VčiielfsJci Tovariš ^^^ j— «««mm. i t J..1.1J,.__nohA«;.«..______>_ _ ur < • •< .___ Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. IV. kongres UJU in IX. glavna skupščina UJU v Zagrebu. Vkljub burnim predznakom je končala skupščina s popolnim sporazumom. — Sporazumna izvolitev nove uprave UJU. — Temeljna načela za nova pravila in reorganizacijo UJU. — Sprejetje Dajnujnejšega delovnega programa za upravo UJU. Že 15. avgusta so pričeli prihajati člani UJU v Zagreb, predvsem so pa došli glavni predstavniki poedinih poverjeništev in cen» trale, da prouče zahteve poedinih zastopstev in se pogovore medsebojno o delu in korakih, ki bi jih bilo podvzeti, da se doseže čim slož» ne j še in čim mirnejše razpravljanje in reševa» nje vseh zadev. Poverjeništvo UJU Zagreb je zelo dobro in hvalevredno izvršilo vse priprave in dvo» mimo, da bi se mogel v tem oziru kdo kaj pritoževati. Vsak udeleženec je prejel kon» grešni znak in lično knjižico, ki mu je bila spremljevalka v vseh dneh prijetnega bivanja v Zagrebu. V njej ste našli vsa pojasnila in vse potrebne podatke. Tako s strani zagreb» ških tovarišev in tovarišic, kakor s strani občinstva, so udeleženci našli polno razume» vanja, gostoljubnega sprejemanja, ki je sme« rilo za tem, da se v polni meri zadovolji go» ste in se jim nudi, kar premore Zagreb. Ponosen je danes lahko Zagreb in po» nosno je lahko zagrebško poverjeništvo UJU, da se je v njega sredi dovršila skupščina UJU, ki je odgovarjala dostojanstvu učiteljskega znanja in je premagala obetajoči se vihar in nevihto, ki je grozila Udruženju. Kriza, ki so jo napovedovali dnevni listi, je bila spričo treznih prevdarkov vodilnih osebnosti, spričo uvidevnosti in popuščanja ter čuta odgovor» nosti vodilnih oseb napram vsemu učitelj« štvu mirno premagana. Niti srbijansko uči« teljstvo, ki je sprejelo znano beograjsko re» solucijo, ni želelo, da bi prišlo do krize v edinstveni organizaciji jugoslovenskega uči» teljstva ter je stremelo odločno za tem, da ohrani nacionalno in stanovsko edinstvo vsega učiteljstva v državi. To nam priča izjava voditelja srbijanskega učiteljstva, mi» lega in spoštovanega nam tovariša poverje« nika beograjskega poverjeništva UJU Mi« lana Popoviča, ki nam je izjavil, da iz« ven težkih družinskih udarcev še ni imel nik« dar tako težkih notranjih muk, kakor ob tej priliki, ko je šlo za nacionalno in stanovsko skupnost učiteljstva. Seja Glavnega odbora UJU, dne 16. avgusta 1929 ob 9. uri v Borzi. Predsednik Petrovič otvori sejo in poda poročilo o delu. Poverjenik beograj« skega poverjeništva tov. Milan Popovič govori o »Izveštaju«. Daje izjavo kot pred» sednik beograjskega poverjeništva, da ho« če jo vsi delovati povsem lojalno. — Predlaga spremembo dnevnega reda na kongresu, da odpade budget in pridejo teme prej na vrsto. Djački dom in njega ustanovitev pozdravlja in prizna delo Izvršnega odbora, priznava delo Izvršnega odbora glede Federacije uči« teljstva. Lep uspeh Izvršnega odbora je eks« kurzija na Dunaj. Želi, da se to nadaljuje. Odhod v Berlin in Belinzone ter razmerje z Bolgari je enako z vsem priznanjem pospe» ševal Izvršni odbor. Savez Slovanskega Uči« teljstva je tudi lep plus za Izvršni odbor. Pravila imajo sicer nedostatke. Žal, da so že sprejeta v Belinzoni. Govori o internih zadevah. Hoče delovati na to, da "vlada duh pomirjenja in strpljivosti. Kje se vrši kon« gres, to je rodilo spor. Širji glavni odbor se je odločil za Zagreb, a on je ostal v manj« šini. Poskusili smo, da Izvršni odbor po čl. 11. izpremeni odločbo Glavnega odbora. Iz« javlja, da ni bilo pri tem zakulisnih namenov. — Omenja vprašanje pravil. Obljublja se nova pravila, a se ne pride do realizacije. Pre« kiniti je treba z zavlačevanjem pravil. Ome« nja tudi intervencije Izvršnega odbora. Ne« pravilno je, če se člani za intervencije obra« čajo direktno na Izvršni odbor in ne na sek» cije. Ni pravilno, da se plačuje po 10 Din za intervencije. — Kako je to, da Izvršni odbor ustanavlja fond za učiteljsko siročad. To je prenesti na sekcije. — Kritizira budget in pristop društev v UJU preko pripadajočih poverjeništev. — Kritizira vsoto za Jugoslov. Djački dom v budžetu. Tov. Petrovič poudarja, da je bila debata M. Popoviča stvarna. Dnevni red se lahko izpremeni. Kongres naj preda budget odboru. Govori glede Bolgarov in pravil Sa= veza Vseslov. Učiteljstva. — Intervencije so druge, ki jih izvršuje predsedstvo UJU, dru» ge so one, ki so se dajale potom »Narodne Prosvete« po 10 Din za zgolj osebne infor» macije in zadeve. Blagajnik UJU odgovarja glede sestav» ljanja budgeta. Poverjenik Bosne tov. Popovič pravi: Nekatera društva v Bosni so direktno, preko poverjeništva, včlanjena v UJU. kar ni pra» vilno. Bihač in Banjaluka je poslala direktno UJU članarino in ne preko poverjeništva. Interpelira. .zakaj UJU ni dobilo K ceno za kongres UJU v Zagrebu po železnici. Popovič Milan (pov. Beograd) kri« tizira »Narodno Prosveto« in dopise o poteku pokrajinske skupščine v Beogradu. Kritizira veliki inserat knjigarne Žarke Lazareviča v »Nar. Prosv.«, kot nepotreben. Omenja skupščino v Skoplju in Mariboru, da je bilo nepotrebno v Mariboru skupščino odgoditi. Pov. S k a v i č Jos. iz Zagreba zagovarja urejevanje »Narodne Prosvete«. Nima za» dostno prostora. Poudarja, da se premalo in» formira redakcijo »Narodne Prosvete« in za» radi tega ne more biti taka, kakor bi jo mi želeli. — Zagovarja odložitev mariborske skupščine. Nujnost je pa bila zaradi prora» čuna. Glavni odbor je soglasno bil za to, da se odloži skupščina. Urednik Staniša Stanišjič odgo» varja Milanu Popoviču. Zagovarja svoje sta« lišče glede pisanja o beograjski pokrajinski skupščini. Obsoja pisanje v političnih listih o internih zadevah učiteljske organizacije. Da ni list boljši, je krivda na članstvu, ki pre« malo sodeluje pri listu in ga tudi ne infor« mira o težnjah in dogodkih. Tov. Lazač, tajnik pov. UJU Beograd omenja volitve v upravo UJU. Govori o pra« vilih UJU. Tov. S mil j a nič j tčlan beograjskega poverjeništva poudarja, da se mnogo učitelj« stva in članstva beograjskega poverjeništva ne strinja z resolucijo beograjskega pover« jeništva, ker je ona le izraz in delo nekoliko ljudi. Glavni odbor sprejme nato »Izveštaj«. Prečitali so se predlogi poedinih pover« jeništev, ki pridejo v odbore. Predsednik prosi, da dajo poverjeniki predloge za člane raznih odborov. Nato zaključi sejo. Sestanek glavnega odbora in delegatov. Popoldne ob 5. uri se je vršila konfe« renca glavnega odbora in delegatov posamez» nih učiteljskih društev. Predsednik UJU Vlada Petrovič je otvo» ril to konferenco s kratkim nagovorom, v ka« terem je poudarjal, da je uverjen, da so prišli vsi delegati na kongres z namenom, da de« lajo v korist učiteljskega stanu. Uverjen je tudi, da imajo delegati mnogo zmisla za skupno delo. Mnogo se je pisalo — mnogo govorilo o kongresu, a sedaj bo treba delati. — Z željo, da naj bi naše delo rodilo dobre sadove preide na dnevni red. Delegati so oddali svoja pooblastila, nakar je bil stavljen predlog za volitev zapisnikarjev, overovateljev zapisnika in čla» nov štirih odsekov, in sicer verifikacijskega, finančnega, odseka za poročilo in pa odseka za predloge in resolucije. Vsi predlogi so bili soglasrio sprejeti. Sprejet je bil tudi predlog naj bi bilo na kongresu in na skupščini dovoljeno govoriti vsakemu govorniku samo 10 minut, nakar je bila konferenca zaključena. Zvečer je bil družabni večer v restavra» ciji »Kolo«. DRUGI DAN. IV. učiteljski kongres. Že takoj po 8. uri se je začelo zbirati v dvorani Borze učiteljstvo, dasi je bila otvo» ritev kongresa javljena šele za deveto uro. Dvorana in galerija sta bili nabito polni, ko je nekaj po deveti uri otvoril tov. Vlada Pe« trovič kongres z naslednjim govorom. Predsednikov otvoritveni govor. Gospe in gospodje! Ob otvoritvi IV. kongresa UJU si šte« jem v čast in dolžnost pozdraviti predstav« nike učiteljstva. Pozdravljam vas v našem dragem Zagrebu, ki se v njem vedno tako lepo in ljubezni polno začrtava delo za sta« novsko edinstvo in za napredek prosvete in učiteljstva. Pozdravljam vas v lepem Zagre« bu, ki je vsem našim srcem tako blizu, dasi je nekaterim daleč od oči, v Zagrebu, ki ga ljubimo vsi brez izjeme. Vse nas navdaja nedeljena ljubezen do Zagreba in do naših kolegov iz tega poverjeništva. Četrti kongres UJU nas je zatekel v glavnem pri onem delu, ki si ga je stavilo učiteljstvo v dolžnost že leta 1920., to je spa« Janje duš, src in ljubezni v neprodirno nacio« nalno odločnost, ki bo ustvarila v državi do« brobit in napredek, v močan zid, ob katerem naj bi se razbil zli duh in zlobne namere vsa« kogar. Deset let našega dela in naših naporov je bilo združenih z mnogo muke in truda. One so nam prinesle mnogo razočaranj, skr« hale mnogo idealov in uničila mnogo nad. Poedinci so trpeli, a mi vsi smo to čutili. Ampak jugoslovenski učitelj ni niti za tre« nutek pokleknil, ni izdal dane besede, ni za« pustil začrtanega pota, on je ostal nacionalni delavec, ki je miril, sejal ljubezen in pošte« nje, strpnost in splošno požrtvovanje za do« brobit države in naroda. Vse to je delal, bil je preganjan in trpel je. Ta jugoslovenski učitelj je zaslužil s svo« jim delom, da se ga upošteva. Naše delo naj nam bo priporočilo. Naši dobri nameni pa naj privedejo pod našo zastavo tudi one uči« telje, ki niso še v naših vrstah. Tu je njihov prostor, tu jim bo bolje, a s svojim pristo« pom bodo okrepili naše moči in dali več upa« nja na uspeh na poti, ki po njej hodimo. To nacionalno učiteljstvo, zbrano v UJU je prišlo tudi tokrat v tako velikem številu na kongres, ne da protestira radi krivic, ki so mu bile zadane, marveč, da se pogovori o nadaljnjem delu; ne da zahteva samo zase, marveč, da se pobriga tudi za narod, mladino Naročajte šol. potrebščine le potom Učit. gospodarske poslovalnice! LISTEK. Naša prva knjiga. Priredil Pavel F 1 e r e. S slikami okrasil Ma« ksim G a š p a r i. Odobrilo za slov. osnovne šol. min. prosvete z odi. z dne 22.marca 1929, O. iN. br. 22.500. Cena 16 Din. Založila Uči« teljska tiskarna v Ljubljani. To je naslov novi knjigi za naše prvence, ki nam jo je dal zgoraj imenovani avtor. Z ozirom na nove smeri delovnega po« uka smo jo nujno potrebovali. Izdaja te knjige je tembolj razveseljiva, ker je to prva slov. osnovnošolska knjiga, sestavljena v zmislu novih vidikov, veseli pa nas tudi to, da je iz« šla v taki obliki in opremi, da dela vso čast avtorju in založništvu. Mislim, da ga ne bo otroka, ki bi mu ne zažarelo oko od veselja nad lepoto življenja, ki utriplje v knjigi, nad lepoto lastnega otrokovega življenja. Slike z besedilom v pestrih narodnih barvah se dotikajo vseh položajev otroškega dejanja in nehanja, tako da bo otrok videl v knjigi samega sebe. Poleg slike Nj. Vel. kralja je izmed 61 slik le ena v enotni barvi. Te knjige bo vesel otrok in celo odrasli,.ki ljubi deco se bo vzra« doval ob njej. Že prva barvna slika' kaže veselo otro« ško presenečenje ob igri s Čuvajem, ki s svojima prijateljima vred občuduje »Našo prvo knjigo«. Zadnja slika v knjigi »Na Vidov dan« je kaj primerna. Le škoda, da državni grb ni izveden popolnoma. Tudi knjiga za prvence, in ta še posebno, naj prinaša popolnost že zaradi nadaljnjih šolskih let, saj je prvi vtisk v otroku najjačji. Hrvatski grb n. pr. izkazuje na sliki 20 polj, moral bi jih imeti 25. Barve so napačne. Namesto rdeče«modrih polj bi morala biti polja srebrno (belo) rdeča. (Vedno pa mora biti prvo in zadnje polje srebrno (belo). V slovenskem grbu je po barvi napačen polum^sec, moral bi biti srebrn (bel), zvezdice zlate. Srbski grb je pravilen. Manjka pa za pravilnost grba beli dvo» glavi orel v poletu, nad njegovima glavama pa krona naše kraljevine. Ne trdim, da je za početno berilo to ve« lika hiba, ali prav bi bilo, da smo v šolskih knjigah v vsem točni. Popis državnega grba smo že čitali, pa vendar porabljam to priliko in ga podam. »Naš državni grb je beli dvoglavi orel v poletu na rdečem ščitu«. Vrh obeh glav orla stoji krona kraljevine. Na prsih (pred seboj) ima orel ščit, na katerem so trije grbi: srbski: bel (srebrn) križ na rdečem ščitu s po enim ognjilom v vsakem kotu; hrvatski: ščit s 25 izmenoma srebr« nimi in rdečimi polji; prvo in zadnje polje je vedno srebrno (belo); slovenski: na modrem ščitu 3 zlate šesterokrake zvezde. Pod temi bel (srebrn) polumesec. Toliko mimogrede. Glede na slike, opremo, papir in tisk bi bila pač vsaka beseda odveč. Vse je za lepo otroško življenje, ki ga vsebuje knjiga, prava, vsestransko lepa, resnično primerna posoda. To v splošnem. Pa poglejmo v knjigo in njen ustroj. »Naša prva knjiga« je kot dosedanje za« četnice razdeljena v dva dela, vendar je med to knjigo in prejšnjimi začetnicami v razde« litvi bistvena razlika, ki obstoja v tem, da sta oba dela te knjige v organski zvezi in da knji« ga že v tem kaže upoštevanje principa po vkupnem pouku. Dosedanje čitanke tega niso upoštevale, zato je bila ta knjiga v današnjih časih res« nično potrebna. Fleretovo delo v splošnem priporoča otroško»živ£ vsebina, ki mora v deci vzbujati zanimanje, saj vse to, kar je v knjigi, sama doživlja. Celo odrasel človek obnavlja ob či« tanju te knjige svoje mladostne spomine. Na prvi pogled bi se zdelo, da v tej knjl« gi v abecedniškem delu ni dovelj čtiva, ako jo primerjamo z dosedanjimi začetnicami. Toda ako premišljamo, pridemo do zaključka, da mehaničnih vaj za čitanje knjiga ne %me in ne more dati, ako naj ne bo suhoparna in ako naj upošteva samodelavnost učencev. Na stavnicah naj otroci sami ustvarjajo razne kombinacije, saj daje vsakdanje živ« ljenje šele pravo živo snov, ki je sicer nikdar ni mogoče tako verno pogoditi in napisati, saj bi bilo vse to le mrtvo. Ob otroškem last« nem pridobivanju pa postanejo mrtve črke šele žive, mrtve oblike črk pa dobe šele pravi pomen za živi glasnik. V tem oziru torej Fleretovo delo odlično ustreza. Črke knjiga razporeja po vsebini. Raz« vrstitev prinaša, ustrezajoč zgoraj omenjeni zahtevi, najprej samoglasnike, za njimi pa že vsebina pove, katere je treba vzeti (M _ MAMA, T — ATA), da lahko zapišemo vso družino, ki v nje miljeju živi otrok. Za tema samoglasnikoma prinaša knjiga J, L, R, ki imajo z ozirom na nepopolno otro» ško izgovarjavo medsebojno sorodnost in jim je tu prav zaradi govornih vaj res pravo mesto. „ Takoj za temi upošteva knjiga C in Č, kaze torej takoj zopet razliko med sičniki in šumniki, na te pa naniza sorodnike: K—G, S—Z itd. Razporedba je torej v knjigi prav posre» cena. Znamenje za glasnik, t. j. črko, podaja Fleretova »Naša prva knjiga« na podlagi glasnika tako, da ga pojasni s sliko grafično, glasovno pa s povestico ali z opisom. Preko teh dveh načinov ilustracije pridejo otroci kar najbolj mogoče samostojno do glasnika in črke. Knjiga sama že torej kaže pot, ki nam je pri pouku po njej hoditi, vendar je izdal avtor baje daljše praktično vsestransko na» vodilo v posebnem zvezku, ki ga pa nimam pri rokah. Navodilo bo učiteljstvo gotovo z veseljem pozdravilo. Po knjigi je torej tale pot: opis, ilustrt« ranje, konkretiziranje glasnika, spoznanje znamenja za glasnik in dogodek, ki ga nudi slika v »Naši prvi knjigi«. To pot pa zaključimo nato s čitanjem besedila v knjigi. Prvo vezanje soglasnika s soglasnikom mi v knjigi prav ugaja, ker se takoj vidi, da je avtor namenoma izbral kot soglasnik tako« zvani samoglasniški »R« in vezal z B—R itd. Elemente prvega pouka v čitanju, kakor samoglasnik s samoglasnikom, s soglasni« kom, po dva soglasnika, spajanje črk v zloge, zlogov v besede, stavke, ločila in drugo, pri« naša Fleretova »Naša prva knjiga« tako pri« rodno, neprisiljeno v vsebinsko vezanih be« sedah in stavkih, da si boljše ni treba želet! in da je to res »naša« knjiga. Princip koncentracije je dosledno izve« den. Slike so tesno vezane z vsebino tako, da jo bo otrok iz slike lahko čital. In drugi del? Ta prinaša za utrjevanje čitanja ponaj« več veselo gradivo iz našega mladinskega slovstva. Tako je prav in hvale vredno. Vsa knjiga je res prava otroško«vesela »Naša prva knjiga«! V tem delu prehaja knjiga na običajni tisk. dasi ga podčrtava tudi že prvi del. Prinaša kurziv, pa tudi posebne tiske, da se otroci čim prej upoznajo s črkami, ki jih bodo rabili v vsakdanjem življenju. Vzemite knjigo v roko in jo proučite! Vredna je! Naj končam s konstatacijo, da je Fle« retova »Naša prva knjiga« velik plus v naših šolskih knjigah. Kaže jo uvesti takoj. Andrej Rape. Čisti dohodek Učit. gosp. poslovalnice se razdeli v enakih delih med Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru in stanovsko organizacijo. Podpirajte tem potom svoje ustanove! Kar se tiče Učiteljske gospodarske poslovalnice naslovite vse dopise na U.O.P. v Mariboru in ne na poverjeništvo! in za njihovo prosvečivanje. To naše učitelj* stvo te pionirje boljših dni, te vestnike lepše pomladi v šoli in prosveti, te borce za bratstvo in enakopravnost pozdravljam z dobro došli! Dobro došli srbski učitelji, neumorni borci za svobodo šole in učiteljstva! Dobro došli vi slovenski tovariši, ne* umorni delavci za povzdigo zavednosti in blaginjo našega naroda. Prisotno učitelj stvo je po tem govoru zaklicalo trikratni »Slava« in odpelo državno himno. Pred spomenik je položil tov. Petro* vič lovorjev venec st rakom v državnih bar* vah in napisom: »Apostolu narodnega edin* stva — jugoslovensko učitelj stvo«. Na grobovih preporoditeljev in učiteljskih delavcev. Že dopoldne je bila izvoljena delegacija, Dobro došli učitelji iz Hrvatske, ki ste ki je popoidne obiskala grobove Ljudevita z velikim entuzijazmom v temelje UJL dali svoja srca in ljubezen svojo. Dobrodošli tovariši Dalmatinci, tovariši iz našega divnega Jadrana, ki vnašate v naše delo mnogo blaginje in dobrote, toplote in ljubezni. Dobro došli tovariši iz Bosne in Herce* govine, ki se z zanosom lotite dela, a ga vr* šite z veliko vdanostjo. Učiteljstvo je sprejelo gornji govor z velikim navdušenjem. Za tem je predlagal tov. Petrovič naj bi se poslala naslednja Pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju: Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Bled. Jugoslovensko učiteljstvo iz vse kralje* vine, zbrano na četrtem kongresu UJU dne 17. in 18. avgusta v Zagrebu, pozdravlja z največjim navdušenjem in zaupanjem svo* jega kralja in njegov vzvišeni vladarski dom, vroče želeč napredek in srečo vsemu našemu troimenemu narodu pod vodstvom Nj. Vel. kralja. Živio kralj Aleksander I. — Predsed* nik: Vlada K. Petrovič. Gornja brzojavka je bila sprejeta z veli* kim navdušenjem. Volitev odsekov. Gaja in njegovih tovarišev, kamor je polo* žila venec z napisom .»Ilirskim preporodite* i jem — UJU« ter prvakov hrvatskega uči* teljstva in velikih učiteljskih delavcev Ivana Filipoviča in Davorina Trstenjaka ter je po* ložila nanje vence z napisom: »Velikim svojim prednikom — UJU«. Ljubljansko po* verjeništvo sta v deputaciji zastopala pov. Skulj in urednik Dimnik. Šolska razstava. Izpred Strossmayerjevega spomenika je šlo zbrano učiteljstvo ogledat si razstavo, ki jo je priredilo zagrebško poverjeništvo UJU v poslopju Kaptolske šole. Razstava je bila zelo lepo urejena in je vsebovala risbe .. u ,.««„.IIa/^a i i-\ A 11/^1 t/i \ i ..v , • r» r\ ČIta1cI'0 grama za predstojeco poslovno dobo organi* -------------------zacije. Delegati so odobrili stališče in pošto* kliška) osnovne in meščanske sole, dela za* pek vocjstVa. Enak poseben sestanek se je grebške obrtno=nadalje.valne sole, učne knjige ^.¡j že prejšnji dan. in mladinsko književnost. Poleg tega so raz* stavili svoja dela učitelji, ki so se udeležili počitniškega tečaja za ročna dela v Zagrebu. Posamezne zagrebške tvrdke pa so razsta* vile najrazličnejša učila in učne pripomočke. Priznati se mora, da je bilo v razstavi vse, kar zanima učiteljstvo in zaslužijo radi tega prireditelji posebno pohvalo. Ob otvoritvi razstave so se vršila v raz* stavnih prostorih tri predavanja, in sicer so čilo ter za predloge in resolucije. — V veri* fikacijski odsek so bili izvoljeni vsi tajniki poverjeništev, v druge odseke pa po dva člana vsakega poverjeništva. Od ljubljan* skega poverjeništva so sodelovali v verifika* cijskem odboru tov. Kobal, v finančnem tov. Grum in Gerlanec, v izveštajnem tov. Ribi* čič in Šestan, v odseku za predloge tov. Ko* bal in Mlekuž. Pozdravi gostov. Po izvolitvi odsekov je pozdravil pred* sednik tov. Petrovič goste, ki. so prisostvo* vali kongresu in to: poveljnika IV. armijske oblasti, armijskega generala g. Matica, za* stopnika prosvetnega ministrstva prosvetne* ga inšpektorja g. dr. Kasumoviča, zastopnika velikega župana banskega svetnika g. dr. Ur* banija, generala g. Rekaliča, predsednika Ju* goslov. Akademije g. Manojloviča, zastopnika zagrebške sekcije prof. društva gg. Kolomana priredila »Jugoštampa«. Raca in dr. Serdarja, zastopnika zagrebške občine g. Gussicha in zastopnika Višje ped. šole g. Ljudevita Krajačiča. Brzojavno so pozdravili kongres g. Mi* hajlo Jovič, Federacija Internacionalnih Uči* teljskih Udruženj iz Pariza i. dr. V imenu prosvetnega ministra g. Bože Maksimoviča je pozdravil kongres prosvetni inšpektor g. dr. Kasumovič, želeč kongresu mnogo uspeha za stan, šolo in narod. Izvajal je nadalje naslednje: Ker je vse vaše delo osnovano na močni stanovski slogi, na dog* matični veri v naše popolno edinstvo, bo imelo in tudi mora imeti uspeh. Želi udruže* nju uspeh tudi v tem, da bi vsi oni, ki so še izven njega, vstopili v skupno stanovsko or= ganizacijo. G. Koloman Rac je pozdravil kongres v imenu profesorskega društva in želel, da ob* varuje UJU stanovsko in duhovno edinstvo. Ga. Olga Peleš je pozdravila kongres v imenu društva »Kneginje Ljubice«. Pismen pozdrav kongresu so poslali tudi Esparantisti. Predsednik tov. Petrovič se je spomnil umrlih zaslužnih tovarišev Mihajla Stanoje* viča in Borivoja Dordeviča. V počaščenje njiju spomina so zaklicali prisotni »Slava«. prejšnji Tudi delegati beograjskega poverjeni* štva in zagrebškega poverjeništva so imeli svoje posebne sestanke, na katerih so zavzeli stališče napram razvoju dogodkov in določili svcfjo Taktiko. Otvoritev skupščine. Skupščina, ki bi morala pričeti že ob 8. uri, je pričela zaradi tega šele ob ^ 10. uri. Predstavniki poedinih sekcij so med tem ča* som prišli do sporazuma glede dela v skup* ščini. Da bi v skupščini ne došlo do izpadov so sklenili predstavniki poverjeništev podati primerne izjave. Nagovor predsednika. Predsednik tov. VI. P e t r o v i č je otvo* ril skupščino in poudaril sledeče: Tovarišice in tovariši! V našem delu je bilo trenj, a bilo je tudi lepih dni. Dokler vodijo skupino ljudi visoki ideali, vzvišena načela in ljubezen do napredka je sigurno, da moramo napredovati. Od poslednje skupščine pa do danes je bilo v Udruženju mno= go naporov v dobrobit šole in učiteljskega stanu. O nobeni prejšnji in tudi o nobeni bodoči upravi UJU ne moremo trditi, da ne želi dobro šoli in učiteljskemu stanu. Tudi sedanja uprava se je trudila z vsem napo> rom, kakor je vedela in znala za dobrobit šole in učiteljstva. Pri tem svojem delu je s polnim taktom in popustljivostjo odstranje* vala zapreke ter se trudila za uspehe v pro* svetnih in stanovskih vprašanjih. Iz »Izvešta* je« je videti, v katerih mejah se je kretalo to delo, koliko je bilo truda in skrbi za vse, kar je bilo nujno. Morda bo kdo ugovarjal, da uprava ni imela dovolj energije in ljubezni do celokupnosti. Uprava stopa pred Vas s pozi* tivnimi rezultati in ti so: Stabilizacija financ, redno izdajanje li* stov in pozitiven uspeh njihovega pisanja in gmotnega stanja, ustanovitev Vseslovanske Učiteljske Zveze, ki znači korak naprej v utrditvi bratskih zvez in vzajemnega dela, vstop UJU v Federacijo Učiteljskih Udru* ženj, borba za naše zahteve, da se nobena za* deva o nas ne izvrši brez nas, zidanje Djač* prišlo. Razgovori 16. avgusta zvečer kega doma kar znači kolosalen napredek za dovedli do rezultata, 17. avgusta je bil učiteljstvo UJU itd., itd. — Ko otvarjam to skupščino, imam jaz in moji' tovariši eno že* ljo, da bo naše delo kronano z uspehom v tem pravcu, da dovršimo skupščino dosto* janstveno, kakor je to častno za učiteljstvo. (Dolgotrajno odobravanje). književnost in P. D. Bogunovič: Školska gimnastika na osnovi sokolskog sustava. Delovanje odsekov. Popoldne so se zbrali v stranskih pro* štorih borze posamezni, dopoldne izvoljeni odseki k svojemu delu. Najhitreje je opravil verifikacijski odsek, a tudi finančni in odsek za poročilo, sta bila s svojim delom kmalu gotova, le odsek za predloge in resolucije je delal od 3. ure do 7. ure popoldne. Predloge posameznih odsekov, ki jih je skupščina sprejela, objavimo pozneje. Ogledovanje »Jugoštampe«. Popoldne si je ogledalo učiteljstvo eno največjih jugoslovenskih tiskarskih podjetij »Jugoštampa«, nakar se je učiteljstvo udele* žilo v restavraciji »Kolo« zakuske, ki jo je Koncert in zabava v »Zagrebačkom Zboru«. Zvečer ob uri se je vršil v dvorani Zagrebškega velesejma koncert Pevskega zbora UJU, pov. Ljubljana, ki se ga je ude* ležilo nad 2000 učiteljev(ic) in drugega ob* čin3tva. — Poročilo o koncertu priobčimo posebe. Po koncertu se je vršila v dvorani prosta zabava združena s pevskimi solo*točkami in komičnimi nastopi. Zadnji dan skupščine. V nedeljo 18. avgusta je bil zadnji dan zborovanj. Vršiti se je imela že IX. glavna skupščina, a do^ oficijelnih pregovorov sploh ni še prišlo, niso Resolucije. Z ozirom na referate, ki so bili name* sicer po koncertu sestanek napovedan, a se ni vršil, ker so nekateri smatrali, da tako pozna ura (23. pred polnočjo) ni primerna za tak posel. V nedeljo 18. avgusta v jutru se je za* tegadelj sestala od ljubljanskega pov. UJU izvoljena šestorica za pogajanja ter je za* vzela svoje stališče s sledečo izjavo: Izjava. Z ozirom na potek dogodkov, kakor se vrše, izjavljamo sledeče: Pov. UJU Ljubljana je na pokrajinski V imenu beograjskega poverjeništva je j izjavil na to predsednik tov. Milan P o * p o v i č , da se strinja z vsemi predlogi in se jim priključuje, ker ga vodi ljubezen do ce* lote Udruženja ter do ponosa in časti stanu. Beograjska sekcija je proti osebnostnim in malenkostnim trenjem v Udruženju. Nato so bili prečitani delegati za poga; janja iz poedinih poverjeništev. Ugovarjali so proti listi le vojvodinski delegati, ter so zahtevali tudi svojega zastopnika v tem od* boru. Beograjska sekcija jim je ugodila in jim je dala zastopstvo. Ljubljansko pover* ieništvo so zastopali v odboru tov. Skulj, Dimnik, Hren, Gerlanc. Šestan in Žagar. Nato so odšli pooblaščenci v malo dvo* rano, kjer so pričeli z razgovori glede vo* litev. Odgovor Nj. Vel. kralja. Na brzojavni pozdrav je prejela skup* ščina sledeči odgovor: Vladi Petroviču, pred* sedniku UJU Zagreb. Po nalogu Nj. Vel. kralja pošiljam kongresu zahvalo Nj. Vel. kralja za izrečene pozdrave in lepe želje. — Maršal dvora: polkovnik Dimitrijevič. (Skup* ščina je brzojav pozdravila z oduševljenjem). Poročilo odborov. Odbor za verifikacijo mandatov je delal do 11. ure. Delegati v dvorani so bili nestrpni in so pričakovali nadaljevanja skupščine. Skupščinarji so se pričeli zbirati v skupščin* ski dvorani. Dostop v dvorano so imeli le oni, katerih mandati so bili verificirani in ki so dobili posebne vstopnice za skupščino od svojih poverjeništev. Odbor, ki je delal na sporazumu, še ni bil gotov ob tem času. Iz male dvorane se je culo na hodnik ostro in glasno govorjenje. Delegati so nestrpno čakali na izid dogovo* rov tudi s strani tega odbora. Mnogi so bili nerazpoloženi, so protestirali in so zahtevali naj se skupščina nadaljuje. Ker je moral predsednik, klican po odboru za sporazum, v malo dvorano, so zahtevali nekateri dele* gati naj predseduje najstarejši delegat in se na ta način skupščina nadaljuje. V mali dvo* rani so iznesli predvsem zastopniki beograj* ske sekcije svoje zahteve. Popustili so od svoje resolucije v toliko, da naj bi se jim dalo zastopstvo v razmerju 16 proti 21. Nato so podali predstavniki ljubljanskega pover* jeništva svoje zahteve in stališče, ki je težilo za tem. da se voli v širji glavni odbor po se* danjem načinu in se jemlje proporc le za Izvršni odbor v obzir. Spričo popuščanja beograjskega poverjeništva so bile diference le še male. Zastopniki zagrebškega poverje* ništva so zahtevali za Izvršni odbor razmerje 6 nroti 6, t. j. naj bi beograjska sekcija do* ločila kandidate za 6 mest, a vse ostale sek* cije, t. j. 4 naj bi predlagale šestorico kandi* datov. Ker so bili nekateri kandidati na obeh listah, je končno prišlo do odločitve glede razmerja 5 proti 7 v Izvršnem odboru. Beo* grajska sekcija absolutno ni hotela popustiti od 7 mest, zaradi česar se ie pozval predsed* nik Vlada Petrovič, ki naj bi se izjavil v tem pogledu Ker se je beograjska sekcija z vse* mi ostalimi sekcijami zedinila na to, da osta* ne predsednik tov. Vlada Petrovič, je bilo končno odobreno razmerje 5 proti 7 z dodat* kom. da poda predsednik beograjske sekcije pred skupščino izjavo lojalnosti glede sode* Iovanja članov beograjske sekcije v Izvršnem odboru, zastopniki ljubljanske sekcije pa po* dajo pred skupščino predloge glede delov* nega programa za bodoče leto. Ob polu 12. uri je obvestil predsednik skupščino, da je odbor po dveurnem razgo* voru prišel do sporazuma za enotno listo in se vsled tega delo skupščine nadaljuje. Skup* ščina je sprejela to poročilo z viharnim odo* bravanjem. njeni za skupščino in jih je v celoti prinesla skupščini pooblastilo šestorico delegatov, da »Narodna Prosveta«, so bile predložene re* se polnomočno pogajajo na letošnji glavni solucije, ki jih je kongres sprejel. Resolucije, skupščini glede uvedbe proporca in sestave ki jih bomo objavili v eni prihodnjih številk, liste za volitve nove uprave UJU. so prečitali sestavljalci tozadevnih referatov, ja šestorica je prevzela posredovalno in sicer tov. Skavič glede deljenega in neraz* vlogo med vsemi skupinami ter se je trudila, deljenega pouka, tov. Kostič glede vloge na* ¿a '"dovede do sporazuma za volitve takoj rodne šole za pomirjenje narodov in pa tov. Priča o socialnem skrbstvu za šolsko mla* dino. S tem je bil kongres zaključen, nakar se prvi dan, ker je smatrala, da je to predpogoj za mirno in zdravo delo kongresa in glavne skupščine. Po izjavah zastopnikov poverjeništev za Izjave predstavnikov poverjeništev. Predsednik sarajevskega pov. UJU tov. Radomir Popovič je nato v imenu sa* rajevskega, zagrebškega in splitskega pover* jeništva podal izjavo, v kateri je poudaril sledeče: Ker tvorijo skupščino UJU predstav* niki in delegati sreskih društev, smatramo, da se v skupščinski dvorani ne smejo nahajati drugi kot ti, a ostali naj zasedejo galerijo. Najprej je treba verificirati mandate. Ker beograjska sekcija ni sodelovala v verifika* cijskem odboru ter ni verificirala mandatov svojim delegatom in ker se ne ve, kateri so delegati te sekcije, prosi v imenu zagrebške, sarajevske in splitske sekcije beograjsko po* verjeništvo, da pošlje svoje zastopnike v ve* rifikacijski odbor in izvrši svoje delo. Do* je podalo vse~ učiteljstvo korporativno pred ^ ^ItTn žlgVeb Te" bila jasno razvidna •. situacija, da so oni odločno proti proporcu delovalo v skupščini in io bo nnnr.lnr.mfl ya- Strossmayerjev spomenik. širjeg/ glavnega odbora ker bi to dov o J« -kupsemi m jo bap^polno^a^ V imenu vsega jugoslovenskega učitelj* do skrajnega nezadovoljstva in nezaupanja tQ jzjavo) stva je imel tov. Petrovič pred spomenikom pri njihovem članstvu napram organizaciji, kratek nagovor ter je v njem poudarjal, da To bi imelo zelo slabe in dalekosežne posle* se i je prišlo učiteljstvo poklonit preroku ju* dice za celokupno organizacijo. Iz tega raz* goslovenske misli in borcu za veliko Jugo* loga so zastopniki pov. UJU Ljubljana od* slavijo, za njen kulturni in duhovni preporod. stopili od resolucije ljubljanskega poverjeni* Pred njegovim spomenikom pa se zaobljub* štva v toliko, da so opustili proporc za širji lja, da bo hodilo še nadalje po potih, ki jih je on že davno pokazal vsem, da bo privilo jugoslovensko misel k svojim srcem in du* šam in jo sejalo med narod. Uteha vsem pa bo nada, da bodo sanje nas vseh postale res* nica, da je Jugoslavija ujedinjena v srcih in dušah. Težeč za tem najvišjim idealom se klanja učiteljstvo Jugoslavije spominu onega, ki je proklamiral idejo, kateri sedaj to uči* teljstvo služi. glavni odbor in so se omejili na pogajanja samo glede volitve ožjega, t. j. izvršnega od* bora. Žal ni prišlo do kompromisa že pred kongresom 17. t. m., kar je imelo za posledico, da zastopniki beograjske sekcije niso sode* lovali v odsekih. Iz povsem neznanih in po našem mišlje* nju neopravičljivih vzrokov ni prišlo do ofi* cijelnega sestanka legitimnih zastopnikov Pov. UJU iz Ljubljane tov. Andrej Skulj je nato v imenu tega poverjeništva izjavil, da se delegati ljubljanskega poverje* ništva pridružujejo tej izjavi, ki jo pa dopol* njuje še z zahtevo ljubljanskega poverjeni* štva, da se pred prehodom do nadaljnjega dela izbere po 6 zastopnikov vsakega pover* jeništva, ki naj se takoj pogajajo glede spo* razuma in volitev, medtem pa naj deluje ve* rifikacijski odbor in naj se izvrši verifikacija mandatov. V imenu splitske, zagrebške in sarajev* ske sekcije je izjavil tov. Joco Miloje* vič, da si te sekcije osvajajo predlog ljub* ljanskega poverjeništva. Poročilo verifikacijskega odbora. Poročevalec verifikacijskega odbora je javil, da je bilo ljubljanski sekciji verificira* nih od 28 društev 28 mandatov predsednikom, 38 delegatom in 11 članom ožjega sosveta ter nadzornega odbora; zagrebškemu poverjeni* štvu je bilo verificiranih 41 mandatov pred* sednikom, 55 delegatom in 12 članom ožjega sosveta in nadzorstva; sarajevskemu pover* jeništvu je bilo verificiranih 15 mandatov predsednikom, 17 delegatom in 2 članoma ožjega sosveta in nadzorstva; splitskemu po* verjeništvu je bilo verificiranih 9 mandatov predsednikom, 13 delegatom in 3 članom ožjega sosveta in nadzorstva; beograjskemu poverjeništvu je bilo verificiranih 35 manda* tov predsednikom, 100 delegatom in 11 članom ožjega sosveta ter 4 članom nadzorstva. Vse* ga je bilo torej verificiranih 394 mandatov vsem delegatom, ki so jim bila izdana polno* močja. Poleg tega pride v poštev še 32 čla* nov širjega glavnega odbora in nadzorstva. Vseh pOlnomočnih delegatov 'je torej 426, ostalega učiteljstva je bilo okrog 2000 v dvo* rani. Od beograjske sekcije ni bilo zastopa* nih 66 društev, od ostalih sekcij pa le po nekoliko društev. Poročilo finančnega odseka. Poročevalec finančnega odseka je podal sledeče poročilo in predloge: ;V letošnjem proračunu so se morale nekatere postavke zvišati, a druge zopet znižati. Članarina naj ostane ista, t. j. letno 10 Din za člana. V pro* račun je vnešena nova postavka amortizacije za dograditev Djačkega doma v Beogradu v višini 440.000 Din. Ta dom se sedaj gradi in bo dograjen v tekočem letu. Celoten prora* čun je nekaj večji od lanskega in nadkriljuje Kdor še ni pristopil k Učiteljski gospodarski poslovalnici, naj stori to takoj. Delež 5 Din, pristopnina 2 Din. Stanovsko zavedno učiteljstvo se poslužuje le Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru! stcjnega refeiata za kmctsLo nadaljevalno šolstvo ki bo s pospešenim delom uredil naj» bolj pereče zadeve, zlasti pa priredil in teme» ■ljito pripravil učiteljsko tečaje v smislu že večkrat izraženih želj. vsoto 1,000.000 Din. Finančni odbor je pred» lagal upravi razrešnico. Poročilo finančnega odbora je bilo so» glasno sprejeto, enako tudi razrešnica upravi. Poročilo odbora o delovanju uprave. Poročevalec »Izveštajnega odbora« je po» ročal o podrobnem delu uprave ter izjavil, da si je odbor poročilo uprave osvojil v pol» nem obsegu. Predlagal je, naj ga tudi skup = ščina sprejme. Predsednik Petrovič je po po» ročilih odborov poudarjal, da ima uprava Udruženja v predstoječi poslovni dobi izvr» šiti še jako mnogo važnih nalog. V prvem redu je to vprašanje zakona o osnovnih šo» lah in učiteljiščih, enako materijalna vpraša» nja učiteljstva, 321etna službena doba, sta» narina itd., v katerem pogledu bo prinesel podrobne določbe novi šolski zakon. Poročilo odbora za resolucije in predloge. Tovariš Dragomir Aranitzki iz Vojvodi» ne je nato govoril o potrebi naeionaliziranja šolstva v Vojvodini in o drugih tehničkih ne» prilikah, ki jih ima učiteljstvo v Vojvodini. Nato so bili sprejeti najrazličnejši predlogi, ki zadevajo materijalna in pravna vprašanja učiteljstva ter narodne prosvete in šolstva v obče. Volitve nove uprave UJU. Ker je bil že poprej sporazum dosežen, so se vršile volitve z vzklikom in jc bila so» glasno sprejeta sledeča lista: Izvršni odbor: Vlada K. Petrovič, Pavel Flere, Štefan- Tintor, Milan Rabrenovič, Mi» lorad Vujanac, Milan Mihajlovič, Ljuba Pav» lovič, Tihomir Kostič, Vujica Petkovič, Ko» sta Atanazovič, Danilo Milanovič in Voja Vuksanovič. Nadzorni odbor: Boža Radulovič, Matija Linie, Radmila Nikoletič, 'Boža Pavlovič, Jovan Boškovič. Širji glavni odbor: za beograjsko pover» jeništvo: Nazif Resulovič, Vasa Terzič, Dra-giša Mihajlovič in namestnik Isa Popovič; za zagrebško poverjeništvo: Jelisava Vavra, Jovo Milojcvič, Anton Srnic ter na' mestnik Djuro Briglejvič; za ljubljansko poverjeništvo: Ivan Dim' nik, Josip Lapajne, Anton Hren ter namest» nik Dušan Šestan; za sarajevsko poverjeništvo: Nikola Se» nič, Branko Divljan, Mustafa Šišič ter na» mestnik Simo Radetič; za splitsko poverjeništvo: Antc Markota. Josip Lebedina, Miroslav Paroš ter namest» nik Peter Kovačevič. Lista jc sestavljena tako, da ima beo = grajsko poverjeništvo 12, ostala poverjeni' štva pa 25 mandatov. V Izvršnem odboru pa Beograd 7, ostala poverjeništva pa 5 man» datov. Predlog o reorganizaciji UJU. Predsednik Petrovič se je zahvalil član» stvu na lepem zaključku skupščine, zagreb» škemu poverjeništvu pa na vsestranskih pri» pravah in ustrežljivosti napram učiteljskim gostom iz vse države. Predsednik beograjskega poverjeništva g. Milan Popovič je izrazil veselje, da so se na današnji skupščini izgladila vsa nesoglasja ter je v imenu beograjske sekcije podal svo» čano izjavo, da hočejo novi člani beograjske sckcije v Izvršnem odboru popolnoma loj al» no sodelovati v upravi udruženja ter ne ovi» rati dela. Poverjenik Andrej Skulj je v imenu svoje sekcije nato naglasil, da je odbor za sporazum sprejel tudi delovni program za oodoče upravno leto, na Katerega so pristale vso seKcijc. Urednik »Učiteljskega Tovariša« Ivan Dimnik je i.ato unesel podroDeu delaven program bouoci upravi, na katerega so pri' otaia vsa poverjeništva, ki zahtevajo sledeč.;: Sirji yiavm odDor mora v teku enega leta izvršiti ouoDritev novin pravil UJU, katerih osnovo naj bi izdeiaia ena izmed sekcij. Te» meljna osnova ten pravu mora biti sledeča: 1. foverjeništva UJU morajo ostati ter se upravljajo avtonomno po svojih lastnih pravilih, ki morajo biti v skladu s centralnimi pravili. 2. Vrhovno uprave udruženja mora tvo» riti odbor, ki sestoji iz predsednika in taj» nika centrale ter predsednikov \seh povc>:» jeništev. Ta odbor se mora sestajati redno vsaki mesec na sjjc Un zastopa udruzenje ter rešava vsa stanovsko politična in načelna vprašanja. 3. Izvršni odbor jc samo eksekutiva skic» pov gornjega odbora ter rešava tekoče admi» nistrativne posle. Ta odbor se mora skrčiti ¡.amo na predsednika, podpredsednika, ta j» nike, blagajnika in urednike organizačnih listov. 4. Širji upravni odbor naj sc sestaja le i j o izraziti potrebi ter naj bo samo informa-uven organ udruženja, na podlagi katerega :>j bo zaslišalo širše mnenje učiteljstva. ia odbor se mora voliti po proporcionalnem si» scemu kandidatnih list, a ne po proporciji jakosti članstva poedinih poverjeništev, kar bi značlio majorizacijo manjšin, tako da hi došlo na podlagi novega volilnega sistema tudi mišljenje manjšine do izraza in bi bilo zastopano. Vse to morajo predvideti nova pravila. Nadalje je iznescl tudi program dela in najnujnejših točk ter zahtev, ki jih mora iz» vesti Izvršni in Glavni oelbor. Predvsem jc dolžnost novega Izvršnega Glavnega od' bora borba za poboljšanje materijalnega položaja učiteljstva (izjednačenje s sodniki, upravnimi uradniki in oficirji), delovanje ra skorajšnjem donošenju zakona o narodnih šolah in učiteljiščih ter zakona glede izpre memb uradniškega zakona. Skupščina je vse te predloge sprejela z viharnim odobrava» njem. Nato jc pozdravila skupščino v imenu narodnega ženskega saveza podpredsednica saveza Zlata Kovačevič»Lopašič. Njen govor je bil burno pozdravljen. Ob sklepu jc imol zaključni govor poverjenik UJU Zagreb, ki je nazdravil vsemu učiteljstvu iz države z veliko radostjo, da se je skupščina dovršila v tako lepi slogi na korist šole in stanu. Nje» gov govor jc bil sprejet z burnim odobrava' njem. Po skupščini so se izvršili predvideni izleti. Konstituiranje glavnega odbora UJU, Ob 5. uri popoldne se jc sestal novoiz» voljeni odbor na sejo in se jc konstituiral sledeče: Predsednik Vlada Petrovič, prvi pod-predsednik Jelisava Vavra iz Zagreba, II. podpredsednik Tihomir Kostič iz Beograda, glavni tajnik Milan Mihajlovič, urednika »Narodne Prosvete« Milutin Stankovič in Dušan Priča, urednik »Učitelja« Vujica Pet kovič. Zvečer je bila v Narodnem gledališču svečana predstava na čast udeležencem kon' gresa UJU. Enaka svečanostna predstava sc je vršila tudi 16. avgusta zvečer. Obema pred stavama jr prisostvovalo veliko število ude leženrcv Sklepi in zahteve učiteljstva s pokrajinske skupščine pov. UJU Ljubljana, dne 20. in 21. julija 1929. (Konec.) SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE SA» MOIZOBRAŽEVALNEGA ODSEKA, ŠOL» SKE REFORME, PED. TISKA IN UČIT. NARAŠAJA. I. Pedagoški tisk. 1. Zadeva odklon jetnja nekaterih čian» kov pri »iPopotniku«. Sklep: Uredniški odbor »Popotnika« je v zadevi izfoire člankov za objavo v »Popotniku« popolnoma svoboden. 2. Uredništvo »Popotnika« — razpis: a) Uredništvo »Popotnika« naj ostane se nadalje v rokah sedanjega uredniškega od» bora. b) Poverjeništvo revidirj z Učiteljsko tiskarno pogodbo, da bo enako ugodna ka» 1 Dr so ponudbe mariborskih tiskarn; dife* r nco, ki se pridobi vsled ugodnejše ponudbe, .s,e naj /uporabi za madaljnjo izboljšanj. - »Po» potnika«. II. Samoizobraževalna akcija in reformia šole. 1. Izobraževalno 'deflose vrši še nadalje s to iizpremembo, da za prihodnjo poslovno dobo prevzame posle OIO odbor sestoječ iz najmanj 5 članov UJU ki so obenem člani Ped. e .ntrale s sedežem v ¡Mariboru. Novi odsek naj razpolaga tudi s pri», spevki, ki so namenjeni za isia mo izobraževalno . akcijo in is preostanki tega fonda. 2. Sklep glede III. tečaja. III. samoizobraževalni tečaj se naj vrši v Ljubljani od 23. do 27. avgusta in ga vodi ('osedanje vodstvo izobraževalne akcije po svojem predloženem načrtu, ki ga naj izpo» polni še v ismislu predloga tov. Grum», da se Predlogi posamoznih društev glede šol» skega lista se odklonijo, drugi pa se odsto» pijo M. M. ki jih bo upoštevala. Sklepi z ozirem na predloga odbora Mladinske Matice: a) »Zvonček« se ukine. b) Namesto njega začne Mladinska Ma» t'ca s čimprejšnjim izdajanjem mladinskega lista. c) Mladinska Matica imenuje novemu lil» stu urednika. č) G. na novemu listu naj pc bo več kot 1 Din za številko1; da se pa taka cena omo» ,ga dela za napredek gmotne in duhovno kulture kmet» skega in obrtnega stanu, so prizadeta pri nje» igovi organizaciji ra.zven ministrstva za kme* tijstvo in ministrstva \ia trgovino fri cbrt tudi ministrstvo za presveto in za socialno poli» tiko in narodno zdravje. Pri izdelavi pravilnikov naj bi zato prišli vsi prizadeti činitclji do ibes.de in enako tudi p.ri rešitvi vprašanja izobr Izbe osnovnošoi» skega učiteljstva za naloge tc šole, ki mora 'hiti temeljita in .se o.zirati na v.s-e plati učite» lievega dela. III. Ustanovi naj se en sam odsek za vse nadaljevalno šolstvo ki ustanovi po potrebi posebne sekti je za posamezne kategorije na» daljevalnih šol in to iz razloga, da se vsr delo enotno usmeii. IV. Ker za odsek iza izvvnšolsko delo in od» seke nadaljevalnega šolstva ni predvidene v proračunu nobene postavke, naj so krijejo izdatki iz preračuna za saimoil/.obrazibo. Obrtno»nadiiljevalno šolstvo. Obrtno»nadaljevalno šolstvo je spričo da» našnjega širjega in globljega pojmovanja nj.» govih nalog p'otr4bno temeljite reforme v pedagoškem oziru in novega duha, ki mora najti adekvaten izraz v zunanji njegovi orga» iiizaciji. Pravilnik in učni načrt veljavna iza vso državo, maj bosta okvirna, da omogočita prilagoditev šolstva posebnim razmeram in potrebam posameznih delov države. Ker s. mora rak viti obrtnosnadaljevalno šolstvo v čim splošnejšo institucijo za po» klicno izobrazbo in občansko vzgojo obrtne mladine in ker .mora biti z ozirom na njegove naloge učiteljstvo ne le strokovno, ampak tudi pedagoško izobraženo, je nujno potreb» 11 o, da ise organs.ko n : sloni ,na ljudsko šolo, učitelji iste pa temeljito usposobijo »za s-p.t» cialne naloge na teh šolah. Dokler niman«3 posebnega zavoda za ta namen, se naj pri» r.jajo z uvaževanjem predlogov in iželj*uči» teljstva ida-ljši tečaji ki se bedo dzirali na vse smeiri izobrazbe, ki jc učitelju potrebna, ako hoče biti sv'oji nalogi res kos. Kmetsko nadaljevalno šolstvo. I. Upolšt.via naj se, kar se. je v Sloveniji v odročju kmetskega nadaljevalnega šolstva ;.a moško tel žensko mladino že «¡sitvarilo .m raj se pusti oblastni samoupravi petrebnia ompetenca za 'iniciativno delo pri organiza» - iji tega šolstva. >11. Ponavljamo od stranii poverjeništva že .ponovno izraženo željo, da se pri ljubljanski samoupravni obllasti reši vpr' šanje samo» Dekliški krožki. Kdr jc uspešno delo dekliških krožkov v marsičem odvisno od podpore lokalnih šoi» skih oblasti, prosimo prosvetno oblast, da izda podrejenim uradom primerna navodila. SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE GO= SPODARSKEGA ODSEKA. 1. Ljublj. učit. dr. vzhodmi in zahodni del se dovoli odpis starega dolga 3933 Din. 2. Svctolenartsko društvo — povrnitev potnih stroškov delegatom pokrajinske in drž. skupščine. Dopis se odda v izjavo učit. društvom. 3. Za prevzem dolga 2500 Din pri Učit. , domu v Mariboru. Sklep: Iz preostanka fonda iza samoiz» obraiževanje se plača iz fonda za mariborsko oblast 2125 Din, za ljubljansko oblast 375 Din, upno 2500 Din. 4. Z ozirom na oferte, ki jih je predložil urednik »Popotnika« glede cenejšega tiska, se naroča poverjeništvu da izpcsluje spre» membo pogodbe z Učiteljsko tiskarno za »Popotnika« za toliko, .kolikor -znaša dife» ^einca. O uspehu poroča na prvi seji širjega sosveta, kaj se je ukrenilo. To iizvrši pover» jeništvo tedaj, ko dobi ono od tiskarne ob» vicizo da vztraja pri predloženi oferti. Pred» loži ti je pa tudi vrsto papirja in tiska. So» t.udniški honorar se zviša od 400 na 500 Din od tiskovne pole 5 Izplačilo honorarja dopisniku »Narod» ne Prosvete«. PoveTj.eništvo sel pooblašča, da nujnejše članke naroča in po njih važnosti honorira. 6. Centrala UJU naj pošilja v inoze-m» stvo svoje zastopnike ob raznih prilikah, vzete iz raznih delov države. Za naše potrebe sc ustanovi potrebni fond 5000 Din v proračunu. 7. Mesečna priloga »Učit. Tov.« »iPro» sveta« naj zo.p*t izačne izhajati. 8. K proračunu sc dovoli blagajniškemu pomočniku 1800 Din letno, upravnemu rete» rentu 1800 Din, skupno 3600 Din; 'za poroče» valsko službo »Narodne Prosvete« je rešeno zgoraj. 9. Postavka za pov. se zviša na 9600 Din. 10 Proračun za leto 1929./30. se< sprejme z dodatkom izdatkov za 16.200 Din, ki naj se krijejo iz letošnjih odpisov dolžnikov in in» seratov. 11. Nadzorstveno poročilo se odobri, je vse v redu in se vzame na .znanje, medtem tudi zadeva Marenberškega učit. društva. Blagajniku se da absolutorij in iizreo. zahvala / točno in vestno d .'i o. SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE OD» SEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO IN ZA KONTRAKTUALCE. 1. Poverjeništvo naj zastavi ves svoj vpliv v uhlaženje napetega tazmerja med tu» kajšnjim učiteljstvom in učitelji pregnanci, da se vnovič oživi zanimanje za nesri.čno ozemlje in premosti prepad med Štajerci, Primorci in Kranjci, ,ker je to v silni kvar celokupnosti' in izpodjeda organizacijo, kar je tudi iz narodnih in državnih interesov po» trebno. 2. Z ozirem na kričeči gmtatni in splošni ■socialni ipdožaj posameznikov pregnancev naj ima kontraktualni odsek v vsak.m dru» štvu svojega poročevalca, po možnosti iz vrst pregnancev, .ki informira odsek o vseh perečih vprašanjih kontraktualcev v svojem društvenem okrožju. 3. V obmejnih krajih naj se posveča večja pozornost šolstvu in učiteljstvu, da se onemogoči vsaka antin; cipnalna in antidr» žavna propaganda med narodom in omogoči nacionalno in državno n.eoporečenemu uči» t ljstvu delo za narod in državo. 4 Da so deloma olajša obupni gmotni položaj pregnanega učiteljstva, so pozove vse uč'teljstvo, da prispeva v podporni fond kontraktualcev in ne, da prispevajo samo za učiteljstvo iz po Italiji anektiranega ozemlja. SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE PEVSKEGA ODSEKA. Delegacija je sklenila, da vsak v Pov. UJU Ljubljana organizirani član plača me» sečni prispevek 1 Din za pevski zbor. Učiteljska gospodarska poslovalnica. —ugp. Pridno na delu. Poslovanje je ure» jeno tako, da je izključena vsaka pomota in tudi zamuda. DnCvno prihajajo naročila v precejšnjem številu. Odpravljajo se sproti tako, da se odpošiljajo tvrdkam še isti dan, ko so dospela. Torej ne nastajajo pri naro» čilih nikake zamude vsled poslovalnice, ka» kor so se nekateri bali. Z našimi naročilnimi listi naročite pri katerikoli tvrdki hočete. Seveda jih pošljete nam. Le ako sami ne označite tvrdke, jo do» loči poslovalnica. Naročite lahko vse šolske potrebščine, učila in knjige. Razen tega pa tudi druge stvari Neka šola je naročila škropilnice za šolske vrtove in drugo orodje. Tudi olje proti prahu naročajo mnoge šole. Prav tako žige itd Tako se delokrog poslovalnice širi vedno bolj. Tudi mestne šole se poslužujejo naša po» slovalnice, čeprav imajo trgovine v nepo» sredni bližini. Za dostavitev pripišejo na na» ročilnici, da jim tvrdka dostavi sama, ali pa, da pride po naročeno blago šolski sluga. Naslovite vse na »Učiteljsko gospodar» sko poslovalnico v Mariboru«, kar se nje tiče pa naj si bodo pristopnice, članarina ali dru» gc informacije. Učiteljski gospodarski posio» valnici sporočite, ako kaka tvrdka ni izvršila vašega naročila točno in solidno. Naročilni listi U.G.P. so razposlani na šole. Priloženo je navodilo za poslovanje. „Pomagajte samim sebi"! @ Čimbolj se bodete posluževali Učit. gosp. poslovalnice, temprej bomo zidali Učit. doma v Ljubljani in Mariboru. SploSne vesti. — Vse šole se prično 16. septembra. G. prosvetni inšpektor nam uradno poroča: Mi« nistrstvo prosvete je odredilo pod O. N. br. 65.102, z dne 23. avgusta t. 1., da začnejo vse osnovne in meščanske šole s poukom šele dne 16. septembra. Srednje šole so do« bile glede začetka šolskega leta posebna na« vodila. — VZS je končal načelno in podrobno debato o načrtu zakona o srednjih šolah. Kakor doznavamo, jc zakon doživel nekaj bi stvenih sprememb, končna vsebina je odvis* na od prosvetnega ministra. Zdi se, da bo obveljalo stališče, da ohranijo stare privatne gimnazijo in ostale srednje šole svoje stare pravice in da bo zakon delal razliko med starimi privatnimi šolami in tistimi, ki se bodo na novo ustanovile. Ker se v prvotnem načrtu zakona o srednjih šolah ni nahajal nikak pa* sus o vzgoji in učnih predmetih, je vrhovni zakonodajni svet sprejel sklep, s katerim predlaga, naj se v zakon sprejme tudi sred« nješolski učni načrt, iz katerega se bo -videlo, kakšne cilje zasleduje srednješolska vzgoja in pouk. Kar se tiče privatnih šol, sta važna dva načelna sklepa, ki jih je predložil vrhov« ni zakonodajni svet. Prvi sklep pravi, naj se privatne šole dele v take, ki imajo pravico javnosti in v take, ki je nimajo. Glede onih šol, ki imajo to pravico, naj ostane vse pri starem ter bi se mogli izpiti polagati na teb» šolah in bi učencem nc bilo treba polagati iz« pitov, t. j. male in velike mature na državnih zavodih. Drugi sklep je načelne važnosti in pravi, naj se dosedaj obstoječe privatne gim« nazije obravnavajo tako, kakor dosedaj in obdržijo iste pravice. Sprejet jc bil tudi do« daten predlog, naj se v slučaju, če sc prvi predlog ne sprejme, sprejme določilo, da naj se privatne gimnazije dovoljujejo brez ozira na to, kdo je njihov lastnik. Ta dodaten pred» log je važen zato, ker bi se po prvotnem na« črtu, te pravice ustanavljati privatne gimna« zije, ne smela poslužiti nobena korporacija, temveč le zasebniki. Tudi določbe glede no« vih profesorskih plač so v celoti sprejete. V prosvetni politiki se bo v tem oziru v glav« nem določilo, kaj so občine dolžne prispe« vati. Gre za zemljišča, ki ga morajo občine dajati za različne vrste šol, za kurjavo in raz« svetljavo učiteljskih, oziroma profesorskih stanovanj ter za šolske zgradbe, ki naj bi jih eventuelno prevzela oblast. — Zakon o učiteljiščih pred VZS. Vr» hovni zakonodajni svet je danes popoldne obravnaval zakon o učiteljiščih, ki ima v ce« loti 98 členov. Čl. 2. predvideva, kakor je predlagalo ministrstvo, da so odslej naprej vsa učiteljišča samo državna ter izključuje, da bi v kakršnikoli obliki obstojalo kakšno zasebno učiteljišče v državi. V ostalem je zakon urejen analogno zakonu o srednjih šolah s to razliko, da so temu zakonu pride« jana določila o pedagoškem in gospodarskem pouku ter pouku ročnih del. Profesorske plače so izravnane s plačami ostalih profe« sorjev srednjih šol. Vzdrževanje zgradb pade kot pri gimnazijah na oblasti, s to raz« liko, da pri učiteljiščih ne odpade na vsako oblast ena šola, temveč obstoja šolski teri« torij ter mora skrbeti za vzdrževanje zgradbe tista oblast, pod katero spada teritorij. Pri vsakem učiteljišču se predvideva državni in« ternat, v katerega bodo morali hoditi vsi, ki posečajo učiteljišče. Ta internat pa se bo zgradil, kakor določajo poznejši paragrafi, šele pri novih učiteljiščih. Nejasno je tudi, ali bodo morali hoditi v ta internat tudi tisti, ki so doma v krajih, kjer obstoja učiteljišče. Vsak učitelj, ki ne položi izpita v roku štirih let, bo odpuščen. Določbe glede delokroga ravnatelja in njegovega stanovanja, šolskega sveta ter šolskega zdravnika in higijene so slične določbam srednješolskega zakona, ki se sploh v mnogih točkah sklicuje na sred« nješolski zakon. Tudi v načrtu zakona o uči« teljiščih ni učnega načrta, ki se bo uredil s posebno uredbo. Ker so katehetje ostali, je samo ob sebi razumljivo, da ostane tudi vc« rouk. Načrt predpisuje pet let šolanja na uči« teljiščih in se sprejmejo na učiteljišča samo dijaki, ki so napravili nižjo maturo ali pa sprejemni izpit na podlagi dovršene meščan« ske šole. Vrhovni zakonodajni svet je na seji v načelu in podrobnostih predebatiral za« kon o učiteljiščih. Stavljen jc bil predlog, da se tudi glede učiteljišč ohranijo zasebne šole, kakor dosedaj. — Vrhovni zakonodajni svet je razprav« ljal o zakonu o učiteljiščih, nakar bo prišel na vrsto zakon o meščanskih šolah in končno zakon o osnovnih šolah. — Ukinjenje splošne zakonske določbe o uradniški stalnosti. Po čl. 234. zakona o urad« nikih, oziroma po čl. 1. zakona z dne 21. ju« lija 1926, s katerim se izpreminja navedeni člen zakona o uradnikih, pritiče s 1. septem« brom tega leta vsem državnim uslužbencem stalnost v službi. Ker pa je bila med tem z novimi zakoni odvzeta stalnost sodnikom rednih sodišč, zatem članom Glavne kon« trole in članom Državnega sveta, se je v skladu s tem pojavila potreba, da sc ukine tudi stalnost ostalega državnega uslužben« stva, kar je bilo izvršeno z zakonom, ki ga je Nj. Vel. kralj te dni podpisal na predlog mi« nistra pravde in ki se glasi: Člen 1. Ukinja sc čl. 234. zakona o državnih uradnikih in o ostalih državnih uslužbencih civilnega reda od 31. julija 1923. leta z vsemi njegovimi iz« premembami. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko sc objavi v »Služ« benih Novinah«. Člen 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih sc glasi: »Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v členu 224. tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozi« ra na dosedanje predpise.« (Citirani člen 224. daje od vsega začetka stalnost članom Dr« žavnega sveta, Glavne kontrole, sodnikom rednih sodišč in učiteljem, ki niso smeli biti po dosedanjih zakonih ne premeščeni ne od« puščeni iz službe). Gornji triletni rok je bil s kasnejšim zakonom podaljšan še za tri leta. — Sprememba zakona o pobijanju zlorab v uradni dolžnosti. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde podpisal zakon, s katc« rim se izpreminja dosedanji zakon o pobijanju zlorab v izvrševanju uradnih dofžnosti in ki se glasi: Člen 1. Člen 6. zakona o pobi= janju zlorab v službenih dolžnostih od 30. marca 1929 (»Službene Novinc« št. 78 od 3. aprila 1929) se izpreminja tako, da se gjasi: Člen 6. Stvarna in krajevna pristojnosT za postopanje proti kaznjivim dejanjem po tem zakonu naj sc presoja po predpisih obstoje« čih zakonov o kazenskosodnem postopku. Po dosedaj veljavnem zakonu so bila pristojna za postopanje okrožna sodišča na sedežu apc« lacijskih sodišč za celo področje apelacijske« ga sodišča. To se jc izkazalo za nepraktično, zato jc bil člen 6. spremenjen tako, da jc se» daj tudi za postopanje po zakonu o pobija« nju zlorab v uradnem poslovanju pristojno sodišče, ki je pristojno po kazenskopravdnih redih za kršitve kazenskega zakona. — Anonimnim dopisnikom. Dopise, ki prihajajo anonimno na uredništvo, vržemo brez pardona v koš. Če ni dopisnik podpis san, ga uredništvo priobči brez podpisa, ako lahko zanj prevzema odgovornost. V nobe« nem slučaju pa ne bo priobčilo uredništvo dopisa, pri katerem spremni dopis ni poilpi« san s polnim imenom. — Uvedba enotnega srbsko=hrvatskega pravopisa v šolah. Na predlog posebne znan« stvene komisije je prosvetno ministrstvo odredilo, naj se uvede v vseh šolah enoten srbsko«hrvatski pravopis. Komisija za izena« čenjc srbsko«hrvatskega pravopisa je kon« čala svoje delo in predložila ministru pro« svete poročilo o svojih zaključkih. Na pod« lagi tega poročila je minister prosvete izdal pravopisna navodila za vse ljudske, srednje in strokovne šole kraljevine SHS, ki bodo objavljena v celoti v »Službenih Novinah« in v »Prosvetnem glasniku«. Naredba, s katero se uveljavljajo ta navodila, se glasi: »V vseh naših šolah se uporablja pravopis, ki sloni' na veliki jezikovni in pravopisni reformi Vuka Karadžiča. Čeprav pa se ta pravopis ravna po istih osnovnih načelih, so se vendar v raznih krajih naše države razvile neenakosti, ki preprečujejo popolno enakost v pouku, tako, da celo učitelji pogostokrat nc vedo, kateri pravopisni način je boljši in katerega je treba uporabljati. V interesu izenačenja pouka, čim pravilnejšega ocenjevanja učen« cev in čim večje pismenosti v naši državi so v poročilu našteta vsa kolebanja dosedanje« ga pravopisa ter se ugotavlja, kaj treba upo« števati v bodoče v takih primerih. V redkih primerih bosta pripuščena dva načina. Na« stavniki bodo morali skrbeti, da se v teh primerih v eni šoli ali iste učcnce poučuje samo v enem dovoljenem načinu. — Način pisave, kakor ga določajo ta pravila, se mora uporabljati tudi v vseh novih izdanjih šol« skih knjig. Noben učbenik nc more biti po« trjen za šolsko knjigo, ako ni napisan po teh pravilih, pa naj predstavlja novo izdanje žc preje izdane knjige ali povsem novo knjigo. Izvzeto je samo ono, kar nc spada pod ta pravila ali kar je bilo že po svojem bistvu doslej izenačeno. Razume se po sebi, da bo pouk v naših šolah šele tedaj popolnoma iz enačen, kadar bo tudi njegova terminologija ista, toda ta stran izenačenja šolskega pouka zaenkrat nc spada semkaj. Ta način pisave se naj upcljc v vse naše ljudske, srednje in strokovne šole s šolskim letom 1929./30. Mi« nistrstvo prosvete P. Br. 15.042. — Minister prosvete Boža Z. Maksimovič 1. r. — Petinštiridesetletnica učiteljskih abi« turijentov letnika 1884. Dne 8. septembra t. 1. se sestanejo ostanki nekdaj številnega letnika 1884. mariborskih učiteljskih abitu« rijentov v Rogaški Slatini na proslavo svoje petinštiridesetletnice, in sicer učitelji v po« koju: Anton Glaser, Anton Gnus, Anton Kosi, Miloš Lesnika, Drago Maršič, Franc Schonherr, Anton Sivka, Vinko Stoklas in veleposestnik Fran Slane. — Nov ročni zemljevid naše države. V založbi Učiteljskega doma v Mariboru je iz« šel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Avtorja sta mu profesor Baš in Slavoj Dimnik. Že imeni obeh strokovnjakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi se je ozi« ralo na najnovejše po raznih strokovnjakih ugotovljene podatke o naši državi. Zato jc ta zemljevid absolutno točen, česar ne mo« remo trditi o drugih izdajah, ker so večinoma prirejene še po predvojnih kartah o ozemlju naše države. Novi zemljevid ne bode samo dober učni pripomoček našim šolam, ampak bode prišel prav vsakomur, ki sc hoče po« učiti o tem ali onem o naši državi. In takih je vedno več pri nas v vseh stanovih. Zemlje« viil jc izdelala litografija Mariborske tiskar« ne zelo pregledno in plastično. Za tako teme« ljito domače delo je cena 6 Din naravnost nizka. Zemljevid je dobiti v vseh knjigarnah. — Tovariše(ice) radovljiškega okraja po« novno pozivam, da plačajo društveno čla« narino za leto 1928./29. Nekateri dolgujejo še vso članarino. Prihranite si posledice! Čla- narina za leto 1928./29. znaša 170 Din. Za z učitelji poročene učitcljicc pa 90 Din. — P. Golobic, blagUjnik. — Nova šolska knjiga. V zalogi Oblast« nc zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani je pravkar izšla knjiga Dr. Janko Bezjak: Dcu« tschcs Obungsbuch — Nemška vadnica za slov. meščanske in srednje šole. 111. del (Tretja stopnja). 8" 256 st. Ljubljana 1929. Cena vezani knjigi 44 Din. I. del: Gramatik. II. del: Lesestiicke. — Hidrografska raziskovanja na našem Krasu. Društvo za raziskavanje jam v Ljub« ljani namerava v prihodnjih tednih prouče« vati zveze med kraškimi potoki v. gorenjem toku Ljubljanice. Raziskovanja sc vrše na ta način, da se voda, ki izginja v požiralni« kih v zemljo, barva s primernimi barvili in da sc pri nižje ležečih studencih opazuje, kje priteka barvana voda na dan. Barvilo, ki ga bo društvo uporabljalo (uranin), je za člo« veka, živino in vodne živali popolnoma nc« škodljivo, na kar izrecno opozarjamo. Ugo« toviti sc da žc v silno majhnih količinah, ker daje vodi zelo močan zelenkast sijaj (fluo« rescenca). Žc cn gram omenjenega barvila obarva stotisoč litrov, t. j. sto kubičnih mc» trov vode tako močno, da sc barva v debe« lcjši plasti vode, n. pr. v daljši cevi šc prav lahko spozna. Na ta proučevanja opozarja« mo prebivalstvo Notranjske, t. j. v okolišu Loža, Cerknice, Planine, nadalje na robu ljubljanskega barja od Vrhnike do Prcserja. Kdor bi opazoval pojav barvane vode, se vljudno «aproša, da zajame in shrani v čisti steklenici približno pol litra vode in nas o tem takoj obvesti na naslov: »Društvo za raziskovanje jam, p. a. županstvo občine Stari trg pri Rakeku«. O poteku in izidu raz« iskovanj bomo javnost obveščali. Oblačilno blago za jesen in zimo je do« spelo v velikih množinah na zalogo tvrdke NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg 15. Čita« teljem lista priptfročam ogled. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Odmevi s pokrajinske skupščine. NEKAJ NAČELNIH PRIPOMB. Na svoj »Post festum« sem dobil serijo odgovorov. Vsi sc izgubljajo v podrobnosti, za katere ne gre. Zato smatram repliko, ki bi hotela operirati z večjo ali manjšo advokat« sko pretkanostjo, za zgrešeno. Ne bom sku« šal zavračati vrste raznih trditev, zlasti če niso resnične, marveč bom le pribil nekatere stvari, ki so načelnega pomena. Pisati v »Učiteljskem Tovarišu« o »na« jetih kritikih« ostane žalitev, kolikorkrat se to ponovi. Da se je hotelo žaliti, dokazuje psovka »Plačanec!«, ki jo je rabil proti tov. Tavčarju član ožjega sosveta, ki jc sprejel rokopis, dasi je tovariš izjavil, da se z mo« jimi izvajanji strinja in jc zato kot delegat« opozicionalec prevzel čitanje kritike. O na« menih žaljenja bi pa znali kaj povedati tudi oni delegati, ki so bili senzacionalno obvc« ščeni, da sem jaz pisal kritiko, ne da bi sc jim pojasnilo ozadje. Stanovsko glasilo ne sme nikogar žaliti. Člani opozicije, ki plaču« jejo list, bodo šc imeli priliko govoriti o tem. Da bi bil pa kak delegat komu kaj odgo« voren, (kakor izvaja »Pojasnilo poverjeni« štva« v 8. številki »Učit. Tov.«), ker ni nje« govo »mišljenje izraz društvenega mnenja, ne bo držalo tako dolgo, dokler ne bo prišla tudi manjšina lahko do izraza pri delegaciji s svojimi delegati. Istočasno, ko se stanov« sko glasilo izjavlja za proporc v organizaciji, vzdržuje za društva ljubljanskega poverjeni« štva princip majorizacije, ki ni v skladu z du= hom deklaracije. Ko sem dobil pri zborova« nju ljubljanskega društva 19 glasov od 89 ve« ljavnih, bi mi upravičeno lahko odkazali eno od petih delegatskih mest, ki jih je imelo društvo — če bi hoteli postopati tovariško, kar jc za stanovsko organizacijo »suprema lex«. Da nisem hotel spravljati afere z vpli« vanjcm društvenega predsednika radi sesta« ve liste delegatov v javnost, dokazuje dej« stvo, da sem ga najprej na štiri oči opozoril na nekorektnost, s prošnjo, naj zagrešeno popravi pri naslednji odborovi seji. Ker me je zavrnil, naj govorim pri društvenem zbo« rovanju, sem storil to izzvan. Tudi nisem nastopil radi svojega slučaja, ampak radi kra« tenja pravic članstva, kar se v Ljubljani nc vrši le od danes in včeraj. To jc bil razlog, da sem na ljubljanskem društvenem zborovanju reklamiral svobodo besede v stanovski organizaciji. Izvajal sem med drugim tudi sledeče, za kar se mi pred« baciva demagoštvo in nizkotnost: Učiteljska organizacija ni le paradna or« ganizacija, marveč razpolaga s približno pol milijona učiteljskega denarja letno. Zato mora na delegaciji odkrito priti do veljave mnenje tistih, ki plačujejo. Stališče, ali jc kdo ljub ali neljub, mora spričo učiteljskega denarja pasti. Organizacija je zadeva vseh organiziranih in nc samo nekaterih. Čim od» kriteje bomo govorili, tem sigurnejc se za« brani korupcija. Ali imamo zdravo organiza« cijo, ali pa nobene! Organizacija, kakršna je bila nedavno, je v škodo stanu, ki ga demo« ralizira, in je v škodo narodu, ki ga pohuj« šuje. Učitcljstvo, ki ne bedi nad zdravjem svoje organizacije, zapravlja svoj ugled in greši nad lastnimi interesi. V teh besedah ni očitka korupcije ali slabega gospodarstva poverjeništvu, ki vodi organizacijo od zmage dcklaracijskcga stali šča pa doslej. V kritiki na letošnji delegaciji sem že uvodoma izjavil, da jc zmaga dekla« racije onemogočila poneverbe. Čemu torej vse ogorčenje v »Pojasnilu poverjeništva«? Izjavljam brez ovinkov, da nisem nikdar dvomil o redu in korektnosti računov in go« spodarstva v poverjeništvu, odkar sc je pre« lomilo z razmerami v organizaciji, kakršne so bile do leta 1925. Vidim v korektnem go« spodarjenju logično poslcdico preloma. Iz« javljam pa ponovno, da je le v svobodni kri« tiki jamstvo za pravilno gospodarstvo v or« ganizaciji. S tlačenjem svobodne besede sc na stežaj odpira vrata, skozi katera pride ko« rupcija. Uči preteklost! Končno se mi očita še, da nisem priznal v svoji kritiki »pozitivnega dela« povf-ri