklada in daje posojila v skladu z določbami 1 tega pravilnika. Komisija šteje sedem IU STEKLAR članov, sestavljajo pa jo po en predstavnik tozda in delovne skupnosti skupnih služb, ki jih izvolijo izvršni odbori, ter blagajnik. Konec poslovnega leta mora komisija sklada konferenci osnovnih organizacij sindikata v pisni obliki poročati o poslovanju sklada. Administrativno in drugo poslovanje s sredstvi sklada vodi blagajnik. 6. člen Delavci lahko prejmemo posojilo iz sklada v naslednjih primerih: 1. težke bolezni člana sklada in njegovega družinskega člana; 2. zdravljenja člana sklada v zdraviliščih ali zavodih za rehabilitacijo ali tako zdravljenje njegovega družinskega člana; 3. smrti ožjega družinskega člana; 4. elementarnih nesreč (potres, povodenj, požar); 5. izrednih dogodkov v družini člana sklada (poroka ožjega družinskega člana, rojstvo dvojčkov, trojčkov itn.); 6. selitve, nepredvidene podražitve pri opremljanju novega stanovanja ali hiše; 7. plačila šolnine člana sklada ali njegovega ožjega družinskega člana; 8. nenadnih in nepredvidljivih denarnih izdatkov; 9. v drugih upravičenih primerih. Komisija sklada mora vsak zahtevek za posojilo oceniti, ali se delavec res ne more drugače izogniti težavam (finančnim), ne da bi dobil posojilo v primerih iz prejšnjega odstavka. 7. člen Delavec, ki želi sprejeti posojilo iz sklada, mora pisno prošnjo skupaj z dokazili predložiti komisiji sklada. O prejetih zahtevkih komisija razpravlja in sklepa enkrat mesečno, v nujnih primerih pa lahko sklepa tudi takoj po prejetju prošnje. O tem odloča predsednik komisije. Po oceni o upravičenosti zahtevka za posojilo komisija s sklepom določi višino posojila, rok vračila in morebitne druge pogoje posojila. Prošnje oziroma zahtevke za posojilo sprejema tajnica organov samoupravljanja. 8. člen Komisija lahko odobri posameznemu delavcu največ do 15.000 dinarjev posojila, rok vračanja pa je največ 12 mesečnih obrokov. Posojilo je treba pričeti vračati v enem mesecu po prejemu posojila. Najmanjši mesečni vra-čevalni obrok je 1.000 dinarjev. Mesečne vračevalne obroke se obračunava in odteguje ob izplačevanju akontacij osebnega dohodka delavca - prejemnika posojila. Komisija lahko izjemno odobri višji znesek posojila v primerih iz 3., 4. in 5. točke 6. člena tega pravilnika, vendar največ dvakratnega iz 1. stavka tega člena pravilnika. 9. člen Če delavec, ki je prejel posojilo, postane kreditno nesposoben in bi mu odplačevanje posojila bistveno poslabšalo njegove življenjske razmere brez njegove krivde, lahko komisija odloži plačevanje mesečnih vračeval-nih obrokov za določen čas, v izjemnih primerih pa lahko predlaga tudi odpis posojila, o čemer dokončno odloča konferenca osnovnih organizacij sindikata. V tem primeru se odpisana sredstva nadomesti iz sredstev sindikata kot njegova socialna pomoč. 10. člen Če delavec, ki je prejel posojilo sklada, postane kreditno nesposoben po svoji krivdi, mu komisija lahko odloži plačevanje mesečnih vračevalnih obrokov, vendar mora delavec plačati 10 odstotne obresti za neodplačani del posojila. 11. člen Če je v skladu dovolj sredstev in če ni zahtevkov po 6. členu tega pravilnika, lahko komisija da posojilo delavcu, ne da bi ta moral navesti razloge za posojilo, vendar največ 15.000 dinarjev. Posojilo je treba vrniti v dvanajstih mesečnih obrokih. 4. Končni določbi 12. člen Delavec, ki želi, da se mu izplača v sklad vložen njegov delež, prejme vložen denar ob izplačilu naslednje akontacije osebnega dohodka. 13. člen Ta pravilnik prične veljati z dnem, ko ga sprejme delavski svet organizacije združenega dela steklarna »Boris Kidrič«. Predsednik delavskega sveta steklarne »Boris Kidrič« JOŽE BEDENIK brusijo na posebnih kamnih, ki niso podobni našim... V tem obratu so tudi »puhači«._ Z delavci smo se pogovarjali o njihoyih osebnih dohodkih, o delovnem času, o beneficirani delovni dobi in še o marsičem. Vprašanja so kar vrela na dan. Zato sploh nismo čutili utrujenosti. Po ogledu smo vodjo še spraševali. Poudaril je, da 30 odstotkov svojih izdelkov izvozijo in sicer na Poljsko ter v Romunijo, Zvezno republiko Nepj£i-jo, Belgijo, Italijo, Francijo in Albanijo. Kupci so s kakovostjo njihovih proizvodov zadovoljni. To dokazuje tudi stalno povečevanje izvoza; predvsem velja za konvertibilno področje, kar je v sedanjem stabilizacijskem času izrednega pomena. Osebnhdohödki* delavcev, ki delajo v štirih izmenah, se.h gibljejo med 20.000 in 50.000 dinarji neto. Povedal je tudi, da bodo te dni Utrip v Steklarski šoli ob koncu šolskega leta... Ekskurzija v Pulo V okviru kulturnega dne smo učenci drugega letnika Steklarske šole organizirali ekskurzijo v Pulo, kjer smo si ogledali steklarno laboratorijskega stekla »Boris Kidrič«. Po naporni vožnji smo tistega dne ob 9. uri izstopili na puljski železniški postaji... Čeprav smo bili utrujeni, smo se takoj odpravili proti steklarni. Pri vratarnici nas je sprejel prijazen moški, da nam razkaže tozd za izdelavo laboratorijskega stekla (drugi tozd imajo v Fažani). Najprej smo se odpravili v obrat, kje delavci pihajo razne izdelke. Vodja je tudi naše fante povabil, naj se pridružijo delavcem v brigadi. Dovolj poguma je zbral le Vladimir Mužek, ki se je s svojo spretnostjo takoj lotil pihanja buče. Pa mu ni šlo najboljše od rok. Ko smo ga vprašali, zakaj, je odgovoril: »Pri nas v šoli nismo navajeni delati s tako veliko količino mase in tudi pipe so takšne, da mi ni treba delati kroglic!« Izpihanih izdelov v puljski steklarni ne odnašajo, pač pa jih enostavno odlagajo na tekoči trak. Presenetilo nas je tudi, da delajo v tem obratu pretežne ženske. Zanimivo je, kar sicer poznamo, da avtomatično nameščajo zmesi za steklo na trak in kadne peči. Peči so na plin in na elektriko, nekaj pa je še kombiniranih. Pot nas je potem vodila do stroja za avtomatsko izdelavo stekla. To nam je bilo že poznano, saj smo si pred nedavnim ogledali steklarno v Straži... Brusilci smo se nekaj več časa zadržali v obratu, kjer steklo dokončno obdelujejo in brusijo. Marsikdo bi rekel: »Saj mi tudi tako brusimo in nam vse to ni tuje«, a ni tako. Tu steklo režejo in slavili v steklarni svoj dan... Ko smo se odpravljali, je vodja podaril tovarišicam majhne spominke, Konec nekega življenjskega obdobja Maturantje Ko to pišem, se približuje konec zad-nješa šolskega leta na Steklarski šoli za generacijo dijakov, ki smo pričeli s šolanjem pred tremi leti. Čez nekaj dni bomo šolo zapustili zadnji maturantje. .. Nenavadno se mi zdi, da čez nekaj dni ne bom več v družbi svojih sošolcev, da se ne bomo več skupaj učili, da se ne bom več z njimi smejala. Bili smo razred, ki je bil vedno enoten; bili smo tovariši, ki drug drugemu Veseli »glažarčki« Šest drobcev... Biti ali ne biti, je sedaj vprašanje, ki nam premija ga postavlja. A Hamlet ona ni! O usodi njej odločili bodo drugi... • Odkar desetakov osem stane malica ta naša, želim več mesa si. Ni nujno, da je to sočna in mehka pečenka. Mi, delavci bi bili tudi z drugim zadovoljni! • Pravi te dneve naš steklarski mojster: Ni mi žal, ker bodo cene našle luknje v hladilniku, ampak ker hladilniku sledijo nove luknje na pasu! • Cene in druge vroče teme bi morale češče biti pred delegati. Tozdovskim kuvertam že tako dolgo gori pod nogami ... • Kremenčev pesek - steklo; zdravstvena knjižica - bolniški stalež... Ti pojmi le na pogled niso med seboj povezani, kajti če tehnološko podrobneje pogledamo, vidimo; če je preveč peska, steklo poka; če pa so zdravstvene knjižice polne bolniških izostankov, poči to po skupni delovni listi! učenci pa smo dobili vsak po izvod »Staklara«, ki izhaja že deveto leto. Po ogledu steklarne smo se napotili tudi pomagajo; bili smo otroci, ki se včasih skregajo med sabo, ko pa gre zares, so že enotni. Bili smo vse; a kaj bomo jutri? J utri bomo ljudje, ki želijo čim večji uspeh pri delu, pozabljajo pa pri tem na tovarištvo in prijateljstvo. Pravijo, da nas bo povezovalo delo in naj se ne žalostimo preveč. Je že res, da se bomo videvali občasno, toda vsi ne bomo nikdar več skupaj. Našli bomo novo družbo, nove prijatelje in počasi bomo pozabljali, da smo se nekdaj učili iz istih knjig, da smo v zvezke pisali enake besede, da nas je šola pripravljala v Stajo. Tam smo se osvežili v modrem Jadranu... DARKO REPRET na delo in življenje, da smo imeli radi svojo razrednico... Zakaj? Zakaj je že konec? Pred tremi leti sem govorila, da je pred menoj cela večnost šolanja, sedaj pa mislim, da je bil to lep, nepozaben trenutek. Samo še matura, maturantski izlet pa valeta in... konec! Dnevi hitijo? Šele sedaj se zavedamo, koliko nam je pomenilo to naše prijateljstvo. Ne vemo, kaj vse nas še čaka v življenju, toda vsi vemo, da bo v naših srcih ostal prostor, v katerem bodo živela tri leta steklarske šole. MARIJA HUSTIČ Tiskarski škrat Opravičujemo se! V zadnji izdaji »Steklarja« nam jo je tiskarski škrat hudo zagodel. Najbrž ste to pozornejši bralci hitro ugotovili. Zato se vam v njegovem imenu opravičujemo in spodrsljaje v nadaljevanju popravljamo. V prispevku »Dobro smo gospodarili« je na 2. strani napaka takoj v začetku drugega stolpca. Stavek, ki se začenja: »Med delovnimi organizacijami ...«, se pravilno glasi takole: »Med delovnimi organizacijami, ki so zaposlovale največ novih delavcev, sta bili, kar je za nas še posebej zanimivo, predvsem dve in sicer Industrija stakla i kristala iz Zaječarja in pa Industrija stekla in steklene volne iz Skopja.« Na 3. strani prvega stolpca istega prispevka se v šesti vrstici začenja stavek: »Kljub temu...« Pravilno se ta stavek glasi: »Kljub temu pa temeljne organizacije le še izločajo nekaj sredstev za akumulacijo. Vendar gre to predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov, kar velja predvsem za brusilnice Zaječarja in Skopja, kjer so bili povprečni izplačani čisti osebni dohodki daleč pod povprečjem grupacije, da o zaostajanju za povprečjem gospodarstva sploh ne govorimo!« V prispevku »Nakopičene težave« so v začetku tretjega stolpca začenja stavek: »In zaradi manjše udeležbe...« Pravilno se glasi takole: »In zaradi manjše udeležbe aktivnega prebivalstva se temu ustrezno zbere tudi manj sredstev pri - kot sem že omenil - relativno visokih povprečnih stroških zdravljenja na zavarovalca.« In še pri fotografiji Maksa Mrcine nam jo je škrat zagodel, da je kaj! Pomotoma je pripisal podpis: »Ohlajeni izdelki prihajajao iz hladilnice Ko smo poskušali razvozlati, cenjene bralke in bralci, kako je mogel tokrat ta šmentani tiskarski škrat tako ponagajati, smo ugotovili, da so korektorji v hitrici, ker se je mudilo s pripravo za tisk, manj pozorno prebrali montažne strani pred samim fotografiranjem na filme, pa so prezrli omenjene smiselne napake. S tehničnim urednikom skupaj pa so obljubili, da se kaj takega ne bo več ponovilo! UREDNIŠTVO se poslavljajo Direktor Dji novski se je upokojil... Nadaljevanje s 1. strani ni nadaljnjega gospodarskega niti družbenega napredka. Premalo je prostora, da bi mogli opisati vse Vojislavove številne zasluge, kaj vse je storil tako za kolektiv steklarne kakor tudi za razvoj kraja in tudi širše družbenopolitične skupnosti. Kljub večletnemu zavzemanju za gospodarski razvoj steklarne si je Dji-novski ves čas prizadeval tudi za dvigovanje življenjskega in družbenega standarda zaposlenih. Več kot dvesto zgrajenih stanovanj, nešteto posojil za zasebno stanovanjsko gradnjo, 17 počitniških hiš, delavska restavracija in drugo dokazujejo, da mu je bila prva skrb za delavce. Zavedal se je, da je lahko dober delavec le delavec, ki je zadovoljen in razbremenjen številnih skrbi. Čeravno do skrajnosti zavzet na strokovnem področju je Vojislav Djinov-ski vedno še imel čas tudi za družbenopolitično in društveno delo. Številke funkcije, od zveznega poslanca do predsednika združenja jugoslovanskih steklarjev, potrjujejo širino njegovega ustvarjalnega dela. Zato je prejel tudi več državnih in drugih priznanj. Kljub temu, da se je Vojislavova delovna doba iztekla, upamo, da bo še vedno rad prihajal med svoje steklarje. Vselej ga bomo od srca veseli. Hkrati pa mu želimo tudi oblilo zdravja ter Kadrovske zanimivosti uresničitev vseh tistih ciljev, ki jih do sedaj zaradi prezaposlenosti ni mogel uresničiti! ALOJZ JUHART V maju 1416 delavcev Konec maja letos je bilo zaposlenih v steklarni »Boris Kidrič« 1416 delavk in delavcev. V tozdu Osnovna izdelava jih je bilo 423, v tozdu Dodelava 168, v tozdu Kristal 366, v tozdu Dekor v Kozjem 169, v tozdu Servisne dejavnosti 75, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše staklo v Beogradu 12 in v delovni skupnosti skupnih služb 181. V maju je prišlo med nas 10 novih delavcev, zapustilo pa nas je 8 sodelavcev. Marjana Zibert (premeščena iz tozda Prišli so... V maju so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava: za krogličarja Branko Špoljar in Josip Tepeš; za odnašalce Antun Babič, Rajko Dolar in Darko Vandekar; v tozd Kristal: za steklobrusilke II Jožica Cajzek, Tatjana Kišič, Hermina Kolar, Jasna Lupin-ski in Marija-Vlasta Robič; v delovno skupnost skupnih služb za vodjo proi-zvodno-tehnološkega sektorja Maks Mrcina in za prevzemno kontrolko I Dekor!). Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju! Odšli so... V maju so odšli oziroma so se poslovili - iz tozda Osnovna izdelava: kro-gličar Mijo Vrbovški po odpovedi ter odnašalci Martin Novak po odpovedi in Zvonimir Govedič, Josip Mrkus in Nevenka Šimun zaradi izključitve; iz V spomin... Martin Krumpak V najlepših letih življenja je 12. junija nenadoma umrl Martin Krumpak, brigadir-steklobrusilec v desenski brusilnici Steklarske šole. Martin je. bil vseskozi preprost in skromen. Kot učenec v Steklarski šoli je pokazal vsestranske sposobnosti. Ko je postal izšolan steklobrusilec, se je zaposlil v Hrastniku. Po odsluženju vojaškega roka pase je preselil v Rogaško Slatino in se zaposlil v desenski brusilnici Steklarske šole. Kmalu je pokazal svoje brusilne sposobnosti, zato je postal brigadir. S svojimi sposobnostmi je prenašal številne izvirne zamisli na naše kristalne izdelke, desene in tako krasil proizvode, ki bodo ostali spomin na Martina. Sploh smo bili nanj ponosni. Ne samo zato, ker je bil dober delavec, marveč tudi zato, ker je bil med zavzetimi samoupravljale!. V dveh desetletjih dela v šoli je sodeloval v različnih organih samoupravljanja. In zapisati moram, da je svoje delo vedno kvalitetno opravil. Ker je ljubil naravo, je bil pripaden in delaven član planinskega društva. Bil je ljubitelj športa in na številnih tekmo- vanjih je pokazal, da je odličen kegljač. Ne smem pozabiti pripisati, da je bil Martin Krumpak dober družbenopolitični delavec. V skupini rezervnih oficirjev je bil odličen vezist. To svojo funkcijo je opravljal z veliko predanostjo in ljubeznijo. Sploh smo ga vsi občudovali, kako je zmogel uresničiti vse cilje, ki si jih je bil zadal. Z ženo sta si ustvarila skupni dom, v katerem sta z dvema sinovoma živela prav sedaj najbrž svoja najlepša leta. In, kakšna usoda, ko je že takore-koč dosegel svoj življenjski cilj ter v krogu svojih najbližjih razmišljal o novih ciljih, ga je smrt v njihovem uresničevanju zaustavila! Martina Krumpaka se bomo sodelavci in prijatelji spominjali takšnega, kakršen je bil: skromnega, polnega ciljev in delovne vneme, dobrega sotovariša in velikega ljubitelja naravnih lepot! ANTON KLOKOČOVNIK tozda Kristal: umivalka stekla Dragica Bračun po odpovedi in steklobrusi-lec I Silvester Kovačič zaradi izključitve; iz tozda Dekor v Kozjem steklo-brusilka IV. delovnega področja Marjana Žibert (premeščana v delovno ^skupnost skupnih služb!); iz delovne skupnosti skupnih služb: direktor delovne organizacije Vojislav Djinovski zaradi starostne upokojitve. Rodili so se... Našim sodelavkam in sodelavcem so se v maju rodili: Petra Bračun - hči Terezije, Bojana Čebular - hči Majde, Benjamin Lončarič - sin Roman in Sanja Podhraški - hči Ivana. Vsem staršem za prirastek v družini čestitamo, novorojenčkom pa želimo mnogo dobrega v življenju! ZDENKA SITER Moški pevski zbor Zdravilišča v ZR Nemčiji... Uspešen nastop Med 26. in 30. majem se je moški pevski zbor Zdravilišča pod vodstvom Franca Plohla udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Poheimu v ZR Nemčiji. To je v majhnem mestecu blizu Giessna, mesta v dolini reke Lahn. Na tekmovanje smo se skrbno pripravljali. Pripravili smo tri skladbe; dve za program umetnih pesmi in eno za folklorni del. Vse so bile precej zahtevne, saj je organizator v propozicijah tekmovanja navedel, da bo upoštevana težavnost pri ocenjevanju. Dolga in naporna pot... Tako smo vsi člani zbora, 41 pevcev in zborovodja, v četrtek, 26. maja, ob štirih zjutraj posedli v avtobus in se odpeljali na dolgo pot. Z nami je bil tudi prof. Jože Gregorc, priznani dirigent in poznavalec tovrstne glasbe, ki je na nek način tudi naš mentor. In da je bilo že takoj zjutraj veselo, je »poskrbel« naš pevec Stanko, ki je odhod zaspal in zato junaško prenašal prene-katero duhovito pripombo na svoj račun. Pot je bila dolga in naporna, a je ntihilh v prijetnem vzdušju. Hladno, oblačno in deževno vreme nam je olajšalo dolgo vožnjo. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je res lepa. Še posebej velja to za visokogorski svet v Avstriji. Po več kot tisoč kilometrih vožnje, ki je s postanki vred trajala več kot 15 ur, smo se zvečer ob pol osmih ustavili v Giessenu. Tam so nas že pričakovali in nadvse prisrčno sprejeli naši gostitelji, člani mešanega pevskega zbora Baurischngesangsverein iz istoimenskega kraja. Po pozdravnih besedah in zapetih pesmih smo se spet pozdravili z našimi pevskimi prijatelji, nakar so nas vse pevce sprejeli pod strehe svojih domov. Pa smo tako lahko še bolj poglobili medsebojne stike. Tekmovanje v neustreznih razmerah Naslednjega dne, v petek, smo dopoldne vadili, zvečer pa smo skupaj s pevci gostiteljev nastopih na krajšem koncertu. V popoldanskem času pa nam je vendarle ostalo nekaj uric za krajše potepanje po mestu in po trgovinah. A, ker nas je naslednji dan že zgodaj čakal zahteven nastop, smo se po koncertu kmalu razšli. V soboto se je tekmovanje začelo že ob devetih dopoldne. Za to priložnost so organizatorji postavili velik šotor, ki je pod streho lahko sprejel več kot tisoč ljudi. Akustičnost prostora, ki smo jo preizkusili takoj po prihodu, je bila proti pričakovanjem dobra. Na tekmovanju je sodelovalo 33 zborov iz enajstih evropskih držav ter iz Turčije, ZDA in s Filipinov. Med moškimi zbori smo bili pevci iz Rogaške prvi na vrsti, kar na takšnih tekmovanjih ni ravno vzpodbudno. Najprej smo zapeli Gallusovo dvozbomo skladbo »Laus et perenis gloria«, sledil pa je Cankarjev in Pahorjev »Oče naš«. Zapeli smo v okviru svojih zmožnosti in poželi lep aplavz. Precej pa nas je motil nemir v prostoru, saj so med tekmovanjem ves čas stregli tudi pijače in jedila... Medtem so tekmovali z umetnim delom še mešani pevski zbori. Program narodnih pesmi se je nadaljeval v popoldanskem času. V tem smo bili mi zadnji na vrsti med moškimi zbori. Zapeli smo I. Rukovet Steva-na Mokranjca in potem z zanimanjem spremljali nadaljevanje tekmovanja, saj so nastopali zares vrhunski zbori; tudi poklicni! Nad organizacijo tekmovanja smo bili precej razočarani, saj zborovsko petje in govorjenje ter hrup publike med postrežbo vendarle ne gredo skupaj. Zato so morali ocenjevalna komisija in tudi napovedovalec nenehno publiko miriti ter jo prositi za tišino... Zgodilo se je celo, da so morah dirigenti ponovno dajati intonacijo in da so iz protesta čakali, dokler se publika ni umirila. Zato je razumljivo, da zvočni efekti med fortejem in pianom sploh niso prišli do izraza in da je po- dajanje nasploh trpelo. In ker smo za nastop vadih v vehki, lepi in akustični dvorani, nas je presenetilo, da se je organizator odločil za prireditev v šotoru. Gotovo mu je bil v ospredju finančni učinek in ne umetniški. Tako se jim tudi ni zdelo vredno vsakemu zboru pokloniti šopek cvetja in vsaj simbolično pogostiti nastopajoče, kar je pri nas nenapisano pravilo. Zadovoljivo predstavili našo pesem! Po končanih nastopih smo nestrpno pričakovali ocenjevanje. Med moškimi zbori smo v umetnem delu zasedli 6. mesto, v narodnem delu pa smo zasedli 4. mesto med sedmimi nastopajočimi zbori. Toda, dodam naj, da komi sija sploh ni ocenjevala težavnosti partitur, kakor je bilo v razpisu napovedano. Zato so bili pred nami tudi zbori, ki so nastopih z mnogo manj zahtevnim programom. Naš nastop kljub temu ocenjujemo za uspešnega. Tej oceni se je pridružil tudi prof. Gregorc, ki je označil našo interpretacijo za pomemben mejnik v Letak, ki je vabil na pevsko tekmovanje... fNCilANO M» V NTOHhANoyg .HEIM v. 27.-30, MGV JUGENDFREUND 1888 WATZENBORN-STEINBERG e.V. -----NATIONALE CHO našem razvoju. Že samo sodelovanje na takem tekmovanju je veliko priznanje našemu zboru in vsem vam, ki nas pri tem podpirate! Za vse nas je bilo tekmovanje v Po-heimu veliko doživetje in izkušnja več. Slišali smo res vrhunske zbore. Predvsem so nas navdušili Filipinci, ki so nastopili v vseh kategorijah in ki imajo čudovit zvok ter izenačene glasove. Večino nagrad pa so pobrali Bolgari... Sicer pa so tudi ostali jugoslovanski zbori več kot dostojno predstavili našo pesem in kakovost našega zborovskega petja. Posebno dobro so se uvrstili, če lahko tako rečemo, pevci mešanega zbora Sergej Kraigher iz Maribora, ki so pod vodstvom zborovodje Staneta Jurgeca zasedb odbčno 3. mesto med sedemnajstimi mešanimi zbori. Po razdebtvi nagrad smo ostah na prireditvenem mestu in ob vzdušju tradicionalne pihalne glasbe ter ob pivu preživeb prijeten večer. Naslednjega dne, v nedeljo, smo zjutraj zapustih Giessen in se poslovih od svojih gostiteljev. Odpeljali smo se domov. Zanimivo je bilo še na meji z Jugoslavijo, saj smo se bab za tiste malenkosti, ki smo si jih nakupih. Še Nastopi ribičev steklarne Nadvse uspešni! Sezona ribolova se je začela in tako smo 21. maja organizirali medtozdovsko tekmovanje, štirinajst dni pozneje pa sta naši ekipi nastopili na občinskem tekmovanju in osvojili prvi dve mesti. Medtozdovsko tekmovanje Tekmovanja med tozdi so se udeležila tri moštva iz tozdov Osnovna izdelava, Kristal in Servisne dejavnosti. Na dan tekmovanja smo se zbrah zjutraj ob 7. uri ob Vonarskem jezeru. Sodba sta Mbe Jovčič in Anton Jug ml. Določba sta tekmovalna pravba: za vsako ulovljeno ribo je dobb tekmovalec oziroma je dobbo njegovo moštvo po eno točko, za vsak kbogram ulovljenih rib pa je dobb tekmovalec oziroma moštvo tudi po eno točko. Tekmovanje je bbo dobro organizirano. Ribiči so bib s svojimi dosežki in s sojenjem zadovoljni. Ulovih so kar precej rib; še zlasti so bib s svojimi dosežki zadovoljni, ker se je ribiška sezona šele dobro začela. V posamični konkurenci so bib najboljši: 1. Štefan Jutriša s 1.951 točkami, 2. Jože Humski 1.803 in 3. Anton Jug st. 1.416 točk. V moštveni konkurenci so bib doseženi naslednji rezultati: 1. tozd Osnovna izdelava (Jutriša, Humski, Žekar) 4.528 točk, 2. tozd Servisne dejavnosti (Fürer, Jug, Habijan-čič) 3.515 in 3. tozd Kristal (Melcer, Drifenik, Mikša) 1.792 točk. Občinsko sindikalno prvenstvo Občinsko sindikalno prvenstvo v ribolovu s plovcem je bbo 5. junija na Vonarskem jezeru. V moški konku- Utrinek s 16. hitropoteznega šahovskega prvomajskega turnirja steklarne »Boris Kidrič« -foto Z. Novak prav posebej smo trepetali za kavo, našo vsakdanjo, nepogrešljivo. No, pa smo tudi to uspešno prebrodib, lažje zadihali, ko smo bbi spet doma. To naše gostovanje v ZR Nemčiji je bbo prav gotovo svojevrstna nagrada in priznanje pevcem in zborovodji, ki za vaje in nastope žrtvujemo obbo prostega časa. Še enkrat naj se v njihovem imenu zahvalim kolektivu steklarne »Boris Kidrič«, ki je bb pripravljen našemu zboru posoditi denar za depozit, če bi ga morah plačati, saj je njegov delavski svet že sprejel ustrezen sklep. Z. N. renči je nastopbo 8 moštev, v ženski pa je nastopba le ena vrsta. Naši tekmovalci so osvojib najboljše posamične in moštvene uvrstitve. Zmagalo je I. moštvo steklarne (Humski, Jutriša, Jug), ki je ujelo 96 rib v skupni teži 4,550 kg in tako zbralo 5.430 točk. Drugo mesto je osvojbo H. moštvo steklarne (Habijančič, Žekar M. in Žekar A.) s 3.360 točkami. Sledba pa so jim moštva: 3. Zdravbišče 1.765 točk, 4. II. moštvo železnice 1.035,5. II. moštvo občine 776, 6.1. moštvo občine 665, 7. I. moštvo železnice 590 in 8. IH. moštvo železnice 565 točk. Med posamezniki so bib trije najboljši: 1. Jože Humski 2.070 točk, 2. Stanko Habijančič 1.945 in 3. Štefan Jutriša 1.760 točk. STIPE PEŠlC Zmagovalec občinskega sindikalnega prvenstva v ribolovu Jože Humski, ko je pravkar ujel eno izmed rib... Za razvedrilo Nagradna križanka št. 106 Med reševalce nagradne križanke št. 106 bomo z žrebom razdelili 360 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 90 dinarjev. Prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 106! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva časopisa »Steklar« ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis najpozneje do 20. julija letos. Za nagradno križanko št. 105 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Darku Krklecu, drugo nagrado 120 dinarjev Štefki Gretič in treto nagrado 90 dinarjev Miki Frešer. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 105 - vodoravno: komunizem, KELIHI, BRUŠENJE, A, GK, opal, erot, park, perjad, ve, Elis, LK, rakev, lisica, tlačan, JAT, Iskra, Areh, E, Avstrija, Elo, Šali, imenik, os, Ag, sekira, rast, Caravan, raketa. Glasilo »Steklar- ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Prane Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo -ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska CGP »Delo«, Ljubljana.