MILLON IN RAZNI SENATORJI ? OD NADZORSTVOM NAJETIH VOHUNOV.


VETA
slovenske narodne podporne jednote
?SS£ ZÄJr» t^J^XAfíS Chicnf* £ pondnljek, 17.
•mvil f<wt h
Ottlt ef frtMuMiii
tur umMt »t«. ilepteaei Lawaéai* MM.
* -si
marca (Mach 17), 1924.	^ STEV.—NUMBER 68.
OOLIDGEJP . DOBRIL M0R6A-novo POSOJILO.
•nhinrtonu praTijo, da je sto-Ihonsko posojilo v soglaajn S ¿¿njo politiko administracije
im 8HIPST1AD ZAHTE
POJASNILA OD HUOHESA.
fukinfton, D. 0. — Farmar K„ki senator Shipetead iz Ite j« v petek predložil resolucijo, ki nalaga držav tajniku llugheau, da informât, ie so mu znane po-gti novega Morganovega Lis Franciji v vspti sto miljo-iiolsrjev iu da li je vlada sto-I S korake, da izterja od ùje prejšnje vojne dolgove mora pojasniti, da li je | novo posojilo državi, ka neprestano ogroža mir z riaj-irrasdo na svetu in katera i zmeni, da bi poravnala svoje cije Združenim drŽavam.
)n, D. O. — Morgan p w allstreetski bankirji, ki Bili Franciji $100,000,000, jo propadajoči frank, niso Eli vlado zs ddobritev poso lds — kakor sc poroda iz , ki so v tesni zvezi z Belo - vlsda je popoluoma zado i akcijo bankirjev. Pred-[toolidgc je dejal, da jc po-I dobra stvar, ki sasluži | in zasebno odobravanje. |ik, ki je sporočil predsednl časnikarjem, je rekel, | Morganovo posojilo v so qu s zunanjo politiko admiui U)e, katero je vodil ^o Har ; in katero nadaljuje Coolldge. politika jc, da sc Evropi po-| s privatnimi posojili dO fcritete, katera obratno po uamti ameriško vnPtajtdk JÎugbsfje Morgsnovo akcijo.
nkovso gibanje rs-darjev v Angliji.
ji zahtevajo zakon mini-mine mezde. — fttrajk tram-wjikih nameščencev v Lon-im
«ulorf, 15. mares. — Delegat ki zastopajo 750,000 organizi ik premoKarjcv v Angliji, so kisli pogajanja z lastniki ro-i »o višanje mezdo in so sc Bi na parlament. Mogočns »ftk« organizacija bo konefe " h>o svojo moč v pritisku Jldsvsko vlado in zbornico, da H/akon minimalne mezde.
tliborini a ,„. Ulf0(j| rudarjem. Anglija imela splošno stavko »ev okrog ]. majs. pdsjalri so ponudili rudar-Ikompromis h povprečnim por F* ""tov na delavnik, kar manj kot zahtevajo ruto- legatje ko soglasno za-P kctnj.roniia. Odborniki unije !* "ato hesli 7. delavskimi po-f v l»»r)amentu iz premogar-fokmžij ;,, konferirali so tudi mst.r.mi «'lani kabineta. Re-| J" '"I. da 1k> vlada posku-1 l^dlogom /akbna minimal E*1'- < Mirnem ao odborniki l^l.li, da rudarji glasu-pk: za slučaj, «la jc pred-
v zbornici ~ h /stavka v Londonu -jskih in omnibuških • Tem sc mogoče pri-iiamešeenci podulič-( ^tnožclrzniški na-> ».t. vajo $L75 teden-katerega deloda-■ '«ti, a morda ae ic ¡¡^¡"dno pride Itrajk.
krou
»I !
'Siv (
Kahru
' 15. marci. — V5e-'•'•rane Štiri oeebe, ki «la m, hotela ubiti biv-ar*k<ga' diktatorja
Pregled dnevnih de-godkov.
si' 'i '* V" ¡»^•" »▼T^BiJf«'
Amerika.
CooHdgera administracija je odobrila Morganovo posojil, Franciji,
Senator Hhipstead zahteva, da Hughes pojasni senatu Morgsno-vo posojilo.
Preiskava justičnega oddelka: priča Means jd razgalila veliko korupcijo.
Korupcija prohibičnih agentov.
Nestrpnost duhovščine v Min nespolisu.
Rusko-ameriški trgovinski stiki
Inozemstvo.
Francoski senat jo podelil Poin-careju finačno diktaturo.
Angležki rudarji zahtevajo zakon o minimalni mezdi Nove stavke v Londonu. *
kemike volitve se vrše 4. maja.
V Perziji bo proglašena republika.
Na Reki se vršijo velike slaVno-sti radi priključitve k Italiji.
Korupcija prohibičnih agentov.
P; a _	' .' '
Chicago, III — Zvesne oblasti pripravljajo obtožnice za ailno tatvino, ki so bili v njej glavni kolovodje prohibičui agentje in druga 'visoka' gospoda. Gre v tej tatvini za žganjarake transakcije, s katerimi je prišlo žganja zu $1)00,000 v zasebno roke!
Vqč kakor petindvajset oseb bo imenovanih v obtožnicah. V to u-mažano afero sta med drugimi 'u-glednimi' gospodi zapletena tudi dva zelo odvažna Človeka. Eden je visok prohibioni uradnik, drugi pa skladiščni ravnatelj. In si-cer:
J^JSfftJB&Sč.
Wisconsin. Leon Brook. Ta je sc-
dsj glavni prohibični ravnatelj za Californijo.
Qeneralni poslovodja ali rav natelj in delničar tvrdkc Sibley Warehouse in Storage Company, Sachet H. Vcrrall.
Kakor se glase zanealjlve in-formacije, jc zvezna vlada pripravljena dokazati naslednja iie postavna dejanja:
1.	— Brook in Verrall sta'a po močjo priporočenih pisem mogla naskrivaj odstraniti' več kakor 9,000 zabojev žganja i| Sibleyje-vega skladišča. •
2.	— 8 sodelovanjem kakih dvajsetih leksmarjev v Chicagu je bilo žganjo razdeljeno in prodano, nc da bi bil pušcen kak sled, kam je prišlo ukradeno žganje. *
3.	— Dovoljenja za odjemanje malo količine zvezuega žganja *o popravljali ter jilj ponarejali za velike količine, .
means razgalil grabeže v washington!!.
Pod režimom Hardingove administracije ao ae godile v glavnem mestu račj, ki zbujajo velikansko senzacijo v ameriški javnosti.
POÍTNI tfRADNIK UKRADEL ZA $90,000 DEMANTOV. .
Ohioafo, 111. ~ Johu Pisekwss, ki je bil deset let urednik ns poštnem departmentu, jo izpovedal, da jc ukradel demantov za $20, 000 iz priporočene poštne vrečice. Ukradel jc dragulje, ker jc bil do vratu v dolgovih. Jc oženjen n ima sedem mesecev ataro dete. Ktanuje na 1318 N. Ashland ave.
V zavojček je naredil malo po-ko z britvijo, dobil venkaj de-mante ter potem zapečatil zavojček jia tisti poki.
Najprej je demante ponudil nekemu dreguljarju za $12,000. Zednjemu draguljarju, pri katerem je najnazadnje ponudil u-kradeno blago naprodaj, je dajal ukradeno blago za $5,000. Ta draguljar je celo zadevo naznanil zaatopnlkom finančnega de-partmenta.
VRE HR.
"Folien. — V torek -• mcari» v tempe T vi a **verno vzhod
I*°-'«jajo ~ilnsli Tem '
Ufa narodov rešila pot probla-
Waahingtoa, D. O. — Koncem
zadnjega tedna je prišla v preiskavi Daughertyjevega poslovanja na pravpsodnem depsrtmentu senzacija za senzacijo na dan. Glavno mesto je kar strmelo ob njih. Povedano jc bilo preiskovalnemu odseku, da je bilo kar na debelo ko-rupclj in drugih nepostavnih transakcij pod režimom llardiu-gove administracije.
Bivši preiskovalec na pravosodnem departmentu Gšaton B. Means je izpovedal, da je spreje-insl zsupnik pravosodnega tajnika L)aughcrtyja Jcss Mm it h o« gromne podkupnine za posredovan nje v stvareh, ki so se tikale kriminalnih zadev. t Meansove izpovedbe se v mno-slučajih popolnoma krijejo z onimi gdčne. Hozic Stinson, ki se jo Iflla svojčas razporoeila a samomorilcem Bmlthom, najožjim prijateljem pravosodnega tajuika I >auyhertyjn.
Ženska Stineon je pod prisega izjavila, da je bil Daugherty. v vseh Smithovih mahinaeijah vse. icj in vedno aodružnik.
Meansove izpovedbe vsebujejo u».<dednje važne obdolžbe: \ Means jc kot posredovale« Iti, mesetsr izročil Jessu Smithu sto tisočakov, ki jih je prejel od ne« kvga zastopnika tvrdkc titaudard ¿ircrM Coinpany v svrhp; da bi b!la urtavljena vlsdna tožba zu per/rnitev skupnega znoska 000,i)00. In tista tožba je bila za-ros uslsvljeuu.
Vudalje jo Modns kot mcšclar in posredovalec prejel kakih $50,-0'«0, Ki jih je izročil Jessu Smithu kot delež dobička v zadevi Dcmp-sey-Carpenlierjevega pretepanja, Slike, tegav tepeža ao bile razkazo-vane, ne da bi posegle oblasti pra-vosodnega departmenta vmes.
Prvi filmi,tiste rokoborbs so bili vidni in pokaznui na stsno-'.Jinju Edvvsrda B. McLeana. Mej
Proti omejitvi priseljevanja.
76,000 tuje rodee v v Pittsburghu . ae je organiziralo sa boj proti Johnsonovi predlogi.
Pittsburgh, Pa — (Fed, Preas.) Jm ko 75,« 00 tujerodeev v Pitta-burgliu in ukolici, reprezentiranih v petdesetih organizacijah, se je združilo v Zapadnopennaylvsn-akem svet d ¿a protekcijo tujerodeev proti Johntiouovi predlogi v kongresu, ki lioče še bolj omejiti naseljevanje v Zdrožen* države. Organizacija jc pred nekaj dnevi priredila v Pittsburghu javni s)iod, na katerem.je med drugimi govoril tudi ko.igrešnik La Guar-dis iz Now Yorlro. La Guardia je »lejal, da i»o«toji nevarnoat, da bo Johnsonova prod loga sprejeta, Če pride takoj ua glasovanje v kon-jg.-enu.
£ 44Johnsonova predloga se je po-rtKlila iz bigotstvs, predsodkov in plemensko mržnjc," jc rekel La Guardia.44Dokler so bili tujerodni delavci v Ameriki pohlevni in po-komi, dokler «g delali dolgo ure zu ičujhno plače in vzgajali velike družine, katere so pošiljali v tovarno uame.ito v Šole, dokler so živeli v bornih kočah in ae niao brigali za politiko, toliko časa ao bili4 dobri im igrau t je* in nihče ni oviral priseljevanja. Kakor hitro so sc pa tujerodci začeli organizirati v uuijah, rahtevati krajši delavnik in večjfe mezde ter pričeli pošiljati svojo otroke v Šolo, niso več dobri imiprantje, psč pa bolj-iS viki."
Rusko-amerisko trgo vanje.
DUHOVŠČINA JE VEDNO IN POVSOD ENAKA,
Triindvajset minneapolskih duhovnov je nastopilo a nam vsem dobro znano versko neatrpnoatjo proti predavanju slovitega socljologa.
DUHOVNI SO HOTBU S TI-ROROMOM PRRfRKÛITI ZNANBTVRNO PRIDA-VANJI.
Minneapolla, Minn. — Triindvajset Župnikov minneapolskih cerkve, ki so verni pristaši fun-dumentalistične strujc, so sadu jo sredo 44posvarili" ter oposorilt vsa srednješolska vodstva v tem mestu, naj nikar ne dovolijo, da bi govoril na arednjl Šoli sname, niti soeijolog in unlversitetni profesor K. A. Hoss is Wlsconsins je imel aadnjl četrtek predava nje o prodmetu 4'Ali ae svet bolj ša, ali slabša"!
Poincare dobil dikta-tvro.
Z borno večino iS glasov mu jo senat dal sahtsvano oblast, ko ja pokaaal strašilo sovjetske
ravclndja.
IVia, li. marca. Poincare jo danes zjutraj postal finančni in ekonomski diktator Fraucijo. Senat jo sprejel 1. člen njegove fina in* no predloge, ki določa, da vlada bres psrlsmcnta dekretiru vse |>otrebni zakone z ozironi us finančno reformo. Oleu je bil sprejet s 154 glaaovi proti 14H.
Poincare jv smsgal, ko jo naslikal Meaatorjem "strašno aitua-oijo" Francije, ako pado njegova vlada v momentu ,ko uo ameriški in angleški finančniki posodili miljonv sa rešitev franka. Poeojilu bo umaknjeno, v doželo pride k nos, frank s* pogrezne v nič iu komunisti, ki delajo načrte za revolucijo, bodo imeii ugodno priliko se sovjetsko diktaturo. Mnogi stsri senatorji ao eo u-
■	strašili, ko jim je Poincare vae to
Na to breaprlmerno duhovniškoP* •• v	hy\\ *\>rt)*
nesramnost in zsgrisenost je ne-'^nUl svoja stališče. Takoj po mudoma. odgovoril učitelj soeljal-! Polaca reje v i zmag. v s.ust.i j.
navzočimi glodalci so bili, Pred-,-b|ird je prilvkir jj5 Mo„kvo obvw.
ženeva. 6v»ee, IS. marca. — Svet Lige narodov je včeraj rešil pet velikih mednarodnih proble mov. Rešen je konflikt s Poljsko radi Mcmcla, mala entvnta podpi še protokol o posojilu aa Ogrsko, nemško-polj«ki spori se poverijo razaodišču, ¿»ško-rumuneki mejni P «por je poravnan ia rešeno je ^ 34 ur: najvišja sporne po! jek o vprašanje gt«l' Maoo iaidi ob! Odanakega. Vae Je rešeno ~ za I koliko ¿asa!
Hodnik Ilarding, državni tajnik iltiglita, Jess Hmith iu McLcna Uljubtemu, ds so bile slike proti-postavno prenešene v Washitig-ton.
Po nsročilti |>okojnogs pred-tednika llardinga jc Means uad-zorri« ul finančnega tajnika Mello-ni, ker je letel nanj sum, da do. voijujc odjomsnje opojnih pija-". Knjciat se mu je sicer izmuznil. A> U zasačil ga pa je ob neki druj/ priliki. Tajnik Mellon jc pripomnil, da je teko besedičenje le šteto navadno "čejičenjc".
Po navodilih Jcsaa Kmitha jc fmizkušal Mesna kaj nepostavne-ga izslediti pri senatorju La Pol-leltu iz Wisconsins. Hodil je ze ui:»n odzunsj, dočim aó drugi s gentje pretaknili in preobrnili njegovo piaarno ravno tedaj; ko je La Kollelte prvič zahteval pre-iekavo teapotdoAiakcga škandala. Ali Means iu drugi ageirtjc niao raogli pri njem Iztakuill ničesar, kar bi spravilo senatorja v zadre-ro in škripcc.
Po Ukezu in naročilu s pravo-Modnega departmenta je Means tudi sealcdoval senatorja Čaru-«vA.vju, ki je eden nfcjneisprosnej-ših nasprotnikov pravosodnega tajnike, in pa eenatorja Bruce. AU zaslediti ni mogel ničeear, kar bi postorilo tadva senatorja v slabo-luč,
Deugherty je Mea usa enkrat odpustil Iz elužbe na zahtevo ne. kega drugega kabinetnega šlana, ker se je temu zdelo njegovo delovanje v neki mehiški preiskavi pre vneto.
Tvrdka Htandard Airereft Co., ki je pod kontrolo tvrdke Mitsui A Co. je prodala v japonsko glav. no mesto modele zveznih srečnih letal.
Pravosodni tajnik Dsagbertjr je kratkomalo zanikal ve« trditve, ki jih je isrekla gdAne. Mtins^n « njim in saaMmerileu Vmitku.
New York, T.. (Fed. Press.) i« lli »ko ameriški rud mak L kor-
poraciji, znani poprej {»od imenom 'International Mica Company jo moskovska vlada dovolila važuo koncesijo v sibirskih rudnikih ruskegš stekla.
Kakor ae je poučila tlekovna družba 4'Federated Press" v new-yorŠki pisarni te korporacije, jc dospel tvrdkin tajnik Bol Gross bard mcscca decembra lani v Moskvo, kjer jo odprl pogajanja za dovolitev 240 štirjaških milj rud nikov za rusko steklo, ki so 600 milj severno Irkutska v bližini lenskih zlatih rudnikov. Groza-
stil svoje tukajšnje pravne za stopnike, da ao se njegova poga juiiju s sovjetskimi čblsstmi za-vršila s končno pogodbo, Korpo-racija, ki jo zastopanje že vložila $100,000 za pregledanjc ln prtrls-kanje tal v rudnikih ruskega stoki«. .
Kakor je zatrjeno, ¡ja Groasbsrd obiskal pred svojim odhodom v Moskvo Wssbington Icr obvestil pristojne ursdnikc v državnem depsrtmentu o* svojih nakanah. Tisti uradniki pa ao mu rekli, da se lahko pagaja z ruskimi sovjetl ua avojo nevarnost. Za dosego si-ske koncesije se ju začel potegovati Grosabsrd že pred dvems le. toma. Pogoji prsvksr sklenjeno pogodbe dolofajo, da sme ameriška korporacije izrabljati (joloče-uo ozemlje Ml let. Pet odstotkov dobička gre sovjetski vladi. Kor> poraeija )»o smela steklo Izvsžeti, dokler tesra ne r.abranijo uepo-sredne rpske jmtrebe, katerim gre pridnost. Družba bo po pogodbi Mincla produeirati •!,'» ton ruskega si. kla ali slede prvo leto. Htop-ujema sme biti jirodukeija pove-¿ana do 175 (on v petem letu.
Koncesija bo predložene komi-•>/irskemu svetli v )*otrdltcr.
To najnovejšo epizodo v oži v. Ijenju trgovskih odnošejev med Huaijo ia Združenimi državemi hi bile treba vpoštevetl V luči kup-¿ijnkefs poročila, izdanega Še pred nedevnim. V njem je ugotovljeno, dO« bil aau«riški uvoz is Jiuaije v mesecu januarju 1924 vreden $1,1&M%I, v primeri s lanskim v istem mesecu, ki je bil < reden nič več kakor $M.SIf». Te šievUke aeve ne uključajejo ruskega izvoza v to dežele, izvoza sa n<brej milijonov dolarjev. Blago je šlo pr< ko Nein/ije, Francije, Anglije ali Skandinavije in landeke}
Formalno ao ttoaiju priznali ž« /da vae j premeteni ameriški Ir
no zuanostl na srednji šoli g. Charles Richardaon kot načelnik
odseka, ki jc povabil profeaorja Rossa predavat, da se bo preds« vanje vršilo, kakor jo bilo nazna-ujeno. Nadalje je odločno ln taborno izpodbll vae predsodke, ki jih jo duhovščina isrekla soper vviseonsinskega profeaorja.
Dr. W. B. RiUy, ki jo župnik prve bsptlstovske cerkve v Min-neapolisu, nsdalje zagrizen fun-dsmenialist, ki mu nI lahko najti psrs, in sden kolovodij gonje proti vsskemu naprednemu znanju, je bil ns prvem m*stu v sesnamku tistih duhovnov, ki so sahtevali preklic znanstvenega p^sdfvanja.
Njihno pismo do šopkih oblasti pravi,litim podpisane! 4'kompa ulja duhovnov, davknplačevalotv iu lolakih patronov", nadalje da bi pomenilo nameravano predava nje ispodtlko ln pohujšsvanje kristjanskih starš«v, In da je profesor Ross snsn kot zssatohova» leo krlstjanstvs, kar da je dokazal v svoji knjigi "Hoeljalna psi. hologijs",
Svarilo grosi nadalje šolskim oblaatim, ds bodo duhovni v slučaju, če ne bo nameilvano predavanje prekliesno In preprečeno, Izdali pamflet ter navedli v njem stavko, s katerimi zasmehuje pro-feaor Ross kristjanstvo.
"Duhovniška obrekovanja, naperjena proti profesorju Rossu, ne bodo izpremeitils pri pametnih ljudeh mnenja o tem učenem znanstveniku, je rekel srednješolk skl profesor Chsrles Kiehsrdson.
"Po mojeui mnenju Je trebs vendsr že enkrat narediti konec takemu obrekovanju ter naporlti tožbo proti ljudem Rileyjcvega kalibra, ljudem, ki zlokobno črne iu napadajo značaj slovitih mol na Javnih kolegijih in šolah, daal je vsskomur mano, da posvečajo ti iskreni možje vse svoje življenje resnici in znanstvenemu pre-Isksvanju ter dajejo bres vsake odlkoduine svetu koristi svojega
"Roesovo prede vari je ae bo vršilo, kskor je bilo oznsujeiio. ln č« izvede dr. Hlley svojo prst njo ter izda pamflet, naperjen proti Itosau In usm, mu bomo a veseljem odgovorili ustij.
"Kskor sem (mučen, je dr, Rl* lry nsf-elnik orgsnizselje, ki la-stuje v M in neapolisu posestev za več kakor en milijon dolarjev. Mc<ftto lastnino je ludi nova dvorana Jaekson, kjer propagirajo fentaotlčne teorije o resnih rečeh, ne da bi kdo delal kako ovl. ro drju. KilejrJn ia njegovim j^rt-slsšem ob tistem poienjanju. Ti sU velika poaeet je proste vsakršnega davka. Iu celo ta okolnost nI nikogar napotila k temu, da bi evetoval, naj bi bila Rileyjcva predavanja nadzorovana in eea-/urirana Ali "čeaUtl" doktor bi rad cenzuriral druge. C§$ je i*, de neredimo enkrat konec hjego-vemu rovenju in obrekovanju."
!>r, R/>aa je kot soeijolog sve-tovno znau. Razni ameriški in er«
(Delje na 3. strani)
\ rednost franka porastls na štiri in tri četrtine centa.
Kakor ao poroča« jc J. P. Morgan zahteval, da ga ameriški svs* denoi v Parlsu, ki so preiskovali uemške finance, prej informirajo, kaj bodo priporočili roparaoljski komisiji, prodno Jo dsl Franciji posojilo sto mlljouov dolarjev zs rešitev franka. Francoska vlsda se je tudi seveaala, da no bo dajala niti najemala nobenih posojil, dokler ne bo vrnjeno scdaujc posojilo amerttkib in angloškik finančnikovi zavezala se jo tudi, da cela ne bo dovolila najmanj-šega kredita za rekonstrukcijo raadsjanlh krajev.
ia poiroi
«BOINIOO
Waahlngton, D. 0. — Finsnčul odsek poslansko zbornice je ugodno poročal o zakonski osnovi sa vojaški bouu«. Obrnem so bili dokončani načrti zs glasovanje o njej danes. Načelnik Grem je sporočil, ds so trije odsekov! čla* ol glasovali proti njej, in sicer poslanci Mills, Troadway in TU-son. Odsifk je preračunal, du bo predloga slala vlado $2.110,000,. 000.
IliŠnl odsek jc v bistvu sprejel glede podlega ss izplačevanje, o-siroma odškodovsnje skoro vse določbe, ki jih jo uključevala predloga, sprejeta v zadnjem kongresu.	+
Vojaki bodo dobili sa vsak dau vojaške elužbe doma po $1, a za o. no v tujini pa po $1.2A. Najvišje oškodovanje za službovanje' doma sme znašali $A00, za ono v tujini pa $€26. Te zneske bodo isplačs-le vladne oblasti v obliki sava. rovalnih poli«:.
Vsem tistim, ki jim bo šlo $ft0 ali manj odškodnine, bo Izplača* no v gotovini. Kakor ja preraču-njeno, bodo izplačila v gotovini veljala $13,000,000. ' _
odsek je aprejel novo doloŠbo, ki ee nanaša na odvlanlke tistih, ki ao Že ali pa bodo umrli prod vložitvijo prošnje za vojaški bo-nua. Izdani bodo certifikati, ki bodo omejevali izplačilo na vdovo ali vdovea, otroke, mater, aH očeta dotlAnega dosluženega vojaka.
RADI «TRUPINIOA ŽOAMJA ZA lfte PRIALA V JMČO,
gos-el in kupčevalel, ¿eprev Ae ae-daj nc mere trga storiti tnnastl drlatai deportasen«.
Chicago, Hl. - "Moonshine Mary" Mazenjak, kl je naskrivaj i i "dajali prepovedano pijačo v La Orange, je bile obsojena sa enoletno sli dosmrtno Ječo, ker Je prodsla ze IU žgenje, ki je bilo tslui strupeno, de Je moški, ki ga je pil, moral umreti,
Moški, kateremu Je Mary prodale tiato strupeno brozgo, Je bil tiskar George L. Hheaatan, ki Je bil star 44 let in je steno v al v Im Orange Parku. Njegovo truplo eo nalli v močvirju ob brook. fieldaki eoetl.
Kemik mrliškega oglede je dognal, da je povzročil emrt lesni alkohol.
Pol'eije Je potem dognala« da Je tiekar dobil tisto noerešao žto. budr«, v salonu omenjene Irnake, ia vsreei, hi so Jih dobili tamkaj, au vaebovall strup.
PROSYETA

rsrru.
m Uu, $t J» ee pel isle.
"PROS V ET Af
i SUtadU NalliAlI	g. i...
>) e»4 ¿eaeia per fSTt
ni kimovci, ki tvorijo večino v skupttini in stali, ki 00 v tako ranem trenotku igrali politiko noj«.
Dogodek z Reko pa podaja nauk, da vsak narod kopija sam sabi jamo, ako isvoli nezmožna poslance V svoj postavodajni zbor, pa naj ti nezmožneži pripadajo k vladni stranki ali pa k opoziciji.
no«oui nekako nadnaravno moč,
rastem ks «a al radii nič drugače kot vaak drog navaden človek, toliko Čaaa bomo iamll ie meglo,
— Dne 23. m. ki zaustavlja" pot prodirajočim m. je priredilo tukajšnje pevsko (žarkom veda, nepredke, isobraz-druatva "Prešeren" drugo letno be in kulture. Zgodovma potrju aabavo z aaatopom pevskega sbo js, da js nemogoče ustaviti pot ra in draw*kc> MadaUvi "Osrli- napredku la znanosti, katere žsr-| jeva ženita*". Ulog igraleev uelki prodirajo neprenehoma dalje
OatMM v »Uffr a. pr. (Skesa St-SS) pmUm trim ieMM m
mmmI Am «aa im 4 Ijm Ammm^am t«nUi . m.. f. I-.	——1 -
šaaee, Sa m vom ee Müti See*
R£KA JE SLA.
Italijanski imperijalisti so dosegli, po čemur so stre* mili. Raka ja italijanaka in Jugoslovanom ja odrezana pot do dobrega pristana r Adriji. Italija je sicer priznala neke koncesije Jugoslovanom na Reki, te koncesije pa ne bodo nikdar tega povzročile za razvoj industrije v Slo« veni ji in Hrvatski, kar bi lahko störila Reka, ako bi oeUls jugoslovanska. Tudi za jugoslovansko trgovsko mornarico je to velik udarec«
Nam ne more nihče očitati, de smo ftovinisti ali na» cijonalisti. Ampak Če se vidi, kako ee je zaprl izhod do dobre luke v Adriji, tedaj je jasno, da ne bodo trpeli le jugoslovanski privatni bizniiki interesi, marveč bodo trpeli tudi slovenski in hrvatski delavci. Kjer ni pogojev za razvoj industrije, tam ni pričakovati blagostanja za ljudstvo. •	y
Italija ni imela Reke v svojem programu, ko je vstopila v svetovno vojno. Tudi v takozvanem londonskem paktu ni bilo zapisano» da {¡talija dobi Reko, ako bodo centralne sile poražene. Ko je bilo sklenjeno premirje, lele takrat se je Vittorio E. Orlando, zastopnik Italije, spomnil, da js dobro zahtevati ie Reko poleg londonskega pakta. Ampak razmere so bile takrat take, živel je namreč ie Wilson, predsednik Združenih držav, in Orlando je zahtevo glede Reke opustil in se držal le londonskega pakta, ker se je bal ugovora od strani predsednika Združenih držav.
Prav so imeli ljudje, ki so svarili predsednika Wil-sona pred svropf jsko diplomacijo. Kdor dvomi o temi naj le itudira pridno dejstva v svetovni vojni in dogodke po nji, posebno pa anektiranje Reke po Italiji.
Amerika se je žrtvovala. Mobilizirala je več kot štiH mlljone mož in dva mlljona mož je prepeljala na bojifiče prek oceana, dasiravno so na njene transporte prežale nemške potapljače. Več ko petdeset tiso* svojih sinov je žrtvovala Amerika, da se zdrobi moč absolutizma centralnih sil. Poleg tega je Žrtvovala ie na miljarde lmetka, a zase ni zahtevala nič. Predsednik tyilson je proglasil itirinajst mirovnih točk, ko so Združene države stopile v vojno, da se na podlagi teh točk sklene pravičen mir, ki osigura, ako ne trajen, saj dolgotrajen mir.
Štirinajst Wilsonovih točk je povzročilo prave čudeže. Kjer je bila bojna vihra najhujša na irtmcoski fronti, Um so nas&akovali ameriški vojaki pogumno, brez strahu in i uspehom. Na italijanski fronti je teh Itirinajst točk obudilo nove upe v srcih slovanskih vojakov v avstrijski armadi, da so se pričeli puntati in ko je prišel ukaz za ofenzivo na italijanske postojanke, je bila disciplina v avstrijski armadi tako omajana, da se je kvstrijska armada obrnila in se napotila proti domu. To je bil največji triumf, ki ga je dosegla Wilsonova odprta diplomacija, kajti vojne Je bilo konec. Vstop Združenih držav v svetovno vojno je odločil poraz za centralne sile.
Ko se je pa aklepsl mir, niso hoteH zavezniki ničesar slišati o javni diplomaciji, sklepalo se je za zaprtimi durmi in evropejski imperijalisti so dosegli svoje/
Narodi so upali, da dobe pravioo, pa so prejeli ver-saillsko mirovno pogodbo, ki je ustvarila nove zapleUjaje, vprašanja in krivice.
Ako pogledamo samo v Jugoslavijo, ne moremo reči, da je vcrsaillska mirovna pogodba pravična. Slovence so razkosali in ne da bi jih vprašali, kam hočejo, dasiravno so Wilaonove točke govorile, da bodo narodi sami odločali o svoji usodi. Prccejšnji del Slovencev so odkazali Italiji. Poleg njih je šlo pod Italijo tudi lepo število primorskih Hrvatov.
Italijanski imperijalisti pa tudi s tem niso bili zadovoljni. Pobasali so še Reko in tako odrezali Jugoslavijo od vseh dobrih pristanov v Adriji, v katerih se lahko razvije dobra prekomorskn trgovina Jugoslavije s drugimi narodi.
Skupščina v Belgradu je potrdila pakt glede Reke. Torej ni kriva aamo Italija, da Je Reka italijanaka. Velik del krivde odpade na jugoslovansko skupščino, posebno pa tudi na Radlča in njegovo stranko, ki se ni udelriila zborovanj v skupščini. Ako bi ae Radičeva stranka udeležila zborovanj v skupščini, bi bila lahko s drugimi opo-sicijonalnimi strankami vred preprečila pogodbo glede Reke. Ostala je stran od sborovanja in je tako pomagala,
Jt

bom omenjal, temveč le njih ime loa, ki »os Lorene Frank, Johan j Gebor, Ckerli Gebor, Joe Lipo-vac,. Mary Dormiek ter gdč. Te-rcaijo Jankovi*. Urate Johan in Charli Gabor ter L. Frank so že I stari snanei na odru, medtem ko so Joe UpOvae, Mary Dormish ! in Teresija Jankovic prviš na stopili na odru, Vsi igralci ao po-voljno rešili svoje vloge, posebno ako upoštevamo prvi naetop ime-novanih. Zlasti 16 Jot ne gdč. Jan-kovic je retlla svojo vlogo povsem laborno.
Vprlsorjene igra je htuaorlati-šna ter jo bilo občinstvo s isidom povsem aadovoljno,. kar je pričalo burno odobravanje. Pršd igro je naetopile 13 letna gdč. Mary Gradilar, kl ja zaigrala ameriško himno na vljolino. Pokazala. jc, da bo le dobra igralka na oni iS-Štrument. *
Po igri je nastopU brat Frank Poje s deklamacljo E. Kristanove pesmi "Kri". Ako upošteva-mo dolgo dcklamaoijo, ja brat in sod rug Poje avojo nalogo dovršil dobro. — Za njim je deklamirala enajstletna Mary Pefinlk ia "Mladinskega lista" vaeto pesem "Pla-ninakl pastir", in tudi dovršila avojo nalogo povsem povoljso.
Hlednjič pa je naetopU pevski abor "Prešeren" ter pod vod-atvom tabornega pevovodja eodru-l ga Bolka zapel tri krasne psami! "Slava Delu" (delsvska himna), "Delavec vitani!" in "Triglsv". Ako upoštevamo kratko dobo vež-banja, se mora .'dati pevskemu zboru "Prešeren" popolno priananjo. Seveda gre v prvi vrsti prlansnje pevovodju J. Bolku» kakor tu<ii po vel sami prianajo, da je dober učitelj petja. Da, lavežbano in u-brano petje ja lepota, ki eega v dno area, Mila slovenska pesem v tujini pripravi človeka, da v du* hu poleti preko širnega oceana v tužno, milo rojstno domovino, kjer nam je tokla zibelka. Rodna elo-venske zemlja, tlačena pod tujo pelo, nam ni mogla nuditi tiete udobnoeti In svobode, po kateri hrepeni ves civilisirsn Človeški rod: svobode, enskoprsvnosti in bratstva. ZapustlU smo rodno semljo s boljo v srcu ter ae podali čea Širno morje v tuji svet a na-do in upom na boljše Življenje, kot ga nam je mogla nuditi rojat* ta domovina. ,Rad! tega pa, možje In mladeniči, naj ori slovenska p< ¿cm v tujini.
Dramska predstava in zabave ae je vršila v dvorani mostojnega društva "Domovi-na". Ravno dramska predstava pokezuje, kako potrebujemo v na« selbinl moderno dvoreno, ki bi odgovarjala slišnim prireditvam, kajti označena djrorana nima aa gledališke, 01. dramske predelave potrebnega odra. Sedenji je v vfcrh oairih premsjhrn
iu jih ni mogoče ustaviti. Ns bodo jih ustavile tudi črne reakci-jonarnc alle. Čas zahteva izpre-raemb in a časom korakamo dalje.
Kakor sem Že omenil glede dvo-rane, bi v naselbini najbrže še te ne imeli, ako ne bi podjetja financiral rojak Johan Debevee. Kje-mu sc Ima društvo "Domovina" tudi sahvaUti, da laatujc nekej, kar ae sme imenovati slovenska last, pod uprsvo aemoatojhega društva "Domovina". Msraikdo bo eeveda izjavil, da je rojaku Debeirou lahko napraviti kaj eliŠ-nega, ker poaeduje premoženje. OhJtelj Johan in Mary Debevee je namreč ena najlmovitejŠlh v tukajšnji naselbini, ki UetuJe do sto tisoč premoŽenja. Oba, Johan in Mary Debevee sta Člana društva "Triglav", g. N. P. J., katero se jima tudi zahvsli za fiosn-
Čac uspehe pri prireditvah v preteklem letu. Rojak Debevee iu njegova eoproga nista Štediia s cvenkom, kadar ae je šlo sa korist društva "Triglav", kakor tudi aa pri vaaki drugi napredni prireditvi
Poznam rojaka, ki aa bijejo na praa: "mi imamo" ter ee Hoeijo kot Ufo vi bogovi, dsai ao po premoženju napram Debevčevi rodbini pravi pritlikavoi. Sobrat Debevee kljub temu, da mu je ere-5a mila in sc je povapel finančno, ni še poaabil, da je delavce, in alednje obitelj Debevee tudi upo-števa v polni meri, kajti pomoči potrebni rojaki imajo vedno sa-slorabo v veaksm osiru.
Žal, kakor aem izvedel, aa namerava obitelj Debeveo preseliti v solnčno Kalifornijo. Ako sc slednja udejstvi, želimo ebiteijl Debevee vaa najboljže v aolnčnl deželi. —
Detroit, Mich. — Z delom smo prh nas na slabem, kakor drugod. Tudi težko je dobiti dalo. Dobro jo aa tistega, ki zna kak aa to-varnlžka dela primeren poklic, in tudi veakega vprašajo, ko išče delo v tovarni, kaj ana delati. Naučenemu delavcu je lalje dobiti delo, navadnemu pa težko.
Zima je tukaj hiMa. Mraz pritiska. da je joj.
Bližal aem, d4.ee nahaja tukaj društvo S. N. P. J<pa ne vem kje. Do danes nisem srečal le nobenega 81ovenca, da bi ga vprašal radi prestopnega lista. Zeto prosim brata tukajftnjefa tajnika ostala društva S. N. P. J., naj mi piše ne naslov: Joeeph Tratnik, 541 W. Fort St., Detroit, Mich.
Ssai Palestina, Okio. — 2e dol-go ni bilo nič glasu is te naaelbi-nt in tudi aedaj nimam porOčsti posebnega. Delamo prav nič že od 1. decembra, ker smo pa stavki v tukajšnjem premogorovu. Družba take je znižalarplaeo, nkoravoo je bila
predstave, kjer je trebs večjega pogodba podpiasna do 1. marca.
K
števila igralcev. Nikakor ni mož-no dobro prolsvajatl igre, ako oimajo igralci proatora za kreta-nje, niti ni mogoče nameščati na majhen oder potrebnih kulia.
Moj namen nI, izražali kritiko proti dvorani, kajti vsakdo, ki i-me količkaj upoglede v dramatiko ter ljubi reenico, mora prianS» ti, ds je psš častno sa društvo, katero leetuje svojo dvorano, moderno dvorsno, ki bi odgovarjala vsem potrebam izobraževslnih in kulturnik prireditev. A žel v ua selbini, kjer rojaki v dvejeetem stoletju žrtvujejo a Žuljavim! rekami prlelužeu deoer sa postav* ljanje verskih džamij in vzdrito-vanje "suhih" fajlnoštrov ter njlk kuharic, ni pričakovati Še tako hitro uapdbega delovanja na polju kulturi in Isobraabe.
Svet menda nikdar ae bo oš4-13 en hinavcev in lažnjiveev, verski fenatlki, ki šaslije in ee priklanjajo lipovim bogovom, mo-raje biti hinavci in lažnjlvei, ker drugače ae ne morejo biti ne pr-ee. d* ee stoproorntni rimski verniki. bolje rečene, stopmcrntnl bedaki dvajsrtera stoletje. Dokler bodo ljudje verovali v ne-
PONDELJEK, 17. MAHCA.
Čistega dobička smo imeli $30, katere smo darovali za 8. N. D.
la že šepet ee vpn»»ujcmo, kam
gremo na 22. marca. Na to je la-kak odgovor. Haekettški Jožeti bode obhajali svoj i menda» dne IS. marca, radi katerega pa so se
dogovorili, da bodo priredili ve-aallao dna 22. marca, da bo proslava toliko večja. Veeelica ee bo vršile-v proatoru Mary M»j*kjn prične točno ob šeetih, traja pa do 12. Vstopnina ja aa otroke 25e, za že neke &0c, aa moške pa 75c. Očetje in matere, ne ustrašite se velike vetopnine, ker Čieti dobiček je namenjen za S. N. D. Ne samo Jožeti, vabljeni eo vsi Janezi In drugi} Franccljni nikakor niso izvzeti.
Kličem torej veem na s viden jo 22. marca. Za vae potrebno bo poskrbljeno, ker za to je iavoljen veeclični odbor. — Frank Parni-
Rook Sprtega, Wyo. — Kruta smrt jc uničila življenje našemu ljubemu sinu Valentinu Potoeh-niku v cvetoči mladosti, etaremu 20 let. Dne 28. februarja ob 11. dopoldne ee je odtrgala v rudniku plast premdgs, zmečkala nesrečneža pod seboj in mu zlomila vrat, da ja bil na mestu mrtev.
Pokojnik je bil rojen 2. februarja leta 190! v Hkofji Loki na Gorenjekem.
Pogreb ae je vršil dne 2. marca pri obilni Udeležbi članov lokala «t. 22S2. društva Trdnjava št. 10 H. V. P. J. In izobraževal-nega kluba v Roek.ftpringeu. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ao darovali krtine vence, vsem trem gori imenovanim društvom, ava-ku Valentinu Hefnerju, bratran-su Antonu jugovlču, ¿brodnikom Franku in Joeipu Potoehnlk, družinam Proj, L. Tavčar. Blaž Tavčar, Anton Rudolf, Antoa Justin in elementi. Prav lepa hvala mla« dim prijateljem ia prijateljicam aa kraane vence ia šopke, tako vsem aa sprejem k zadnjemu po* čitku in tistim, ki ao naa tolažili v žalostnih urah.
Tebi dragi in ljubljeni ain, naj bo lahka amerižka gruda. Odžel al od naa In nas sapuetU v tugi in žalosU. Spomin na te bo živel vedno med nami. žalujoči ostali s Valentin, Katarina Potoehnlk, starša. Amalija, omož. Hafner, Mlttijda, Katarina, KrJetlna, j «p-Mre. Vsi v Rook Sprihgsu. — Ve lentin Potoehnlk.
Ptročlli iz Jugnlavljr
Od našega stalnega porodevaloa.
H februarja 1924.
Narodna skupščina.
Zadnje dneve po sprejetju rimskega sporazuma ni ailo v skupščini razun proglasitve poelanca Markoviča —1 o katerem emo pred časom poročali — sa nedolžnega, nič poeebnega. O proglasitvi Markoviča za nedolžnega ja bil Že v naprej vsakdo uverjen, da ga bo večina branila z vsemi sredatvi, ki go ji na raspolago. Pri debati o tem je aemlj. poslance Dimitrije» vič ponovil izrek tribuna Rajka Trajsiče, ki je v neki ^zadevi vzkliknil 1. 1880: Pravica In poštenje ee v naši državi no bosta u-korenlls, dokler na aidu skupščin-ake dvorane ne bo razpeta koža vsaj onega ministra 1" — Pri proračunski debati pa jc le malo manjkalo, da ni prišlo dojvečjib incidentov. Radikalekl poslanec Srečkovič ja v debati pričal grditi dem. poelanca AgatouoviČa in njegovo rodbino. Ta je skočil pre* denj in pričele so padati najgrše psovke od obsh strani, nakar je Srečkovič potegnil ia Žepa revolver. Ministri so zbežali is svojih sedežev v ministrsko sobo. Poslanci eo ee Sc dolgo prarekali, Če-
frav je predsednik sejo takoj pralni! In so se šele čez dolgo umirili. — Slučaj pe je ztdoetl želo-
da je posula Reka iUlljansks. Niso bili krivi vsega aamo ^ italijanski imperijalisti, ampsk pripomogli so k temu vlsd-.ijru fajmeit.r f bekrroo rdr.ii
Denarni mogotei pač lakko krši jo pogodbo, mi ps je ne smemo,
ker to bi bilo proeti postavam, naavall bi nas bolievike, kakor vedno pravijo delavcu, če aahte-va izboljšanje razmer. Stavkoka-zijo tu sami stoodstotni Američani, kar je menda njih napredek, ki ao nanj tako zelo ponosni. Ne vem, kakšen bi bil položaj dela v-etva. ako bi vsi tako "napredovali '.
Prosim vsa društva in člane kii,ttn« PO«lanel drug drugemu pošiljajo kake prešnje, naj naše *">** kot bi biU k*c v <*ivji Afri-društvo kar izpustijo, ker mi M|ki, ne pa v nerado, ki naj bo no moremo nenjc odzvati. Druga v«»dar precej kulturen, društva, ki imajo prošnje, naj iz- Uratttev Baroša in DaRa. pustijo nešo neselblno. si bodo ^^ Mm icr^t it.Ujsnske
a^atl »e ne moremo, dokler se ras-L,.	'
mer. kaj ne sboljšsjo. - Anton iV *	V i
^«a *	4 4	,nm Priatenišce, ki nam pripade, se bo
__i imenovalo "Sušaška Iuka'\ a
^ ^ - . — .'""L	"Petrovae". Tudi a današ-
Is okollo# PtnlejrrtUa, Pa. — njim dnem poetene sporazum Pod ničlo emo prilesli s delavski pravomočon in so bile ratifikacije mi razmerami, zato eo nevredne. 11 Rimu že iamenjene med zastop-da bi jih opise vel. Napisal paniki oh*h držav. Italijani eo na
bom nekaj e naši peč la raki veee-lici. ki emo jo imeli 1. marca. De. bra ee je obnesle, u kar se ime me sakvnlltl slovcnakim dekletom la Haekette. poaebaa pe Mery Oo rück, kl se je toliko trudile te
mera voli presnova t i drugo nedelje (2. marše t. t) svečano aneksi jo Rekr, a eedaj eo jo radi kraljeve bolezai na nedoločen čas e 1. tožili, čeprav »o Mle priprave že v teku in dciema Že tudi končan«, dober uipeh <«eeUee. Vsekakor Prvi vlek is llck* ne *ušek je is sedaj I" pa gre hvala rsem udHešeneemi vosil včeraj.	I "fal|f Ali ai ae
RaŽs zunanja trgovina v l«ti
Naš celokupni irv0I UaJ leU je anažal 3,OJ5,tH ton" dnoeti 8^8,843,030 Din (v 1922 ps aa 812.0S3 ton vrednosti 4.367^77,767 11J1 (ll$%)negolnni).i>WQl ki pa še niao znani več kot. «a pol leta 1923. in to dobo l im. 3,769,218,211
™ »Mg^itJtJMI fioaa«
di približno tako velik uvoT
poUetju, vidimo, da je wofok tivnoet naie trgovske bUian
Klerikalno dalo pri obč. VoU na Jaaanicah.
Poročali emo sadnjič, da je
glaverstvo v Radovlju,; rsz* vilo liato aocljalno uc^okri stranke na Jesenicah radi a stnih podpisov. Sedaj pt ^ "Naprej" v svoji H ¿t. „ kandidata Jerneja PctuCa, k bil vsemu temu kriv rad? t ker se jc bal, da mu kkriksk bodo škodovali, da jt klerikl mu zaupniku uUjll, da Ji podpisal. Sodrug KovaCii p priča, da ja vpričo njogs » sal kandidatskojstom po! predpisih. Kaplan ga jc pelje i?lavaratvo, kjer jc ie mkrst trdil na pritiek ksplanu. ae 1 dajoč aa posledic, ki lx tega 1 da liste ni podpikal v »led neznane bojazni pred duke no. -- To ja imelo za poaledl« ao na Jeeenloah zmagali kler el, ker bi bilo ravno naspn če bi U kandidat vsled )>oj ne utajil svojega podpisa na koliko je s tem 011 Škodovill lavstvu in sploh delavski it! nI mogoče preceniti. Kriva j mu vsgoja in razmere, v kst se nahaja naše ubogo delan Več izobrazbe in taki tlu£«ji 1 bodo ponavljali.
Ptrvk« i« razporok
(Jugoslov. oddslek F. L. I.
Urad aa ljudeko štetje j« 1 predhodno poročilo o stati porok ia raaporok v Zdrsi državah. To so prve številk vrste, ki so na rszpolsgo o 1916, in pokazujejo, da m ji tedaj rasmerno število porok j* aniželo, eno razporok pa 1 no zvišalo.
Leta 1910. je bilo v Zdrui drŽavah 1053 porok in 112 n rok (divoreo) za vsskih 100 prebivalcev. Leta 1922 pa jc sa isto število prebivalcev porok in 136 raaporok.
Razmerje razporok k pore jc jako različno v posameznik Žavsh. Na primer, v drlavi! York in v distriktu Columbia, je po sakonu rasporoka jak tažkofiene, je bilo razmeroma lo razporok: 10 razporok ia kih 226 porok v New Yo'rki 10 raaporok aa vsskih 358 p« v diatriktu Columbia. V Net ki je, kakor znano, zstočišče nesrečnih takonskih, je bilo raaporok kot porok: 10 razpe aa vaakih 9 porok. New Engl države, ki ao druiače tako noane na svoj sloves spodobn in konservatiama, so imel« vprečno po eno rasporoko za1 ki 9 porok, torej msnj kot p vlco toliko porok, kolikor jih država New York za viako I poroko.
Iz etarlh knjig
Čim globokejše ipornanje
Ima, tem oeamljenejii ostaa
življenju.	, , ; A
Ne bi bilo mords boljše. « »o rodili stari in šli proti «U
■M	L \	..J' -«I
V mladosti so ei ljodj* ea kot seteni lieti v gozdu. jceen se pokažejo razlik.
Kateri so praktični ljudje ki nikdar ne hodijo po vies in tudi ne t*> pot» Baš a tem, da preajost jc te « dežno nemožnost, dokalo«» * prsktičnost.
Ako ponovimo razgover gledno o^bo,jepon«)v'tevaat
no še enkrat tako dolga
Večina ljudi se ne raves P«' jih nazorih, marveč u*mer. r nazore po delovanj«
Pri erečni ljube«», j* etobe nege pri ne^ečn. J
Htaroet je lekarna, ki ** nje etrupa v z«lravila.
življenje je m** Nekatere poznamo, vee»n» p-ne prikrite.	^
Naše veaelje prid" ^ be, bolečine pa pevarečim» _
Osla ena "Sedej n< se sveje P'1 enkrat toliko krak< •
ilf
MARCA.
PROSVETA
gratad
i're»*.)
^ rudarjev v Keneaeu.
, Can* — < l,oro5a
"Kilt) - M'**1* ™
\ iS resolucijo» k» zahte-£%iaadome vpo.Uvl
PKfcr te*4ikinl?
iV^MMU. Konveueija
* d, eksikutiva dovul. Lkin rudarjem svobodne m t katerih lahko kandldi-odstavljeni odborniki. ■ resolueija inbtofO, da ae v unijo Tom -^ugi. v I'ittsburghu, Pa., KjJbeeu po Lewieu, ko je Mednarodni odbor na*
rudarja.
jjja «o jo dolgo čaea ba-Jfjl v Ktmsasu, ki so bili pred dveiua letoma ia pol „ proti industrijskemu ao-J ki k dane» uiso bili apre-■ U razloga, ker nimajo p^kutiva je tokrat skle-i jiobetui člani morajo naj-M v svoji indoatriji, , UDI'j o zopet stopiti v uul-ijjebil enostavni 44 blaak-kajti družbo niso ndlaSI ,la onim. ki ao atrajkall t «tavki. Mnogi stari rudar-osiveli v boju za unijo in pravice, so že dve leti In dela radi tega krivičnega in njihove druiiue ao v , stiskali. Konvencija je eo« sklenila, da ao tem rudar-saga gmotno in da se pre-mjucek, katorl jim brani f v unijo.
delje v Montrealu.
p,«al, Kanada. — V tem a Ja zavladala velika brezpo-Polovica izurjenih, starih r je brez zaslužka in beda
Rji postavijo svojo dvorano.
,Louis. — Svet tesarskih unij Jauku jc sklenil, da si orga-jt postavi novo dvorano; ki
lU 1200,000.
Mezdni poviiek. ,£ouia. — Žclezostavbpi delo izvojevsll $1.50 na uro, u 25 centov poviika.
hntičarji dobili poviiek. adelpbin. Ps. — Peoneyl*
kitlezniaka druiba je dale ptemnemu osobju 6 odstot-■jidncfra poviike. Okrog ■ delavcev jo delelnihv
Mtau JK POVSOD m tono ZNAKA.
ial je vanje s prve etranl.) včai in znanstveni savodi
podelili naslove častnega i; Spisal je ie celo vrato
**ijolojriji, zgodovini in o Vili problemih; vaa ta dela tj« vsepovsod za merodaj-uutvene proizvode. A du-ir. Riley so nima doalej iv per takim ponaiati. Oeli kavke kavkajo, bedaati »i pa obrekujejo, blatijo in
MUne ljudi.
m nadzornik Webster jc k K nc bo \ inciaval v ta
1 P» b«.,o videl, da bi kdo profesorja Rosea v njego-NivanjU| bom gotovo po-jc pristavil "Več-le slišal govoriti Rosea J'»am /ft jako učenega člo-
t	s svojo črno
! ' ^vojo inkviaitorsko
l Uttl ,h>»]<i i« ni snano. J'- dognano, da jo je do-mož prsv poiteno po ;>«• »trsfiaoeko zmotil, če W. bodo iolake oblaati P*"1 ki"P tea preklicale >'"' ''«vai^fc učenega guka ¿" l<ar aa komando M*** "luJiance. Predava-J in dr. Koss je po-« i' n it,i ns tvojem mo-
ld
prste. Duhovščina ae jc preobjed-la. Oiabnoat se je je polasVia, tira nesrečua oiabnost. ki je bile. v u» j bujne j A« m evetju aa časa are.'jtjevelka sagrlaenoeti. In cerkva ao ae jele boljinbolj vmešavati v stvari, v katero bi a« no smela po aveani uetatl. Črne garda ao so jelo zajedati vladi v me jo. Zato imamo v le-tej čedalje več Ikundalov, sporov, Intrig, grebei-uo»il in ko varat va. Polagoma le* to'oo v razmere španske inkvlsl-r4^, v kremplje cerkvenih oblasti, ki ao bile, eo in bodo ,,roti vsuai ananosti.
Ameriški narod naj lapregloda In jame paziti no to, da ae isnebi to gole sni kar najhitrsje mogoče, zakaj nevarnost je velika, da se docela no aaje v telo natega ljudstva. 8 poueuim čtivom, znanstvenimi predavanji in poltenim časopisjem ae ie lahko ubranimo preteče nevarnosti. .
OUVO VBTAM/S V TXAPOT DOMU USTAVU1KO.
Cheyenne, Wyo, — Vrtanje na poljih teapotaklh oljnih rezerv jc uatavljeno, in obratovanje delujočih vrelcev ac sme vriiti le v tolikšni meri, kolikor jo to potrebno, da nc bo izgube in Ikode. Tako se glasi sodna prepoved, kl jo jc izdal zvezni sodnik T. Blsko Kennedy na zahtevo zvezne vlade.
Sodnik Kennedy je imenoval podadmirala Joeepha Strausea ln pa Sinclair j ©vega moia Wattsa sa upravitelja oljnih reaerv. Prodajati imata olje iz delujočih vteleev, dokler ne bo končane vladna toiba za preklic najemninskih pogodb.
UMA DALA KRI CA SVOJSOA
_
Ohioago, 111. - Mrs. Herbert 1. Bradley, katere vdana ljube «en in po g umnost sta se nSjbrl razvilo do popolnoeti v nevarnem življenju raaiskovaleev na tem-uem kontinentu, utegne reiiti e evojo krvjtf iiyljcnje svojemu moiu, ki jc alovit raziskovalec in ubijalec afriikih goril. Sedaj leti g. Bradley v illinoiiki centralni bolniinlci.
Mrs. Bradley jc ie dvakrat dala evojo kri, da je reUla življenje evojemu možu. v
■k!k(';k h' z«'lo poučen. Ia Zrk/' "«»učimo veliko.
^ 'vo ae kaj rado J' '"!" "k,®ve v v<tk nje ¡T ?"• M«i tinil jc tod}
y , 1 rt ni 9 ttrj*
Am- nki ao svobodne vae
fcV"' N'ob<'ni Pa Bi àr
L „	fobe.^h eti-
al| ' nobeno oerkvijo. ■ I noma M< na od
P» tak
U
"" /ato «O ZJrtjie-nap-vdavalc
i Nd

ljudakft /trp-•■iio razpadi ob
"jati SiUt ¡t jt pre-" j« bilo ^r »balr ' »< "blaati s a bîîc ' * po paatiJira.
' l^glrdiiK A<m
Volitve r VemMji bodo 4. maji.
Berlin, 15. marea. — Dance je bilo uredno naznanjeno, da volitve za novi parlement se vrie v nedeljo 4. maja. Diplomatična pogajanja a Francijo oo lo v teku radi araniiranja volitev v okupiranih nemilih krajih.'
IZ SOVJETSKE RUSIJI.
Rusija plačuje v srebru. 4'0or-rlere della Sera" javlja, da je te dni rueka driavna banka plačala
prvič avoje obvesnosti v srebru ln driavnih obvoznicah. Tiskanje benkovcev je uetevljeno.
Avstrijsko-ruzkl odnoiaji sa ob-novljeni. Za avatrijskega posla nika v Moakvi jc imenovan dr. Pohl, ki je evojc pode ie prevzel. V nekdanji rueki carski poelaniš-ki palači na Dunaju je sovjetsko odposlanstvo prvič oficijdno sprejemalo obiske.
Rdeča armada. — Trocklj je objavil Članek, poevečen Šestletni cl obstoja rdeče armade. V tem Članku pravi Troekij med drugim sledeče: Mednsrodni poloiaj S. S S. R. se jc izboljie). Ene drieva sa drugo nas prisnavs ali ee pe priprevlja nae prizneti. Rdečs ar meda jemlje to no ananje, ons se je ie davno naučila smatreti revolucijo kot najbolj aakonit temelj delavske driave. Petkrstno zmanjšana rdeča armada vetopa v 3. troletje avojega obetoja z globokih» prepričanjem, da je dom o vini rdeča armada ie vedno po trebna, kot streia neodvisnosti in daljnejiega razvitja SSSR." — (Jruzinaki izvrševal ni odbor je objavil oklic, v katerem pravit Oruzineka meščanska pokrajinska rdeča armada — verna etra-ia neodvienoati gruzinake aovjet-ske republike je nooddeljlv del rdeče armade 8SSR.
teletfnttka konvencija je biU po poročilo "Izveetlj" podpisane med Ruaijo, Eetooako in Utliko. Konvencija določuje direkten pro-met mod omenjenimi drlevemi in medsebojno oporabo tovornih va-gaaav.
V Moskve je doepel prvi polj-ski poslanik Darovsklj.
Rosi ja na svetovni rasaUvi —
Sovjotaks vUdsvac je odločila, da ac odelaii Rualja svetova* rssCts-ve v Londonu v letu 19£>.
Oparaoija apllapalja.
V mestih imsmo velikokrat pri liho, videti kakega nesrečnega cplleptiha, vijočega ae v krčih, na tleh Epilepaija ja namreč precej raziirjena bolezen. Na pribliino 100 preblva|gev odpada po en epi-leptik. Bolezen nastopa ne glede na apol, v precej enakem številu pri m..*kik ia ienakah.
%	V	J
Končni vzrok to bolezni je le precej neznan in nejaaen. fie pred nedavnim časom se je priitevala ta. bolezen k takoimenovanlm funkeijonalnlm neurozam, to ae pravi k iivčnim boleznim brea organske apremembe. Danes so pri-Iteva veliko skupine te bolezni k organskemu obolenju molgsuov, ki nsstopa valed njih resnične u-nstomsko spremembe. Te spremembe pa niso karakteristične samo ns epilepsijo. Pri veliko slučajih opilepsije se moramo zadovoljiti ie a dejstvom, da dolenomo aploh gotove spremembe. Ker bi aehtevelo netančnejie raapravljn-njo o tom, vsaj gotovo medioinsko predznanje, moramo to tukaj opustiti, le toliko lahko le omenimo, da ima ona teorija največ izgleda, kl liče vzroka epilepoljc v onih centrih molganov, ki ao aedel ze reguliranje gibanja rok' in nog Sedel teh oentrov nam je pa na tančno znan la JUvalsklh ekspert mentov. Ako je ta teorija pravil sa, se mora izkazati po vspehih o-peracij v tej smeri. Epllepsija nia stopa velikokrat le v zgodnji mla dosti, vsled tega ao mogoči njeni varoki tudi ostanki prestalega mo Iganskega vnetja v otroški dobi eli pa le v fetalni dobi naštele ze preko v razvoju molganov. Po elednja izvajanja ao pe, več ali hanj, hipoteze. Trdnejla tla dobi mo ,ako oaaaujemo vaine momen te, ki bolezen pripravljajo. Med temi igrajo valno vlogo podedlji voet, infekcijske boleani, kroničns zestrupljenja, posebno pa vaako vratne polkodbe na glavi. Ça so to le pripravljalni momenti, ki dajo le povod naetopu boleani, bo vse komur jesno Polno lnfekeijekih ¿olezni in iajteljih poškodb ns glavi naasreč, ni imelo kot posle dioo nestop epilcpeije. Ako pova ročajo neiteti momeati le Izločitev boleani, morajo biti pravi varoki drugi.
ICpUcpeija nsstopa lakko kot ta kozvani mali epileptlčni neped Tak napad preboli pacijent lahko, ne de bi to opazila njegova naj-blilja okolice, ker ae izvrii veUko krat brez omedleviee in brez kr «ev.
Pri velikem epileptičnem napadu naetopa večkrat predhodni stadij, ki je anen tudi nemedielncem pod imenom 44Aura". Bolnik ima občutek, kakor da bi ga neka; hladnega pihnilo. Temu predhodnemu eledi takoj glavni napad. Bolnik pade oneeveičcn in kakor od atrele sedet na tla ter se pri tem velikokrat močno poikodujc. Istočasno naatopijo najrazličnejii krči vsega miilčevja. Po pribliino eni minuti preneha sploini krč, le posamezne milice ne obrozu ee ic krčijo in epečijo obrez na nejne-verjetnejii nečin. V tem atediju obetoja tudi nevarnoat ,de se bolnik ugrizne v jezik. Noge in roke ao celi ta čae v etenju gibenje, brcanja in avijanja. Usta ee penijo valed krčev milic v aopilih. Po nehaj minutah pronehe tudi to ata nje, dihanje poetene bolj mirno, mililavje splahne in bolnik sapa de, po kretki dobi vabujenja v stenje, ki jc podobno spsnju. Iz tegs spanja se prebudi po večini, ne ds bi ac domislil na ravnokar preliv-Ijene dogodke. To so pribliino znaki velikega eplleptičnegs napada. Razume se, da verirajo lahko simptomi na najrasllčnejii način.
Iz gornjega popiaa sledi, da j« epilepaija težka bolezen ne le ca bolnika eamege, ampak tudi za njegove najblilje svojec Posebno
je ludi takih slučajev, kjer uleo varoki tako otitl kakor pri gor njih Z bolj dvomljivim uspehom se končajo operacije ,ako ni mo goče dognati natančuo onih raz-drUljivih meat v možganih, ki eo naetolu valed molganakega vnetje v otročji ali fetalni dobi. Toda tu di tukaj je kirurgija delala ie ču-dele ter bolnike popolnoma oedra-vile, ali mu prineela veaj aboljša nje. C lava ae odpre, tako da ae do acie razbremenitev molganov. Nadalje ae odprejo tudi molganake kolice ter ae jih puatl trajno alt vmj dolgo časa odprte. Razume le, da se ščiti odprte dele a poeeb-nimi obvezami. Ako ae da dognati vaaj pribliino razdralljivo meeto moiganaki Skorji, ae ta larcic. To s< lahko stori brez bojazni, gre ee lehko tudi brez nevarnosti do ene gotove globine. Molganl ima Jo nem reč do ene gotove mere leto evojatvo, kot steničevje drugih te-ločnih orgenot, da ae tudi aopet obnovijo, to svojetvo je posebno v mladosti precej veliko.
Kako visoko jc kirurgija razvita je razvidno poaebno ia tega, da nadomosti odvzete delo tekocvane trde molganske kolice a koščkom na poseben način preparlranega ovčjega čreveca ali pe e evelo ali preperirano trebulno mreno.
Slavistka Narsèui
U.iaeevtjwe O. aoHlo
PoJpsnis Jednsti
takaro IT. taaljs «007 v Orla«« lltkMls.
S polja ved«.
Kaj vidijo bolhe.
Nemški učenjak, ki proučuje bolhe, je odkril - kakor javljajo iz Berlina te dni — da Ima bolhe veliko boljši vid kekor človek. Učenjak poroča, da so bolhe tako ostrovidne, da vidijo človeka po noči v temni sobi in pod odejo v postelji v teko larkem eiju kekor razbeljeno peč. leti učenjak je tudi dogual, da človelko uho uja-mo le majhcu delček zvočnih va* lov, ki pridejo v celoti na uieee ¿ulelk. To ac pravi, da lulelke slišijo glssove, ki ao človeku popolnoma nesnani.
glavni stah. ecsr.ee sa lawndals avs., chicago. Illinois. Isrriovolni odbor:
UPPRAVNI ODSEK.
tePreSasdaih Vkaee«! Colahav, pi»ri<ii<.Hi Aadra» v»ari«a e r. D. T. CI, JsAaslawa. Pa, at. Uiaik Mallhaw Tark, lajalk Ulalih aa aOOalha
« POROTNI OOiSKi . Ma Uadavvood, or«dsoO«llk 001 W. Hat St.. aoHa«HaUk, IU.. Martla Sekaaalhoe, Sea tTSTSafW««*, Okla, Fra4 A. VUlar, Sas CV J. Sir. Mla«, iaHMfUuiV** H MeaSarsMivttta. Pa.. Jaha Oariak, 414 W. Ha, tU
BOLNIŠKI OOSSKi OSASONJS OKJtOUKi Sla. Narak, era4sa4aik, aOST-SS Sa. Uvadala Av«
VZHODNO ORSOSJSi vCSSjm!!Uš, Sas aaa. Maoa. Roa, Pa.
_____Jaha OralalJ, 14411 r^Mr K**., CUvalaaC, O.
SAPAONO OMJtOSJEi Aataa lal.r.Sa. 104. Qr-t. Haas., aa iaaamapad.
Mas Mara. Boa 100, SaU, Mla«, aa severaaaMA MIha taval, S4S1 s. Wlaahaslav St., Marvar. Utah.
Nadaomi odbor:
. Praah Sada, aeadsodath. SOaO W ICiK 8t., Chlsaaa. IU.. fraab lemiah. SSIT PMssar Ave.. ClevalaaS, O., William Sitlar, 0404 St. Clalv tU Oevalaad, Okla.
- Zdruftitroni odbori
PraSaaSalhi Praah AleL »IS4 Sa. CrawfarO Aaa, Chlaaao. Ill Ms Ovaa, aeae W ZClk a»., Cktaa«a, IU. _ • j.	Shah, S404 Ortea ft« Wev*Ua4, Okla. ________
vrhovni zosavniki Dr. P. J. Kara, sila Si. Ctalr Av, CU«aU»4. O.
iPlahSa	1 •dboralhl, kl galajo v alavaaia «rada,
Prads*4all«eo S. N. P. J.. 1007-ZC »•
VSS SAD8VS SOLNI i KB POOPOSS SE NASLOVSi SalaUka laj. alštva S. N. P. Jh gOST-ae Sa. UwaSala Ava, CM«ata, IU.
DSN ANNS POilUATVS IN STVARI. M aa lk«aja a»- lavvševalaaga JoHTa la l^eteoaMo sa aaslovai Tajali«». S. N. P. J., SOV-SS Sa. Uvo-
vas ZADSVS V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa pašUjaja «a naslovi Btagajatltvo S. N. P. J„ SSS7-SS So. Uwadala Ave., Cklsss«. NI.
Vse aelteiba gloda aaalaaaaja v gl. levešavalaam odbova sa aa) paštl|ai« Fraah Zal ta«, pra4«a4^lk« aadsaraaa« odbora, Hear aaalav Jo i|Mi).
.j: smitrsswa v' - ^
Vsi dopisi la Snigl salsl, «aaaantta, aalasl, aarašalaa la šalah vsa hae
t v evaat a a>asll«s« iedaal«, «aj aa p«ŠUja aa aailavt "Prasvata , 8SST-SO M LawaSala Aaa, Chiaag«, III.
aamm gl. «ra4tad«lha se «askavai Sa. LawaSaua Ava., Chlaao«. IU.
.4
IZ PRJMORJA.
Ustanovitev faja v Dutovljah.
Dno 18. febr. jc bila ustanovljena v Dutovljah na Kraeu sekcija falja. Zborovanje je bilo ssklju-ceno s * 'častnim vermutom". Aretirana tihotapoa. Trlalke
kateri je tudi Selci, da bi ga razun ... ... MÍM(|yar . _ i k policija ja .retiróla iS letnog. Pe- duhovna aprcmeuili ne pokopali-	íteíío*SIlV.^»-
tro Dvornika in Slletuega Jerpejs
Aličcviče, ker sta osumljena, da sta tihotapila a tobakom.
RAZNO.
Venlanjo novaat. Običaj, da okitlmo neveeti glevo a vencem, jo jeko eter in ao je ohrcnll le ia poganekih časov. Zo stari Orki in Rimljani ao uporcbljell venec. Pa nc aamo nevesto, tudi lenins so okitill c ovetliesmi in a vencem in to nejveč lidje. Pri Grkih jc imela nevesta vence is mirt. Mir-tovo drevesce je bilo nsmreč po-svsčeno Afroditi, boginji ljubezni. Ta veneu ni bil nevesti samo okrsa na dan poroke, nego je bil tudi znak polrtvovalne ljubezni, katere zaičituiea jc bila Afrodita. Ta grlkl običaj ao sprejeli tudi Rimljeni, ki ao prilli v dotiko z Grki. Pri kriatjanih jo dobilo venčen jc z mirto le globlji znaU ali pomen. Pri njih je poročni dan prvi dan novega livljenje, kl temelji na vztrajni in poirtvoval-ni ljubeani. Zato ao prevzeli kriet-jani v znak trajne in zvesto ljubezni običaj Urkov in Rimljanov tfr tudi venčajo neveste a mirto, Sicer ao nekateri cerkveni velike* ši napadali in obeojali to pogan-ako šego; vendar je le v t. atole-lju postala splošna in povsod razširjena. Samo bresčestne nevesto ne »mejo nositi mirtovega venca S<TsM)ma se jc isgubljsl pomen miru? in po noksterih krajih eo zcčel! venčati neveste z drugimi
_______	_ cvetlicami, kekor n. pr. v Italiji
grčzns j¿7kVr"post»nVjo nsvsdnoj j"	^ »rfileaml in nag-
taki bolniki ačasome behest i ' nf Angleškem in t ranooakem
Rpilcpoija ni ozdraviva z no Jlllnfni Semfikcni B «—•
Delavikt liât je sile. računa vaš nasprotnik
tranjiaU sredstvi, ki nc učinkujejo tudi ekoro nič. Ni čudo torej, ako ekple kirurgija vaaj v onih slučajih operativno pomagati, kjer Je količkej upanje na uepeh Zdi ee, de je ta au>lnost večkrat podane, kot ae je eploinn prej do. mnevalo. Za klrnrgično ozdrev Ijenje ae priporočajo posebno on aločaji. kjer jc epilepaija poaledl co avelih ali aterih poškodb m glavi, kakor n. pr t Vdrte meata v «repinji, odbite kolčiee, kl pri tiekajo ne molgenr, kostne ran*, srastki moiganakih koile itd. V takih Aačajlh se je ic večkrat po arečilo vmHI nesrečnikom zdravje tudi pri telklh ia skero brea up s tatero nih slučajih. Pridobitev netfaovej
vini cvetjem. Na č'<ikem, Hrvat-akem ter Sloveoakem pa venča narod prav pogosto neveste-a rol-msrmom.
Otročji dvoboj. V St. Oosrabsu eenu ata aa sprla štirina jat letna dečka ln si nspovedele dvoboj. V dvoboju sto se potem teko meea rile. da je eden na mestu umrl. drugega ao pa talko ranjenega prepeljali v bolnioo. *
V Peniji ee bil* republika.
Teheran, Peraija, IS. marea. — S t programu nove por zi Jake vlado je tudi strmoglavi jen je laka in proglašen je persijake republike Republiko okliče perzijeka zborni
«a. v katorl iasa rtfermiatlčna via-. (ege čoee pe Jc, da se »«ti kirurgi .do .VO glavrv večine
Povest itaregi rudirja.
(Pilo Aston lechar.)
(Dalje.)
1'ridrulil sem ae jim in gledal mrličev obraa, kl je bil kakor^ro- ¿ïû'Vih'i'rja'mu jih > opsRUls
Počasi je leael naprej mrtvaikl
sprevod, Sivin« se jp mučila lu lezli smo ie toliko počasneje, ko je pričela vleči navzgor proti miro-dvoru. Pridigar je bil menda radoveden, kaj jo vzrok počaaiti, voinjl in odprl jc vrata kočije.
ke le čisto črn. To jo bil velik in debel mol, čigar rakev je bila ae* dem čevljev dolga in tri in pol Uroka.
V bUlnjl sobi je islovsla vdova, araven nje pa jo stal metodi-sto veki pridigar, e katerim ae je pogovar; lala. Vdova je molu pri» povedala o oporoki pokojaika, v
vrata kočije eo smuknile nazaj. Neznosen mraz je začel viti pod noge, dk amo kričali le itak napol zmrzli. Sprevod je obstal v »redi burje. Z gnllml rokami smo v naglici zmetali v kočijo uane zoni sneg. Pomikali amo se daljo proti vrhu klance, kjer je stoji mestece Adsmsburg ln Jo v bil*
flt,iáflf,iéÍííld,íkl: 7 \ "t! "V. Teko stoji na grobnem kam* tudi nI bilo k nJemu drugega kot nu	nekdanjega gro.
uaa Šestih mol, med nemi treh Slovencev, en domačin in pa dvn nemlka farmarja, dobre prgete-IJa ranjkega Jenklnee. Vdovo i o tudi pridigarja je pričelo skrbs-ti, kaj bo, ker nihče njegovih eo-rodnikov ee ni hotel prikazati, čeprav bi ravno oni morali lzvrlitl lu Aaet po iclji pokojnega.
y tudi vkleeano po slovensko*
Tukaj počiva Jernej Podgoršek, dome iz Velike fttange na Kranjskem. Padel je v vojni dne 10. a-prila leta 18(W.
Pogrebol smo ogledovali, kje bi
Zunaj' Je zavihrala sneina bu- videli izkopano gomilo, kamor rja, kl jc čedalje silnejie drv-ela abranimo talko brerm pokojnika, čez griče in doline, de ni bilo mo- ps nikjer nI bilo videti izkopene
goče priti bili je oddaljenemu člo veku.
44Kaj bot" je tolll pridigar na-prem leni. "Ob Štirih bo le noč, mi amo pa ie tu in mlrodvor ja oddeljen od naa dve url." In hi
jeme. Poikakall smo s vosa s po-grobiilkom, a noben drugi sprem-ljevslec, tudi pridigar ae nI ganil v nečuvrnl vihar. Pogrebnih nain je slednjič pokszal, ' kje Je nova Jama, ki pa jc bila do vrha
tro ate epoznala, da bi tudi ml, kl zaauta a auegom. Polollll smo tja
smo tam čuli itek nepol zmrzli v	rak ev, sneg pod njo ae Je udal
aobi pri mrliču, kjer nI bilo nič	ker ze trt čevlje. Ksr tako amo
zakurjeno, lahko nadomeatill so-	puatili tsm krito in zbelsll nszsj
rodnlke kot p^grebnikl. Ker Je	n« vozove, prietopil pridigar k nsm in po Za Siovsnee, ki smo se udrleilli
sdravll nas i 4 Helo bretjei" —	pogrebe, je bil tisti den najhujši.
Začel nes je nsgovarjeti, nej bi	Z otrplimi udi 'smo dospeli do-
ml prevzeli nelogo kot nosilai mr*	mov, A. Januarja 100S. Je bilo to.
lile, kar amo pa enoeUvno odvr*	N koli n« bom pozabil.
nili, d« ...... <"" kršiti pokojnike, pA Sa nam ni bilo doati aa tiati
vege testamenta.•Spečil je klalo	dan. Ravno sobota ja bila in ro-
avoj obraz in odlcl. Povedal je	Jak nas je povabil k veselemu go-
vdovi, kako smo rekli, ona pa ee	dovanju, kamor amo tudi Šli, ms-
je aevile v veliki prt in na« za-	sto da bi ae zatekli V tople |*>
cela proeiti s povzdignjsnimi ro ksmii "Molje! Vldlt«, ds Je skrajno potrebno aprsvitl moj«, gs mols k večnemu počitku. Tu leil ie 46 ur, ds mu je obrez le čisto Črn. Res Je ielel biti poko-psn od sorodnikov, s v strašnem viharju n" more nlbče sem."
"Ne v s m ns uslugo, temveč is spoiteveuja do nekdanjega naše-ga predafojnlke, Jjo.Vmo to storiti," aem jI odgovoril.
Pogrebnik jc zaprl krsto brez vsekate slovese, pristopili smo ne vsoko štren trije, ae posebno u ljudno ia dvignili teSko breme. Ko smo hoteli izstopiti pri vratih,
»teljjr, Za kazen me Je ob enajstih ie začel treat! mraz, da sem se vlekel počasi domov, fteat tednov sem letal v postelji. Drugima Hlo vence ms a« ni godilo nič bolje. Tako ja pač bilo plačilo, kl smo ga prejeli za etorjeno uslugo v največji potrebi vdova, kl ne« je prej aaniSevala. To j^ Se bila druga usluga od naa inozemeev. Prvo smo jim etorili leta I "H ko smo Jih vzeli v Umni lu deSevni noči pod streho, ker so bili vrlen! is kompsnijakib blokov, a e e
Maoiila se js naia naselbina po
m la (gkaaale, dala krsta veliko Ite+llu Slovencev. Od 22 Itavll. uieŽtoka in skozi «mo mogli ke drultva Jogoelovaneke kalolU He ko je pogrebnik e pomočjo *ke podpora« jednota ja pri!*l farmarja od-trsnll podboje pri Wen, zbrsl aea jo «ku|»J in IS vratih Zevill smo iz hllo v sne;,, nes je ustanovilo nova društvo t« kjer smo por nili rakav aa mrt- J«i«oie. Za u«tanovltov am» b li valki voz In poaedU v kopijo, ker «dt»'» pe zato, kakega petroma takrat ir ni bilo avtomobilov pri «^J Uberrm* novemu društvu Pa pogrebih. Poeebalh kočij za po-a reber ai IHle, ker nI bilo aored-nikav, ki bi ImHi pripeljati eve j« koMje. Zmuznil ae nekako ne voz. kjer je «»del pridigar, kl pa j« kil le slabi« prlprnlfrn za zimo kakor jez.
sa je ogle«>l Janez t "V*čkrot aem ia slišal, da jc avcll Mihael po-
Stm boas pri tehtanju, ki po na laečaem ln pravičnem tehtanju duš loče slab« ne lwo In dobre ua d'«oo. "
.. (Dalje p/ikodnjic j


SVETA
PONDEUEK, IT. MARCA
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi ¿Udov S. N. P. J. io ¿¡foteljev Profvete.
Brtdgeport, Obio. Ker j«
1'rosveia delavaki list, vco» de vsak delavec rad vidi v o jem poročila, kak<» ac p" naselbinah kaj obratuj«. Najbolj pa *mo rad'> ved ni premoirarji. «»«»o večkrat prisiljeni celiti s« od rove do rova. Več je vzrokov. Včasih imaš blab prostor, ali ti premogarski baroni zaprejo rov, kot se veČiuo-ma dane* dogaja po Uniji. lieéi pa moram, da v Bridgeportu, O., in po okolici se je to zimo jako dobro delalo. Zadnje poletje pu tudi vsaki dan. Hamo te težava je, ker je nad primogent Ikrlovi-ne od čevlja od treh Čevljev debela, katero je treba 13 čevljev zastonj premetavati, da rudar napravi prostor za stroj.
Potemtakem si delavee lahko misli, koliko mora prevzdigni».!, da'napravi par dolarjev. Če ai zdrav in močan že ie gre.
Zadnji čas, ko ao skovali novo pogodbo doli v Floridi, ao pa naai ie dali par počitnic. Hej na pomladanskem solncu je tudi preccj pri jetno. Čez čes pa bomo ili na gozdno eoleto.
Ne malim, da bi koga vabil sem za delom, ker ee ga težko dobi. Zadnji Čas sem iel na sprehod v precej gor k cm solncu po železniŠ* kih pragovih. Zagledan sem Ml proti hribu, ker me je nagovoril prijatelj: "líalo, John! Ali ai še ozdravllf Kot vidim, si se precej obredi), ker sem te zadnjič vide! v postelji. Boš kmalu začel de-
latir
"Mislim, da prihodnji teden," aem mu odgoytril. "Kam pa grc£ ti, France f"
"Revno do tebe «en. mislil," mi jc odgovoril. , "Ali imai kaj važnega!"
"Pa še veliko." Pomolil mi je "Edinost" od 15. februcrje. Tu sem poglej, kaj piše poročevalka is Bridgeporta. Vzamem v roke in
čitaiu. Poročevalka ee n*-kam or-ha, da ao ztaerom na boljšem stališču tisti, ki dajo kaj ze cerkev, kekor pa drugi, ki ni& ne dajo.
Peuje jih s socialisti, da vec zapi-jejo in kvartajo.
.Ve vse to bi vprešel poročevalko, ali more ona dokazati, de je ne boljšem stališču od drugih, ki ni« ne dajo cerkvi. Če je omoi* ne, mislim, de njen mošiček ravno teko hodi pod kamen služit kruh, kakor jaz. Nikakega bogastva nc vidim ne pri enih ne pri drugih Slovencih. Svetujem ji tole: k j bo prinesel mož pedo domov, le kar hitro naj jo neac goapedu, ki bo nedvomno molil, dc bi mol pri drugi pedi še enkret toliko zeslu-žil. Kar verjame naj, da ji bo to pomagklo.
Vprašal bi jo rad, če more dokazati, de so ljudje njih kelib/e
Bi I sem U parkret nc konveu-ciji S. K. P. J., pa niacm Ac nc-beaega delegata slišal, da bi grajal kako vero ali bi bil (-tz njo Pri nee ljubimo avobo<io. Če a! katoličan ali odpadnik, samo da pr« vila izpolnjuješ, de nikdar nisem grdo gledal človeka, ker hodi v cerkev, revnotako je bil moj pr:-jetelj, če je šel vsaki dan k spovedi ali nobenkrat. Vsak eas«' moli boga.
Poročevalke piše, de eo pri 8. N. P. J. tudi katoličan je. Seveda so, pa pri K. S. K. J. tudi ni jr-ključeno, da bi bili brez aoeiuli stov.
Priporočam ji, naj pusti slovensko naselbino Ivpu v miru, ker nismo vajeni, da bi se po £»•* «opisih prepirali, šc manj pa da bi drug drugega grdo gledali. T-c gleda naj za svojo dušo, za dru
|vsi trezni, ko pravi, de so socie- I ginu naj se ne ozira. Če bi Kristus .listi pijanci. Mislim, da jc pri; danes prišel ne svet, bi gotovo te njih še več pijancev kot, pri sled- ke ljudi spodil iz cerkve, ki išče njih. Tudi bog, pravi, de je ¿cj jo prepira, ker on je rekel: "Lju marsikoga 'štrafa!', ker nc hod! bi svojega bližnjega kekor aam-
v cerkev, pa za cerkev niš ne la. Seveda, ako je aocialist bolan aH se mu zgodi nesreča, bo rekle, de ge Je bog 'štrafal', če je pe zbolel vernik el! se mu je pripetile ne-»reca, bo pa rekla, da bog šc ve, kaj dela, Ali ni vse to protislovje t
Dalje piše 1 poročevalk«': "Prosvetini mazačl ne Lewndele vedno maicjo Čez nas katoličane. Vidiš, cenjena poročevalka, ti si desetih,letih. Nazadnje po naj mi le verjame d/aga poročevalke, de prav Edinost jo bili najboljši a-gitalor zu napredek S. N. P. J. Povem ji primero iz store domovine.
Mel deček aem šc bil, ko aem pod TrcbČjo vasjo pasel ovce. Kmetje so imeli tam vsak matu gredico, tla ao si notri spomlsdi zasedill semenjsko peso, repo ln drugo. Bolj če aem odtam odvračal ovce bolj co mi skekele tja preko ne grede.
Teko je s Slovensko narodno podporno jednoto. Čimbolj bodo vpili čez njo, bolj bo rastla.
ga eebe."
Naj ne črti ljudi, čc so pustili eerkev. Storili so te po evoji razsodnosti, ker je pač zakon razvoja, ki zahteve, da ac človeštvo razvije tudi umatvo, da bo opuetUo vae dogme ia verovalo samo v dokezana dejstvi^. Včasih ao bil* ljudje se vede umsko, men j razviti, zato ac ni Čuditi, ako ac j«.* nakopftilo toliko svetnikov, ki so prišli do nebeških tronov ne goljufiv nečin, kekor so avoječasno poskusili napraviti s Vodiško Jo-haheo. Če bi ne bilo dokazali lum-pa rije, bi bila danea Vodice slavna božje pot, Johanca pa češčeua kot avctnice v nebesih. Ljudje pa vse to spregledujejo, zato si «osvo-bodujejo svoje mišljenje.
Tudi to nc velja, da J>i verovali v tisto, kar so nas učill^tarši. Potem bi ne prišli nikamor na prej. Naj je znano, da v velikem ¿evi-!n naši starši šc p;soti nieo znal«. Vprašal sem nekoč evojega oče.a, zakaj dele kljuke po vretih. Odgovoril m! je, de a tem zaznamuje, koliko litrov žganja je razprodal
4000.
TV, vzorih dr. Kičmahe, napisal dr. Nevšsekdo. (Dalje.)
Tekret aem še aklenil v dubu, de obiščem to svetovnosnano vseučilišče. Za sedaj pa vprašam:
"Kakšne dohodke imeil od profesure svoje t"
"Ti dohodki niso nikakor neznatni! teden mi izplečujc škofova blagajnica po dve liri; poleg tega imam privilegij, da se smem brezplačno najesti ne kapiteljskem polju, kadar hočem."
"To replšče je torej kapiteljsko poljef" t t "Tako je, in često sera tukaj večerjal šc prav izvrstno j"
"Obuvalo ti tudi ui najboljše!" pristavil
sem.
"Vidiš, to ao res poaebne sitnostil" odgovori mi. "Nam vseučiliikim profesorjem morajo nad-škofovi dvorni čevljarji brezplačno napravljati obutev. Vrstimo ae drug za drugim. Sedaj je na vrati naš reetor magnificus —tisti, ki tako smešno prodava o sandalah svetega Antona — in to jc tenko in neznatno človeče, ki prav počasi trga obutev svojo! Jaz pa moram čakati, dani ini pa-leo na nogi glede beli dsn, kukor bi ne bilo ui čevljarjev ni usnja na svetu!"
Prisnal sem, da mu je v tem oziru uaoda do* kaj isloatna.
"Sicer pa človek Uhaja prav lahko," zatrjuje mi, "tem ložt\ ker Imam poNtraimkih dohod» kov!"
"Kakšni dohodki ko to?"
"O velikih praznikih," odgovori mi, "zvonim v stolpu svetega Nikolaja, knr ini na leto domina nek«j lir. Veuder j« Ži tudi v tem *labie!" pristavi vzdihuje.
"In kako to?"
"Kako to? Ker ae ie do tna^im ponujajo val profesorji vseučiliški. dn hi zvonili v utolpu svetega Nikolaje I"
Ko mu ne odgovorim ničenar, dotla Ae:
"In tako «o uam krade kruh, nam, ki »mo vender Mari in izkuirni učenjaki!"
Prikorakala sva tnalom« do mestnih v nit. Ž-? »c je dvigalo pred nainu viaokn ozidje. in že sva opatilu tiinogoaU\iluo straže, ki ho hodile po t* m o/idjt. Stopila sva na most, kateri ne j«* razpenjal nad im atnim jarkom, n« |H»sr dno pred orjaškim portaloin. '¿dajo! »c pripelje po prašni vesti za namu goapodska kočija. I'i t d njo so bili upn^ni štirje tolsti konji, geteri so s kopiti teptali po prahu, da ae je dvigal kar v «•Makih. Profesor i* vamčilišča svetega KitiipluMja se |K>nižno umakne, uloboko se pokloni tet Miatm« obrabljeni ki'»-buček. Hej« n človek Je sedel v triu vozu In »C leno valjal po mrhkilt blazinah. Na prsih ae mu Je bližalo ii« kaj redov, torej j<< bilo popolnoma upravičeno, tla ne na naju niti oarl ni Pri umetnih vratih j* hitela straža v orušjo. Začula m ae ostr» povelja, in vojaki »o prctentirali.
Potrte je hliakom v*> izginilo v mento.
"Kdo jr t.d ta doatojanstvanikf" vprašam radnvrdna. "Izkazujejo mu vojaške čaati?"
' V. lika in imenitna elaval*' o« I govor l ml profesor vseučiliški. "Cerkovnik pri svetrm Nikolaju je. In «lodrljeno mu jc do«t«>janatro generala! IVIjal se je na isprefcod, in aem Bog ve, «Ii v m *«♦ mu priklonil dovolj globoka)"
"A «l<Mit«)janstvom generala!" zavudim se*
"Da! Da? Ia i dohodki gen«rele!"
"Čudna, črnina aemlja!" premišljal sem,iko sem lete 4000. po Kristusovem rojstvu poteg spremljevalca svojega prekoračil vrata bele našo Ljubljane!
IV.	......
inije-
i/ ld j U,
ie to
, Ljubljano je obkoljalo tiste dni visoko belo zidov je. Učenjaki ao ea primerjali ozi< katero je v starodavnih dobah obkrožalo slavne Ninive. Sezidano je bilo ozko, toda vender tako široko, da jo bilo V njem prostore raznovratnlm vojašnicam, skladiščem, kapelicam in drugim prostorom, kjer ae je vežbele in vedHa mestua posadka. V tem ozldju je tičala ker volika vojska, kateri jc bilo v varstvo lsroČcno mesto ljubljansko.-S spremljevalcem evojim, ki mi je vodil konja, napotil sem se pod velikanski obok mestnih vrat. Zunanja straža jc naju pustile v miru, prav kekor de naju niti opazile ni. Pod obokom ml jc bito, kekor de aem atopil v podzemeljsko jamo. Povsod je kopalo stropa, prav kakor v predoru. Zamolklo jo zasvenelo vselej, kadar je konj s kopitom udaril po tlaku. Teme bi bila, da nI malone vaakih pet korekov ob ateni gorela avetilnica, ki je razširjala mračno avctlobo.
V tem somraku sem opazil tik pota, po kete rem ava hodila, šc drug tir, in lehko ai mislite, kakšna čustva so me obšla, ko sem tu pozdravil staro znanko železnico! Bil je rcoično železniški tir In kar nič .se ui razlikoval od onih, po katerih aem ac vozil, ko aem bil še prvič na zeleni zemlji.
"Tu je železnice!" rečem profesorju z vseučilišče Svetega Simplicija.
"Da, da, železnica, po kateri ae vozi premi-loctivi nadškof na zvojo letovišče v Voričanah!"
"Drugega namena nima?"
"Drugega namena nima! No, saj je namen vseh namenov!"
"Kaj vraga!" vzkliknem začuden. Bliskoma jc pri meni profesor in ml a široko avojo dlanjo aatisne usta.
"Ti kolneš! Za lloga, če te Čujc atraža! Danes še bi tičal v železju, in tndi mene bi vrgli v ječo, ako bi me zalotili v pregrešni družbi tvojH"
Potolažil aem ga obetajoč, da bodem odslej opreznejši, in da nečem več kleti.
"Torej Šcleanico imate Sa vedno t" vprašam, da bi jeln govoriti o drugih stvareh.. "Ali kjer vende» dobivate premoga da kurite Železniško stroje, ko so že pred 2000 leti učenjaki trdili in preračunjali, da po 300 letih ne bode nobenega premoga ne zemlji!"
"Toko jc! Prav »o računali, premoga ni! In čc bi svete knjige nc govorile o njem, niti bi nc vedeli, kaj jc bil premog!"
"Ali \am sedaj goni vlake elektrikef" vpre sem radovedno.
"Elektrika!" ceèudl ae učeni ataree. "All nc poznaš knjig blašenege Antona od Kala? V teh knjigah je prepričevalno dokazano, da jc Bel «Tina takrat, ko ga je tlrcvil arhangel v peklenski prepad, trenil z dolgim repom avojiai med veaolj nc svetove. In ta u4erec je treščil bai na ubogo našo semljo, de se je vae aaiakvilo. I*ri tistem uda reu ae je rodile ta moč, kateri ao nekdaj rekli elektrike, in katera bres dvnjhe izvira od hudiča. Zato odobrujeje val medrijeni dekret pokojnega nadškofa Jerneja XXXIX., a katerim je octro prepovedal, da bi kjerkoli rabili elektriko v teh pokrajineh H tem ukrepom je blagi nadškof po tiilal lVle«-bebe samega, da uima več moči do nae!"
(De!je p?<ha*9l)
â \ t
Ljudje mu nieo takoj plačali,
jo naredil one kljuke, ker drugačnih ni znal. Če bi sledil njemu, bi torej danes šc pisati in zbran ne znal. Dasi imzmo spoštovanj», do atariŠev, ne moremo jim »le Ii ti, ker oni ao znali samo tisto, kar jih je učil župnik. Župnik jim j«; pa Že znofr vse teku razložiti, d:i je bilo njemu prav.
Tako gre «vet naprej. Poroic valka se mora a tem sprijaznili Ako ne veruje, naj se ozre de«e,t l«-t nazaj, koliko je bilo takrat šc pristašev, ki so zahajali v cerkev. Veliko število se jih je odtujilo la tako se bodo odtujevali, dokler ne bodo vsi prosti verskih spon. , 'm- to priporočam poročevalki, da se podpiše in bom vedd, a kom imam opraviti. Dam ji tudi celi svoj naslov, da ji lahko kaj pojasnim, čc me ne razume. — John Kocjenčič, R. F. D. 2 Box 39, Bridgeport, Ohio.
Vsi Indijanci postanejo aatriski državljani.
(Jugosl. oddelek F. L. I. S.)
Odsek poslanske zbornice o indijanskih zadevah je odobril zakonski načrt, ki otvori vrata a-meriškege državljanstva 125,000 Indijancem. Ta predlageni zakon, ki ga federalni indijanski urad podpira, pooblašča tajnika ao-trknjih zadev,.naj po svoji uvidevnosti izda državljanske papi rje vsakemu Indijancu, rojenemu v Združenih državah, ki ni še a-meriški državljan in ki hoče to postati. S tem, da mu vlada na njegovo prošnjo izda državljan ski certifikat, dotičnik postane a-meriški državljan. Predlagani zakon izrečno določa, da državljau stvo ne bo na nikak način skrči
10	ali drugače se dotikalo Indi-juneeve pravice do plemenske ali druge lastnine.
2c dve tretjini vsega indijanskega prebivalatva Združenih držav vživa ameriško državljanstvo, ameriških državljauov indijanskega plemena je približno 200,-000. Predlagani zakon odpravi obstojne ovire, ki so mnogim Indijancem onemogočale doacgo državljanstva, in jim ponuja pravi cc In značaj dršavljanstva, ako Iv prosijo za to.
Mno^i ae bodo morda čudili, kako je to, da ti Indijanci niso bi-
11	še ameriški državljani. Po sc naj obstoječih zakonih namreč Indijanci so mogli postati enako vredni državljani le tedaj, ako'so zapustili svoje reservacijo (zemljišča, odkazana pocdlnlm indijanskim plemenom), se odcepili od svojega rodu in prevzeli ns-Čin življenja belokoŽcev. >
Predlagani zakod dovoli Indijancem, da dobijo državljanske papirje brez ozira na to, rla-1! o-stanejo v rcservacijah ali ne, in brez ozira na njihov način živ-Ijetija.
HIBA V JOHN8TOWNU
S petimi sobami, električna razsvetljava, voda, kopalna aoba itd. vse v zelo dobrem stanju, lota 120x40 v zelo prijetnem kraju src di Slovenske naselbine, delavske razmere ao tu prilično dobre, ker Johnstown je veliko industrijsko mesto. To posestvo je zelo pri-ročno ze eno delavsko družino ako bi kateri Slovencev hotel kaj več poizvedeti naj pŠie aU pa pri de osebnd. Naslov: A. ViSrich It. D. 7, Bo* 81 (706 Foreat Ave.' Phone 3547 J. Johnstown, Pa.
ZA KUHANJE PIVA DOMA
Imamo v salegt alotf. hmelj, aladaoi in v*i druge potrebWine Poikusiu in se prtf>ri«aJto, da ie doma pri naa kuhani vedno le najboljll in najee aejšl. Dohiti Je tudi sbirko sodov «teklenie in rasnih loneev, itd.
Mi vam doetavimo naročilo po po Iti. totno v vae kraie. Groeerijam. eladliCarjem in f pre
dajalae ialetnine damo primeren po post pri večjih naročilih: Pilit« pa informadle na:
FRANK OGLAR, eeat S«|wW«r Am««, CtmUsi
rabita (tudi ¿a učje 3 Tm,wtM.. ......- ^ -w. P1®*1* objekte) 1,- ,„)a v M
. - . jviei. ki ima 18,000 k^irj
Akcija sa zaščito doce. - Od- '>'<»• Izvzemši lodjni. !•„, | bor žena, ki delujejo ne aoeijei- tu«	«lo neznatne.
EMIL KISS, BANKIR,
IM—Mmé Ae»., Ne« Yarfc CHy u*ta*»«ij«M uu loee.
iaplaéa
foto? iBcrikinki Mar
krajih JUGOSLAVIJE
v eaeh V
In braajavno. cenik.
P>#n«U»« r*Jdw h br*K (affidaeil«).
NtaUU t Hitih.
PaifllMi íhv « »Sad krt*.
EMIL KISS, BANKIR,
Ave« No« Yerk CHy
Gospodarska kriza v Da]J
— V Dalmaciji via ia 0l>¿m, spodarska kriza, katere m
slaviji. 3. Kritika aedanjc zaščite dece in mladine. 4. Kako naj se organizira zaščita dece.
Ureditev eolunSke cone. — Po
nelogu sc jc sestavila poaebne delegacija zastopnikov ministrstev za finance, promet in trgovino, da uredi vsa še «nerešena vprašanja glede naše cone v solunskem pri stanišču. Prfedvsem naj določi prostore za hangarje, za razkladanje in.nalaganje parnikov, pl-aernc itd. in se domeui z gri&imi oblastvi glede plačevanja pristaniških pristojbin. .Naši gospodar ski krogi šo zelo zadovoljni, da se fit začela udejstvoveti konvencija, sklenjena med našo vlado in Or-eijo glede svobodne conc v solunski luki. Požig iz maščevanja. — poaest
nem polju, je sklenil skupno z u glednimi soeijalnimi delavci za početi akcijo ze otroške pravice.
Aedi tega se bodo vršile po vsej pojar je nesepoble„,J ^ državi zborovanja, kjer bodo ob-¡občutljiva zlasti v s,,] ,u \
ravuavana aladečk vprašanja: 1. lici. Hudo so prizmi,d|! Pomen otroških vprašanj in važ- ski obrtniki, ki jim pom nost otrok ter njihovega blago-, primanjkuje obratnih sr0(Jd sUnja. ii. Položaj otrok y Juao- Hoapodareka kriza v Voji
—	Cela vrsta tovarn > bil sil jena, da ustavi *Ji ouifj ua pol dneva. Predw m M dete tovarne oprem*, uiiiuj. lezolivarne. Krizo je delo* vzročilo pomanjkanje v največji meri pa ntutožoM daje blaga radi prc\ isokikj
Aretacija ponarejevalca
—	V Virovitici bo za;»rli i stvenega referentu. ki'je L ponarejene potne list.- za \ k« in jih prodajal uinerišu scljVneem. Vsaki dan pride lici ji mnogo okoliških kmeti so bili ogoljufani zu večje v
Klub svobodne ljubezni v gradu. — B&gradska polic dobila ie večkrat tajne oi da obstoja v ruskem hotelu me" v Beogradu klub svo
---B — —----*—	*	—	----------"• "" a»»J
niku Plevelu v Mekinjah pri | ljubezni. V imenovanem hot Kamniku, je bilo lenako leto več-' dogajajo pogosto nočne i
krat po anonimnih pismih zagroženo, da bo njegova hiša požgana. Poleti lanskega lete mu je pogorela drvarnica in koaolec i pri gospodarskem poslopju pa so večkrat našli vžijjralno napravo s avc-čo. — Pred par tedni so dobili zopet tako napravo, kjer jc sveča že gorela in poleg njo nastavljene trske in slama. To *o domaČi še pravočasqok pogasili. — Te dni so so pa grožnje požigalca uresničile. Pogorelo je namreč celo Plevelov o gospodarsko poslopje. Skoda jc velika. — Le hitremu in požrtvovalnemu naatopu ljudstva in kamniške kakor tudi smodniš-ke požarne brambe se je zahvaliti, da ni pogorela hiša in sosednja poslopja. Kot osumljenega krivca požigov je orožništvo aretiralo Plevelovega sina, ki je ne svojega očeta hud, ker je izročil posestvo njegovi sestpi, nc pa njemu.
Umrli so v Ljubljani, -r Dne 21. februarja: Alojzij Berlan, natakar, 41 let. — Fran Nedu, dni-na*, 39 let. — Slavka Blažur, re-jenku, poldrugo leto. — Dne 22. februarja: Marija Bainer, žena železničarja, 71 let. -i- Marija Kramar, hiralka. 48 let. — Dno 23 februarja i Jera Kavčič, po-seatnikova žene, 68 let.
Smrtna kesa. — Umrla je v Celju Terezija Božič, mati odvetnika dr. Antona Božiča v Celju, v starosti 75 let. .
Umrla je v Bršljinu pri Novem mestu Marija Schlfrer-Pikl. Pred dobrim mesecem so ji pokopali raoša, ki ga jo zedela kep, zdaj pa ie je njej pripetila ista neare-ia. Čudno, da jc tudi njenega prvega moža zadela kap.
Ladjedelnice v Jugoslaviji. V naši državi imamo 33 ladjedelnic, od katerih pa je popolnoma upbr
najgrie vrste, ki trajajo do ga jutra. Člani kluba so po ruski aristokrati. Ovadbe pr da jc bilo v, klubu pokva: tudi precej mladenk iz uf beograjskih rodbin.
IsseljeniŠka kvota za im Ameriški konzulat v Ueo naznanja, da je izčrpana i« ska kvota za letošnjo izsclji loto, ki traja do 30. junije Kdor ui dosedaj vložil proii izselitev, ne more pričakovi bi sc mu ugodno redila. |
Koliko se pri nas plačuje kov? Izračunalo se je, da de v naši državi na vsakega < Ijana 862 Din davka. Če se vpošteva onih, ki so opr davkov, plačujejo davčni w el poprečno po 1000 Din det osebo.
SEVEPQVA ZDRAVILA VZORZL
ZDRAVJt v uruz'nah
Aalnfc m
5EVERA5
E S K D
A¡|iÍMj>f1lf)« qtu'l«
Priporočljivo u odposji pri zdrWljcqjU srbečic M) razqil) Ipžfpl) boleziji
CENA 50 c
Vpr-m* pri Aies,
W F.5EVERA CO
cedar rapids, io*
DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA
m« Uhk. ,|MM« » k«t, «k« «I narasn* pnti flM«l
loa I« prav« ilovMsh« plote«. p»tk«. *aMk« t« »*tj« UU VltUr l«4'lk«. r«'« braapUiai «Mik as
IVAN PAJK, 24 Mala S»^ Caaaasaafh. Pa.
On j« «einl ai«v»BM «r «ril Ameriki. Iti in« «Jlrtktno nm • Victor to'***
AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari krsj na pomlad, jf»V korUt, da piSete na*i Ivrdkl sa pojasnita in ji poverite vm- i i poMa. To he sa Vas pomenilo najbolj*'» poetratbo, saradi Sa"" nate tvrdka aplošao znana ln priporočana! ImejU to na um«.
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST,* ako MS l»^ ^ poal«, ki so v svesl s doharo Va*ib aorodnlkov in refa kraja. Na*a tvrdka Vam bo itdelala P",r-bn*>iJ,ja,,r^k iS
vita), poslala karto, nudila pomot ob . kakor je to storila te sa fetevUne dru»«- rojake mnegi Javno zahvalili sa točno pootretbo!
«d katerih •• i
POŠILJANJE DENARJA.
Nafta banka ima svoje lastne ivaae ajpotu la «^^jï m kraja In na*« potUJatve ao doata» J»nr P'^J na 4om ali «adnjo poŠto bres v¿ks¿T odbitka. Na*a črne « ^
bankami v ataram
mod najnitjimi.	^J
Vae pošiljatve se nakažejo po cenah onefa dne. ko mi ^ mamo denar. . ■	J
Denar po«ttjamo aU po pošti, al! potom brzojavne«. P""-* po dlraktnom brsojsvu.	J
Ml poSOJamo dotarj« y Jufoalavijo h»	dešaU pc «
ta brtojavno.
Za obilna narnlila m Vam priponka
SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJSEK & CESAR»
70 — M Aw* N«w York, N. Y