IZDAJA ZA eOBI^KO IH BEIEČIJO PRIMORSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VIIL . Štev. 102 (2098) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedeljo 27. aprila 1952 Cena 25 lir Masa dolžnost današnji obletnici 10 Zetom, na %^ih!etr° ustanovitve SJ firnrf L fronte slovenske- ,ZSla iubilefr« «e-?e«C t°Li'lemuka- sm° ^ ®njei že več šefe ra Ponovili sle- S** krat „ ^teve: tfa, Popolno na- '% :™ko?rovnost! Zahte- f^iarskr °,, kulturne in. ‘He sfcotie, povzro- p’ fa&Il, Slovencem, Nkuj„ u: Zahtevamo prc-l^ciisi.« UVaianja diskri- „poIit*e p«>« ena J “ rS£,i področjih 0 Pfcifinii ' Zahteva-lenosti rH ®*eh uczi P°d' ra«tja na*r °*Italijo’ ki «alija^fce0S:®mlje u P°l°-Jatim " Province! Za- barskih''6 vsefl !>®Wo o4_ 1,1 finančnih med ZVV fr lta-ojnn,r •0 0 skladu s sa-t]° Trsta! Zahteva- f«tualna Jriaikega 30-" e!» ^e3ovo narav- *Ctf ,Mteu ,la /“He!#. NftiflJ?*?1* &frvilki našega e°nifca i4»i Pted enim le- "**«ic0„,e Sevali: PopoU ženščine žiolj u vsem javil' hkretn razveljavljenjc S 0 P0^Od !A1927 šteo. i1'. Pziimj,- l3ančanju slovan-^kret„0v;,r^eljavljenje * od 22.3.1923štev. ijanče iltn^frp- imen; uki- “A 11 krnilo Zančejijn slovan-»«• i!en msnih imen; ti? ■ ■ kazenskega in , Ptj 0 iv,fropravnega po-tišine „ reP°vedi rabe slo-;i,ta ZVr? f0(Hšču; ukinitev c Ja r, steu- IS-? in pre-l>rr°itiiCe °®e>toe sramotilne •,!,:e9a mokristjanskega >185predsednika od 5. Vsa 1 naoiestitev soraz- >«* ■MitJfrvii a i Swa slovenskega - °sefi državnih, t^kiK ’ Pokrajinskih in sorazmer. ki^.?rmic 3anskimi: : šoi. ; orc 2rnn°s izhaja: olPah vrne po fašistič-*®r P°Zgani N Sse ? u središču me-"C”1 *e „!!OS,Ce Slovence; fihi ali jmajo po fašistih Narodni in go- '%,■ aH nn i50 130 ^nSi odvzeti 0 ttojanu. v Bar- o6t. t! xfV'Jvrinu, pri Sv. *rizu na Prn_ > Treh-' \7 >e 20rCa'; tn drugod, ali t* 5(> aomo- ^ slovenske ’^° Tioui domo- apor„rK(U‘a0e Verdi °bčinsfc£Pa da ‘,!l0!3cn- \h bi«tt iv ? ‘nanost v Tr- \N sorV*'>nih sredstev ,‘-^dob*Vnerno s Ravno nasprotno, v zadnjem letu smo iz dneva v dan priče, da se nam dogajajo nove, še večje in še težje krivice. Naj navedemo samo poročilo o londonskem mešetarjenju, ki so ga včeraj objavile vse italijanske radijske postaje: na podlagi doslej sklenjenih sporazumov bodo predstavniki rimskih imperialistov v Trstu vodili poleg monopola vse civilne oblasti, ki jo imajo že od objave ukaza ZVU štev. 11 iz leta 1945, še upravo vrhovnega vodstva tistih resorjev, ki jih je doslej imela v rokah ZVU, in sicer sledeče sektorje: finančni, gospodarski. prometni, sanitarni in še « t> drugih panogah uprav e cone 4 STO», kot dodaja največja ameriška novinarska a-gencija «United Press». Takšen je položaj, v katerem praznujemo tržaški Slo. venci 11. obletnico ustanovitve naše slavne Osvobodilne fronte. Takšen je položaj po zaslugi tistih naših zaveznikov, ob strani katerih smo prelimli kri prav zato, da bi bile te krivice enkrat za vselej odpravljene. Kako je pa Slovencem, ki so ostali zasužnjeni pod Italijo v krempljih italijanskih imperialistov, pa. rajši ne govorimo. Toda Slovenci smo vajeni krivic; vajeni pa smo tudi bo. riti se proti njim: boriti se, če je treba, tudi z orožjem v rokah, saj prav to smo dokazali pred enajstimj leti Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. In prav zato. ker smo borbe vajeni, ne voupujemo, temveč ob današnji obletnici se po-novno oklepamo programa O-svobodilne fronte, ponovno pozivamo na strnjenost tn enotnost vsega našega ljudstva, na pojačeno borbenost, na pripravljenost na še hujše preizkušnje, na odpor proti sleherni krivici! A da se v borbi proti krivi* cam. znamo združiti in združena beri :.!,?.ci.w'V',.iaiv Mu> veličastnem taboru v Bazovici, smo dokazali s sestavo enotnih list in bomo dokazali tudi. na majskih volitvah. V naši borbi borne prej ali slej zmagali, kajti naša. borba je pravična, mmi se ni potrebno posluževati v iti praznih besed niti falzificiranj, kajti naš glavni argument je pronica in resnica. i «Naša moč je v dejstvih, zgodovinskih dejstvih, naša moč je v naši pravici, naši nacionalni pravici sploh, v ozemeljski pravici, v vsem. Tu sme močni in tu nas ni mogoče amajatibi, je dejal v svojem zadnjem znamenitem govoru. o Trstu maršal Tito. Za njim pa so vsi jugoslovanski narodi, ki se borijo za nas v tej težki borbi Naša borbenost, borbenost vseh jugoslovanskih narodov 2 maršalom Titom na čelu, naša vera v zmago pravične stvari bo porazila vse tiste, ki nas teptajo, in vse tiste, izdajalce, ki bi nas po komandi iz Moskve in a Rima hoteli ponočno pognati v žrelo fašističnega imperializma. Proslave enajste obletnice Osvobodilne fronte «Burba» u hladni osvajalni vojni italijanskih imperialistov v coni A pod zastavo «gaspodai'sl{Bga razvoja Trsta». Predstavniki češke in slovaške manjšine pri maršalu Tita - Jugoslavija nima namenov sklepati regionalnih paktov Brzojavna OF za Tržaeho ozemlje glavnemu odboru OF Slovenije GLAVNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA LJUBLJANA Ob 11. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pošiljamo v imenu Slovencev Trsta in okolice Vam in vsemu slovenskemu ljudstvu v svebodni domovini najiskrenejše čestitke. Obenem se zahvaljujemo nared c m cele Jugoslavije za pomoč in podporo naši borbi proti italijanskemu imperializmu, ki penovno steguje kremplje po naši zemlji. Zagotavljamo Vam, da bomo vložili vse sile za očuvanje idealov osvobodilne borbe, za okrepitev naše enotne borbe v obrambi svojih življenjskih pravic. OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA — TRST (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. — Vsa Slovenija svečano proslavlja enajsto obletnico ustanovitve Osvo. bodilne fronte slovenskega naroda. Ljubljana in druga me- V imenu tržaške delegacije slovenskih in italijanskih strank, ki zagovarjajo STO, je dr. Mario Stocca poslal ameriškemu zunanjemu ministru Ceanu Achesonu' in britanskemu zunanjemu ministru An-tonvju Edenu sledečo brzojavko: »Prebivalstvo je resno vznemirjano zaradi možnosti italijanske udeležbe v tržaški upravi. Vsaka koncesija Italiji bi pomenila kršitev mirovne pogodbe in krivico, ki je prebivalstvo ne bi moglo nikoli priznatin. kultu"** °bstoječe o-Na pov^avo fr- frkoZ* mati^ , * Vik? T m °ViT Za L sta * nalije, jkin Po jai, ?. nndal je po-^ Bj£'te uni£ene ali Sy°darskTmR siouen- jo nijl..ustanov, ki sta in vasi so se odela v zastave in zelenje, zvečer pa so na mnogih krajih zagoreli kresovi. F .-natovske organizacije po vas, p. in mestnih terenih so nriV-jale akademije in prosla-nY_____________________1 ve spominjajoč se pomena O-svobodilne fronte za osvoboditev slovenskega naroda, v povojnem času pa za zgraditev socializma. Novo formirani občinski in okrajni ljudski odbori so se v teh dneh sestali na svečane seje, na katerih so govorili o pomenu Osvobodilne fronte. Številni člani Osvobodilne fronte prejemajo za zasluge za časa narodnoosvobodilne vojne in za plodno povojno delo odlikovanja. Glavna republiška prireditev je bila noeoj v veliki Unionski dvorani v Ljubljani, kjer je govoril predsednik mestnega ljudskega odbora tov. Vlado Krivic. Svečanosti so se udeležili najvidnejši politični zastopniki in zastopniki množičnih organizacij in drugi. Obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte se letos prvič ne praznuje kot državni praznik, Lani ob tem času je III. kongres OF sklenil, da bo postal republiški praznik 22. julij, ko so se leta 1941 začele v Sloveniji večje oborožene akcije, proti nemškim irj italijan- skim okupatorjem, ki so se iz dneva v dan širile GIRIL STER Spet plenarna seja na londonski konferenci Randolpli Churchill t Himu ,,zaradi bližnjih volitev** noče dajati političnih izjav LONDON, 26. — Tristranska konferenca o Trstu se je danes nepričakovano sestala na plenarni seji. Načelnikom delegacij je bilo predloženo začasno poročilo redakcijskega odbora, kj pripravlja dokončni načrt besedila točk, o katerih so se že dogovorili- Doslej se konferenca še nikoli ni sestala ob sobotah, temveč je spoštovala angleški Običaj. da se na ta dan ne dela. O podrobnostih sedanjih dogovorov ni znano prav nič. Kot poročajo agencije, je gotovo e-dino to, da Italija ne bo dobila udeležbe pri policiji in pri vojaški okupaciji cone A. Angleški tisk je v zadnjem času obžaloval in kritiziral »pretirano skrivnostnost#, v katero je zavito delo konference, in poudarjal, da lahko to samo poveča vznemirjenost v Jugo- slaviji. Medtem je prišel v Rim Ran-dolph Churchill, sin angleškega ministrskega predsednika, ki je kot dopisnik lista «Daily Telegraph# že obiskal Trst in Beograd, kjer ga je sprejel tudi maršal Tito. V Rimu je Randolph Churchill izjavil dopisniku lista «Giomale d’Italia», da potuje ko novinar in. da nima nobene posebne politične naloge. Dejal je, da je kot novinar prišel tudi v Italijo, da bi ugotovil italijansko mnenje o tržaškem vprašanju. Ni hotel dati nobene politične izjave in je to utemeljil z besedami: «Ne morem dajati. izjav političnega značaja v Italiji, ker bodo kmalu volitve. V Jugoslaviji sem lahko dajal take izjave, ker nisem prišel tja v predvolilni dobi#. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Nocojšnja «Borba» piše pod naslovom ((OSVAJALCI VNOVIČ PRODIRAJO V TRST« o penetraciji italijanskega kapitala v Trst, ki ogroža gospodarski in življenjski obstoj slovenskega življa. «Borba» poudarja, da ima tak postopek italijanskih iredentistov za cilj, da da Trstu popolnoma obeležje italijanskega mesta. Favoriziranje italijanskih izseljencev, gospodarska penetracija Italije, eksploatacija slovenskih kmetov — poudarja «Borba» — so sedanja borbena gesla italijanskih imperialistov v coni A, ki se izvajajo pred očmi in pod okriljem ZVU. Na škodo slovenskega prebivalstva v coni A se menja njena etnična sestava. To je dejansko »hladna osvajalna vojna#, ki jo vodijo italijanski iredentisti pod zastavo ((gospodarskega razvoja Trsta#. Ciij te vojne je uničenje slovenskega prebivalstva. Ljudstvo pa smatra ta ((gospodarski razvoj# za kršitev obveznosti iz listine OZN. Na včerajšnjem sprejemu pri maršalu Ti>u so delegati češke in slovaške nacionalne manjšine izjavili, da je češka in slovaška narodna manjšina v Jugoslaviji srečna, da uživa vse pravice kot ostali državljani Jugoslavije, pravice, ki jih ne uživajo Cehi in Slovaki v CSR, ki je popolnoma pod jarmom ruske okupacije, Maršal Tito jc z zadovolj-. stvom ugotovil, da je češka in slovaška manjšina skupaj z' ostalimi narodi Jugoslavije sodelovala v borbi za osvoboditev Jugoslavije, da se skupno z ostalimi narodi bori za zgraditev socializma, z obžalovanjem pa je maršal Tito ugotovil, da so tesne bratske zveze, ki so obstajale med narodi CSR in našimi narodi, prekinjene po krivici tistih, oblastnikov, ki so želeli in ki Še vedno želijo, da bi vzeli tudi Jugoslaviji svobodo. Grški ir-sbje ■ '-..•Fraodfc' tikns liieieftefos,, objavil ifest, da je podpredsednik grške vlade in zunanji minister Ve-nizelos izjavil, da obstajajo določeni znaki, da želi Jugoslavija razpravljati o sklenitvi skupnega obrambnega pakta na Balkanu in da je v zvezi s tem postavila za pogoj, da se grške in turške čete ne postavijo pod italijansko poveljstvo. V zvezi s to vestjo izjavljajo merodajni krogi jugoslo-vtnskega zunanjega ministrstva. da je stališče Jugoslavije nespremenjeno in »la Jugoslavija nima nobenega namena sklepati regionalnih paktov. Jugoslovanska vlada je pred desetimi dnevi izročila bolgarskemu veleposlaniku v Beogradu protestno noto v zvezi z izvršitvijo smrtne obsodbe nad jugoslovanskim državljanom Ivanom Seferovičem in zahtevala ,da se omogoči očetu ubitega Momlrja Seferovi-ča vrnitev v Jugoslavijo in prenos posmrtnih ostankov Ivana Seferoviča. Bolgarsko veleposlaništvo v Beogradu je danes vrnilo to noto z motivacijo. da je klevetniškega značaja in da vsebuje ne-osnovane obtožbe. V merodajnih krogih jugoslovanskega zunanjega ministrstva izjavljajo v zvezi s tem, da je jugolovanska nota vsebovala nepobitna dejstva o zločinu nad Ivanom Seferovičem, dejstva, ki so dobro znana tudi bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu, kar potrjuje tudi to, da je bolgarsko veleposlaništvo v Beogradu vrnilo noto šele po desetih dneh z jasnimi sledovi, ki dokazujejo, da je nota zavedena v knjigah bolgarskega veleposlaništva in da se je ono po-služilo te motivacije samo zaradi pomanjkanja drugih argumentov. Vest agencije United Press, da so britanske okupacijske oblasti v Avstriji odobrile a-zil šestim jugoslovanskim beguncem, ki so z orožjem v rokah prisilili pilota jugoslovanskega letala, 'da se spusti v Gradcu, je izzvala presenečenje v merodajnih krogih v Beogradu zlasti zato, ker je znano, "da je med begunci tudi Nikola MrvaljeviČ, katerega izročitev je Jugoslavija zahtevala na podlagi sodne obsodbe in drugega dokaznega materiala. Jugoslovanski krogi izjavljajo, da odločitev britanskih okupacijskih oblasti — v kolikor je vest United Pressa točna — hi v skladu z med- narodnimi zakoni. Okrožno sodišče v Beogradu je danes eksemplarično kaznovalo skupino roparjev, ki so lani na predrzen način oropali blagajno tehnične fakultete v Beogradu ter pobrali iz blagajne večjo vsoto in živilske ter industrijske karte za študente in izvršili tudi druge tatvine. Štirje študenti so obsojeni kot družbeno nevarni elementi na smrt z ustrelitvijo, štirje njihovi pomagači pa na eno do deset let zapora. V Beogradu se je danes začel ustanovni kongres učiteljskih društev Jugoslavije, kateremu prisostvujejo tudi delegati francoskih učiteljskih sindikatov. avstrijske zveze učiteljev socialistov in delegat prosvetnih delavcev jugoslovanske cone STO Benussi Er-silia. Ustanovni kongres je v imenu zvezne vlade pozdravil predsednik sveta za znanost in kulturo Rodoljub Colako-vič. Kongres je toplo pozdravil Ersilijo Benussi, ki je učitelj v coni B ter obsodil iredentistično gonjo italijanskih šovinistov. BOZO BOŽIC Jutri, ponedeljek ob 20.uri v Ulici R. Manna 29 Proslava 11. obletnice I' Govori tov. Branko Babič predsednik glavnega odbora O F Letošnji prvomajski nastop SPORED / 1. Mimohod vseh telovadcev. 2. Telovadni nastop pionirjev od 6 do 10 let. 3. Telovadni nastop pionirjev od 10 do 14 let 4. Telovadni nastop mladink. 5. Telovadni nastop mladincev. 6. Razne igre. ki jih bodo izvajali pionirji. 7. Govori in pozdravi — govorita tov. B .Babič to B. Pe- tro uro, tržaška delegata v Londonu. 8. Posebna telovadna točka. 9. Telovadni nastop gojencev Pomorskega instituta k Pirana. 10. Posebna., telovadna točka. 11. Nastop združenih pevskih zborov* 12. Folklorni plesi. 13. Akrobacije z motornimi koiesl. 14. Džimksna motornih koles. 15. Zaključni mimohod. Obsodba kominformovsbih vohunov pred okrožnim sodiščem na Reki Sedem italijanskih državljanov* vohunskih agentov Vidalija in KPI, je bilo obsojenih na zaporne Kazni od 3 do 15 let (Od našega posebnega dopisnika) REKA, 26. — Danes je bila dvorana reškega sodišča že ob 11. uri dopoldne nabito polna, čeprav je bila razglasitev sodbe napovedana šele za 12. uro. Velika večina občinstva sploh ni mogla priti v dvorano in je čakala na hodnikih m pred poslopjem sodišča. Točno ob 12. uri so pripeljali v dvorano obtožence. Predsednik sodišča Branimir Ročki (je prebra\ sodbo, ki ugotavlja, da so obtoženci krivi, zaradi česar jih sodišče ob-soja na naslednje kazni: Del Pont Adriano («Bruno») na 12 let strogega zapora, Bel-lardini Sauro (»Bovina#, «A-thos», «Topo» ali «Oscar») na 14 let strogega zapora, Cattela-ni Cesarino na 10 let strogega zapora, Stopazzini Giuseppe na 7 let strogega zapora, Ri-mondini Menotti na 3 leta stro. gega zapora, Musumecci Gu-stavo na 5 let strogega zapora Vanzini Ernesto na 4 leta strogega zapora Predsednik sodišča je nato v obrazložitvi sodbe poudaril, da so obtoženci Del Pont. Bellar dim, Cattelani, Stopazzini. Mu. sumecci in Vanzini krivi vseh kaznivih dejanj, ki jih jim o-čita obtožnica. Za Rimondini-ja je sodišče ugotovilo, da je kriv, ker je bil v ilegalni pro-tidržavni organizaciji ter dajal podatke tajnega značaja, zavr. nilo pa je obtožbo, da je bil član vodstva organizacije. Člani ilegalne organizacije so prekršili več členov jugoslovanskega kazenskega zakonika. Vsi so krivi, da so pod vodstvom iz inozemstva organizirali tajno organizacijo, ki je bila ustanovljena z name nom, da poruši državno, družbeno in gospodarsko ureditev Jugoslavije. V to organizacijo ODGOVARJAMO NA POZIV „DEtA €€ i leuluv nuci c. na vAZtJCiiMkž VI z:t IL PAFSF A Ii nulš hL gJMBk JL«d vJm JLs « 1» U U M K O IV \ fl.V, $>nil hj nnum m t.u m coum h« t> • 1 m irlpsrM i Rema e s Setorade per eo’ln!esa clie accalua le mire tf! Tlio (1 ^Oodbi’^'- 'n k‘ P° Si€y tršajj? Pada Sv o-S j.nf Tuz(lpiu °*emlju; skun trtnh — 1 “u- * ««»>• *p« * y »zvdicaJi rmpir* £t deV#1 >o'Tian^ih 'tuli; Oti iR vpisano Pristanišč S(k °pst>’n J Sti’ °bvez- N* *U£*e ?redstaVnikov °rdanih I.i'seb frvno- S:h \°dioea*> ° )No,\a?.o >1, fručn- "ha rn?„ eksPr°-ptičih 3 'n c,,, rodo»i7l-Sj* !tni ses,L.spremeniti mm urtBfrmVlU M \VUa»J n hm corre far presto — ha concluso Vidali — se non vogliamo trasfor-mare »la cittk italianissima in un Cimitero di italiani! ANTONIO BONINO • umi' mm per i loro circoli ct kij urnciaji e to talon ia ii Altri saugi netta ftiernafi >M)>vallaa Sestau V- ■ s- r ^ p' • til Našega o* »pra- V*? ... •» il°uln yinice‘°k’CriVi za . Je U ^erau ,: kl S£ de-K* i?.dstvu> «ii <•’ od „ - Popra- 5 ' nh P'enaTtPUh i— zbk. 0(1 faSi-. 7 fr Z?:ala 6 Mi.. lalnih 1 en« i . lvica nam ni v t it. MIHI l‘kcar(! Ipflierii k Napol il rerorrt di proitmdil um mu iun mtt luri« (t«i etolans gll liatt laartdlmah L ^ _ oratore e passato a- esaramare la posizione della iona - B ». la c zona del silenzto » com« la chiamana lassu. Contro 70 mila abitanti, per 1’80 per cento italiani, 10 mila soldati titini ehe persegui-tano, deportano, uccidono e deru-bano senza diseriminazionc. Vidali ha qui letto una lunga lista di crimini conamessi da queste truppe d' occupazione. Da essa risulta che nella zona «B# sono stati assasinati (lai titini 122 italiani; 280 sono gli scomparsi; 5.685 sono stati arresta-ti; 13.200 sono stati internati e 1.265 famiglie di italiani sono State espulse A questi crimini contro uomini si aggiungono quelli contro le cose. Tipico l'incendio .d«He ca -se che si contano a centin •Sl;*« kri; zr- “-v. '—J: ■ / mm -jraE-r^rsirr:'!* »Delo# Je v svoji številki od 5. t. m. z mastnimi črkami objavilo sledeči »poziv lažnivcem#: »Titofaštetični, llparskl ln Indl-pendentistični lažnivci so pisali v svojih listih, da Je tov. Vidali izjavil, na nekem zborovanju v Bariju, da Je treba pobitett z borbo »per la saivezza di Trlesle italianissima«. Na zborovanju, ki ie bilo v torek v kinu ob morju, Vidali te pa Je tov pisarje kot RolJute, lažnivce in falzitikiorje ter izjavil, da ni kaj taketa nikoli rekel. Zato pozivamo vse omenjene pisarje, če imajo še toliko novinarske časti, naj svojo laž prekličejo ter seznanijo svoje bralce z resnico#. Na gornji poziv odgovarjamo s fotografijo kominformističnega rimskega dnevnika «11 Pa ese del Lunedi#, katerega glavni urednik je kominformovskl poslanec v rims kem parlamentu Tommaso Smith in v katerem njegov urednik, ki Je Vidalijev govor v Bariju osebno poslušal in ki se piše Antonio Bonino. poroča dobesedno, da Je Vidali dejal: »OCCORRE KAR PRESTO SE NON VOGLIAMO TRASFOMARE LA CITTA’ ITALIANISSIMA IN UN CIMITERO DI ITALIANI!# Po slovensko: »Potrebno je delati hitro, če nočemo spremeniti najbolj italijansko mesto v pokopališče Italijanov!# Kdo torej laže: tisti, ki jih »Delo# imenuje lažnivce, ali pa »Delo# in Vidali. ki Je zmerjal z »goljufi, lažnivci in falztftkatorji tiste, ki’ so objavili, kar Je v resnici govoril v Bariju in o čemer jc poročal časopis, ki pripada pod isto kominlormovsko komando, pod katero spada tudi Vidali, Zato zaključujemo s pozivom urednikom »Dela#, naj ponatisnejo pričujoče fotografije in seznanijo svoje bralce z resnico, če imajo še toliko novinarske časti, da to lahko storijo! Hkrati objavljamo tudi fotogra-f i jo tistih besed, ki Jih je govoril Vidali v Bariju o coni B, kjer je dejal da Je *» odst. prebivalstva Italijanov, da je 10.M® titovskih vojakov, da Je bilo ubitih 122 Italijanov itd. itd. Vse to pa Je dokaz, da Vidali In »Delo# s Siškovičem, Gombac-cijem Malalanom, Marino In drugimi »Slovenci#, ki izdajajo slovenski narod, stojijo na čelu italijanskega iredentističnega fašizma in da nesramno lažejo, ko govorijo, da hočejo STO, Oni hočejo Italijo prav tako, kot jo hoče De Gasperl in vsi Italijanski fašisti. Zato tržaški Slovenci in vsi demokratični Italijani na prihodnjih volitvah ne bodo več glasovali za Vidalija, ker so njegovo laganje do kraja spregledali. jim je uspelo na različne načine pritegniti 27 oseb italijanske narodnosti. Krivi so, da so se povezali s tujino in so pod vodstvom kominformistič. ne federacije v Vidmu in kasneje preko Marine Bernetič tržaško kominformistično partijo. S svojimi gospodarji so vzdrževali zelo živahne zveze. O tem pričajo številna šifrirana pisma, dva kovčka z dvojnim dnom, dva paketa z dvojnim dnom, dve votli ščetki in številne direktive, m so jih dobivali v zobni pasti, pasti za čevlje in na druge nar čine. Z?, vzpostavitev točnih zvez in za predajo poročil, ki so se jim zdela posebno važna, so se posluževali kurirjev. Tako so poslali z Reke v Trst in v Videm tri kurirje, Del Pont A-driana, Blasotta Nado in Musumecci Gustava. Najtežji zločin, ki so ga obsojenci zagrešili, pa je vohunstvo. Na Reki so zbirali material vohunskega značaja, predvsem podatke o proizvodnji, o prometu, o uvozu in izvozu, o finančnem položaju, zlasti pa o bančnih zvezah z inozemstvom o številu delavcev v podjetjih, o številu oficirjev itd.. To svojo delavnost so usmerili predvsem na podjetja vojaškega značaja. Ves ta vohunski material so v šifriranih pismih in s posebnimi kurirji pošiljali svojemu vodstvu v Trst in Italijo in sicer spočetka kominformistični videmski federaciji, kasneje pa naravnost v roke Bernetič Marine, organizacijskega sekretarja Vi-dalijeve partije. Končno so vsi obtoženci krivi, da so skušali z razširjenjem kominformistič-nih letakov, listov, tiskanih v Budimpešti in Sofiji, širiti laži in spodkopavati jugoslovansko državno in družbeno ureditev. Obtoženci so sodbo poslušali molče in z globoko povešenimi glavami, samo reški «vodi-telj» Bellardini je bil do konca predrzen, in se je celo ob čitanju obsodbe smejal. Zanimiv je moralni lik tega novega kominformističnega »heroja#. Prav njega so organi državne varnosti prvega aretirali. kot je prišlo na dan na procesu, in so na osnovi njegovih izjav nato zaprli še vse ostale obtožence B. S. krogih pa so zadovoljni z vsako pobudo, ki bi omogočila Spar.iji, da se otrese svoje o. samljenosti, ter skušajo pripraviti vlado, da bi ugodn o od go. voriia na špansko noto o Tan-gerju. Zunanje ministrstvo to noto še vedno proučuje ter se posvetuje s pr »zadetimi vladami, predvsem z EDA, Francijo in Portugalsko. Francoska Hlada odobrila Pinayeve finančne ukrepe PARIZ, 26. — Francoski ministrski svet, ki se je sestal danes zjutraj na izredni seji. je odobril Pinayeve predloge za znižanj,* državnih izdatkov za 110 milijard in za blokiranje 95 milijard! državnih investicij, dokler ne bo mogoče tega denarja dobiti z državnim posojilom. Oba predloga sta bila sprejeta po kratkem razpravljanju. Vlada je odobrila tudi Pina-yev dekret, ki znižuje davek na svinjsko meso za 50 odst. Seja vlade je bila pod Aurio- lovini predsedstvom. Zunanji minister Schuman je med drugim prebral tudi uradno besedilo zadnjega Adenauerjevega govora po radiu. Razpravljali so tudi o posarskem vprašanju. Allenove izjave o nevarnosti sovjetskega napada JER SE Y CITY, 26. — Ameriški veleposlanik v Jugoriavijl George Allen je pred svojim odhodom v Beogradu izjavil, da je do njegovem mnenju nevarnost sovjetskega napada na Jugoslavijo manjša kakor pred dvema letoma. Pripomnil je, da je to pripisati predvsem napredku v evropski skupni varnosti. WASHINGTON. 26. — Admiral William Fechteler, poveljnik ameriških pomorskih operacij je danes odpotoval v Zahodno Evropo, kjer bo stopil v stik 7. ameriškimi, angleškimi >n zavezniškimi vojaškimi osebnostmi. Povečan denarni obtok v Italiji RIM, 26. — Denarni obtok v Italiji je znašal 31. marca 1952 1.203.859.786.300 lir. Denarni obtok se je od 29. februarja, torej v enem mesecu, povečal za 10.474.699.200 lir. Te številke obsegajo samo bankovce. SESTANEK SOCIALISTOV Nemčije, Francije in Anglije v Bonnu Adenauer ponavlja svoje Irdilve • Vznemirjenost francoskega tiska Londonski krogi o Artajevem potovanju LONDON. 26. — V londonskih političnih krogih imajo obisk španskega zunanjega- rni-ns str a Artaja v arabskih prestolnicah kot znak. da Sptanija išče sivojo zunanjo politiko ter (fe hoče dati španskemu ljudstvu vtis, važnosti svoje vloge ter poudariti položaj, ki ga ima tudi v odnosu do držav atlantskega pakta. V laburističnih krogih se zatrjuje, d;, hoče Franco povzročiti neprilike drugim državam. Ugotavlja se namreč, da se Franco v trenutku, ko imajo zahodne države rame težave z arabskimi državami, predstavlja kot edini evropski vladni poglavar, ki naj bi bil odkrit prijatelj Arabcev. V teh krogih imajo to stojišče Za malo simpat čno; z, druge strani pa pripominjajo, da se spričo dej. stva, da madridska vlada n’ priznala Izraela, zdj neverjeten kakršen koli njen korak ha Vzhodu. 1 V konservativnih nevladnih BONN. 26. — Jutri se bodo sestali v Bonnu predstavniki francoske socialistične stranke, nemške socialdemokratske stranke in angleške laburistične stranke. Predstavniki treh strank bodo poskušali najti o-snovo za skupno politiko v vprašanjih kot evropsko zdru. ževanje, nemška enotnost in nemški prispeven k zahodni o-brambi. Predstavnik socialdemokratske stranke Nemčije, je danes dejal, da ni upati, da bi na tem sestanku že dosegli popolno soglasje, da pa se bodo vse tri socialistične stranke ne. dvomno zbližale in postavile temelje za tesnejše sodelovanje Medtem se v Londonu nadaljuje tristranska konferenca o odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji. V Parizu trdijo, da poteka delo zadovoljivo* in da je odgovor v osnovnih črtah že sestavljen. V Franciji pa tisk še vedno izraža številno bojazni v zvezi z Nemčijo, pri čemer se opira na dve Adenauerjevi izjavi: na izjavo o tem, da je sporazum s Francijo o Posarju trenutno nemogoč, in na izjavo, da sklepi zahodnonemške vlade ne morejo biti obvezni za bodočo vsenemško vlado, ki bi izšla iz splošnih volitev v vsej Nemčiji. Ves pariški tisfc povezuje vprašanje nemške združitve z zelo aktualnim vprašanjem sklenitve pogodbe o evropski vojski, katere članica bo tudi Zahodna Nemčija. Listi se sprašujejo, koliko bodo veljali pogodbeni sporazumi, ki jih bodo podpisali obenem s pogodbo o evropski vojski, ko bo Nemčija združena, in izražajo mnenje, da se bo položaj popolnoma spremenil, če bi bila v Nemčiji sestavljena enotna vlada. Današnji «Figaro» se sprašuje, ali »je treba govoriti o spremembi nemške politike#. Socialistično glasilo «Populai-re» pa piše v uvodniku, da je «med konkretnimi rezultati sporazumov, o katerih se Zahod že mesece pogaja z Bonnom, en sam dokončen in zanesljiv; oborožitev Nemčije...# V Bonnu pa je predstavnik zahodnonerrtške vlade izrazil presenečenje zaradi pariških reakcij na nedavni Adenauerjev intervju po nemškem ra- diu. Predstavnik je dejal, da so pomisleki, ki se kažejo v francoski prestolnici «tembolj pre. senetljivi, ker je sama Francija večkrat poudarila začasni značaj zvezne republike in je že pristala na določilo v bodočih sporazumih, ki predvidevajo revizijo teh sporazumov, če bi bila dosežena enotnost Nemčije#. Predstavnik je zaključil, da Zahodna Nemčija očitno ne more sklepati sporazumov v imenu vse Nemčije. Tudi kancler Adenauer je danes na nekem sestanku de-mokristjanskega tiska ponovil svoje nedavne izjave, ki so povzročile toliko hrupa v Franciji. Poudaril, je, da bo nemško-zavezniška konvencija, ki bo nadomestila okupacijski statut, lahko vsak čas revidirana na zahtevo morebitne bodoče vse-nemške vlade. Eisenhowerjevi obiski v evropskih prestolnicah LUKSEMBURG, 26. — General Eisenhoiver j-- pričel popoldne iz Par za y Luksemburg. V Pariz se bo vrnil jutri. Izjavil je, da ostane program njegovih obiskov v evropskih prestolnicah nespremenjen. V ponedeljek bo Eis?nhower odpotoval v Nemčijo, 5. maja pa y Italijo, kjer bo ostal dva dni. Danes zjutraj pa je Eisenhr>-wer pred svojim odhodom sprejel poslanika WiUiama Draperja, stalnega ameriškega 5£ NAT* I natelja MSA. predstavnika y NATO in rav- Ssrvatar C a bot Lodge je na nekem volilnem zborovanju izjavil, da bo Eisenhower ob svo. jem povratku v ZDA Američa. nom obrazložil svoje politične ideje, n« bo pa vodil velike volilne kampanje. ATENE, 26. — Danes so se začeli v Atenah grško-turški razgovori o vprašanjih skupnega interesa. Razgovori bodo trajali do 30. aprila. Nekatera vprašanja se tičejo neposredno obrambe Balkanskega polotoka in domnevajo, da bodo tozadevne predloge predložili takoj po razgovorih maršalu Montgomeryju, ki bo prišel v Grčijo 7. maja. Prvi maj Leto s n j a proslava prvega maja bo ob 16.30 * Standrežu, m sicer na Lutru a n o v e m dvorišču. Naj. prej bo govor o pomenu praznika, na to pa bo vokalni koncert okoliških pevskih zbortiv. Pozivamo goriš!ce Slovence, naj se tega praznika udeležijo, ker bo poleg prosla ve delavskega praznika tudi manifestacija proti oživljanju fašizma. Danes, nedelja 27. aprila 11. obl. ust. OF Sonce vzide ob 4.59, rilott 19.06. Dolžina dneva 14.07. M" vzide ob 6.17, zatone ob Jutri, ponedeljek 2J. aprila Slavica. Vital Prizadevanje l)l'S Predstavnik Demokratične fronte Slovencev v Italiji tov Pavlin je bil te dni pri gori-škem županu in mu omenil nekatere zahteve glede okoliških vasi. Najprej je predložil osnutek o gradnji vodovoda za O-slavje. Vodo bi zajeli pri izvirku na Gravnarjevem zemljišču «V Kvancuv. Od tod bi vodo s črpalkami pritiskali v zbiralnik ki bi jo oddajal po vasi. Tov. Pavlin je posredoval tudi glede pevmskega pokopališča in ureditve štandreškega trga pred Lutmanom. Stavka v CHOA Vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je po stavki posameznih oddelkov proglasilo stavko za nezakonito, ker delne stavke preprečujejo normalno delo tudi v tistih oddelkih, ki ne stavkajo. Pri opredelitvi stavke se sodišče naslanja na poslednjo razsodbo višjega ustavnega sodišča, ki ima take stavke za očitno sabotažo, ki jo je treba kaznovati. Delavci so se takemu pojmovanju stavke uprli in še odločneje zahtevali, da jim vodstvo izplača osem tisoč Ur nagrade za presežek proizvodnje v povojnih letih. Podražitev bolniške OMkrbovalnine Go riška žolta sindikalna organizacija je pričela v zadnjem času akcijo za znižanje cen. Kakšno je to njeno prizadevanje v praksi, bomo takoj spoznali, če pregledamo letošnji proračun mestne civilne bolnice. V njem je namreč poudarjeno, da bodo od 1. t. m. povišali dnevno oskrbovalnino za 100 lir, tako da bo v naprej znašala 1.450 lir dnevno- Ta sklep je zelo prizadel predvsem tiste bolnike, ki si lahko samo s samoodpovedjo prihranijo U/liko denarja, da se zdravijo v bolnici. Jazbinzke potrebe Jazbinski mladinci so si v zimi popravili vaške ceste in pot v Gradiškuto. Zato niso zahtevali nobenega plačila. Pač pa vaščani zahtevajo od oblasti, da jim napravijo pokopališče, ker morajo mrliče po tri ure daleč voziti v Steverjan. Poleg tega nimajo niti šolskega poslopja. Solo in mašo imajo v nekem skednju. Iblasti naj ne mislijo da je za slovenske kraje, zlasti pa za oddaljenejše, vse dobro. Tudi oni plačujejo davke in imajo pravico zahtevati izponitev svojih želja. 27. april GORICA, 26. — Danes mineva 11 let odkar, se je v Ljubljani v srcu tako imenovane «Ljubljanske pokrajines prižgala plamenica upora slovenskega naroda proti okupatorjem. Ta dan je pomenil za slovensko ljudstvo mejnik, kajti pokazal je, da so v slovenskem ljudstvu na delu zdrave sile, ki ga bodo povedle do končne zmage. Tako se je tudi zgodilo. Po enajstih letih smo Slovenci v Italiji v na moč podobnem položaju kot leta 1941. Živimo pod tujim jarmom, pred nami je nejasno vprašanje razcepljenega naroda, kaj napraviti, da bomo pred zgodovino in pred slovenskim ljudstvom opravičili žalostno sedanjost. Pot je samo ena, in sicer tista, ki so nam jo pokazali tržaški Slovenci s svojo odločitvijo o enotnem nastopu v obrambi narodnih koristi in pravice. Ona nam mora biti vzgled v teh razburkanih časih, ko preži tujec na naše otroke kot hijena na svoj plen. Zato nam mora biti 27. april tisti dan, ki bo še tesneje povezal usodo slovenskega zamejstva v skupno hotenje vseh slovenskih ljudi, da se složno wprejo italijanskemu šovinizmu, ki misli, da je prišla ura plačila in da se bi maščeval zaradi izgube slovenskih vasi, ki jih je uničil in njihovo prebivalstvo odpeljal v taborišča. Slovensko ljudstvo v Italiji je danes dovolj zrelo, da je sprevidelo imperialistično italijansko politiko in je zato odločeno vztrajno in junaško nositi plamenico narodnega boja, ki so jo predstavniki slovenskih političnih skupin prižgali pred 11 leti v Lljubljani, ter delovati v duhu slovenske enotnosti in zavednosti. V ZNAMENJU GESLA; „QUI SI PARL.4 SOLTANTO 1TALIANO!" Goriški šovinisti napadli fanta hi sta govorila v javnem lokalu slovenski Ti izbruhi narodnostne nestrpnosti so sad protislovenske politike goriških oblastnikov’ Brivci za 1. maj GORICA, 26. — Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča, da bodo vse brivnice in damski saloni dne I. maja ves dan zaprti. Na ta dan bo zaprto ves dan tudi javno kopališče. GORICA, 26. — Kljub šovinističnemu hrušču je ostala ju. goslovanska nota o zapostavljanju in zatiranju Slovencev v .Italiji dokument, ki bo na večne čase pričal o italijanski sovražnosti do Slovencev pod oblastjo demokristisnske vlade, dokument o stalni budnosti jugoslovanskih oblasti nad našo usodo. Nam Slovencem se ni treba bati, da bi se nekega dne znašli osovražen; od italijanskih oblasti na cedilu, prepuščeni sami sebi. Naša usoda je trdno v rokah jugoslovanskih narodov. Seveda pa se tega tukajšnji šovinisti prav dobro zavedajo in zato je njihova jeza do Slovencev vsak dan večja, ker bi nač radi videli naše ljudi zapuščene od vseh in prepuščene njihovemu surovemu raznarodovanju. Samo tako sovraštvo je lahko kumovalo dogodku, ki se je na «dan osvoboditve« dogodil v «Birreria Sp-ort« in pred njo Garibaldijevi ulici. V njej sta namreč sedela dva slovenska mladinca iz ene izmed slovenskih okoliških vasi ter se v svojem materinem jeziku pogovarjala o motorjih. NppoHinan se jima je pridružil moški tridesetih let, se s komolcem oorl na ramena enega mladincp in prisluškoval. Ker ni ničesar razumel, se je zadrl: (iKaj govorita?« “Ničesar o vas», sta mu odgovorila. Fanta sta plačala in skušala oditi, ko iu ie neznanec pred lokalom dohitel ter enega izmed njiju odrinil od ko]e'a. na katerega se je hotel vsesti. Začel ga je zmerjati, da naj gre v Jugoslavijo, ako hoče govoriti slovenski in da je tukaj Italija, kjer se mora govoriti samo italijanski. «In še celo v lokalu — je nadaljeval neznanec — sl upaš govoriti slovenski?«. «Zakaj pa ne«, mu je odgovoril vedno isti fant. «Saj ni na zidu nobenega opozorial: «Qui si pari a soltanto ita- liano!« Zdi se, da je bilo neznancu to preveč, kajti tedaj ga je pričel toljči po obrazu, ne meneč se za posledice, ki bi jih lahko prizadel. V istem trenutku sp ju obstopili še nekateri neznanci, ki so bili verjetno pripravljeni, da bi posegli vmes, ako bi njihovemu pajdašu slaba predla. In slaba bi mu predla prav gotovo, da bi se to pripetilo na drugem kraju, kajti goriškj šovinistični Italijani so že okusili ‘lovenske pesti in jih bo-do še, če bo treba, kajti slovenski jezik znamo braniti z zobmi in s pestmi; da, tudi s puško se branj materina govorica. V italijanski Gorici stoje stvari torej zelo neizpremenje-no na veIiko veselje starih in novih fašistov. Kot so pod fašistično Italijo pretepali slovenske ljudi in jim dajali rici-nus, ker so govorili slovenski, prav tak0 jih pretepajo v letu 1952 pod De Gasperijevp klero-fašistično oblastjo. Vedno gospodari isto sovraštvo do Slovencev, ki je bilo fašistom pred letom 1943 in fašistom po tem letu osnova vsega njihovega delovanja in mišljenja. ((Udari ščava« je že nekaj desetletij geslo šovinističnih Italijanov. In temu geslu dolivajo vedno novih moči prav sedanj; oblastniki na prefekturi, pokrajini, županstvu s svojo protislovensko politiko, ki izključuje slovenskega človeka I pri javnem življenju, ki ga iz- I ključuje kot enakopravnega jn sposobnega človeka. Ako bi se odnos oblasti do Slovencev iz-premenil, potem bi tudi prete-paški pritepenci uvideli, da je minila njihova pretepaška kariera in da se je treba oprijeti resnejšega dela. Ker pa pri oblasteh tega namena ni opaziti, to samo opogumlja «necdgo vorne ljudi«, da na§ še nadalje po fašističnem vzorcu pretepajo. Gospodje Giammiehele, Cu-Iot, Bernardis! Kdaj bp tega konec? In kdaj bodo kaznovani storilci takih dejanj? Da — ji borno pod vašim jarmom te izpremembe dočakali? j 'ta i. J v Pe i — i ** vasi M Uoimizmi ilaUicuihk-e.\ ueitelii ce - Nu petkov državni praznik je neka italijanska, u-čiteljica pri. 1 peljala oko-f^ li šest deklic izprehod. Pevmo. Po i grede pa je pričela skupaj s svo. jimi učenkami peti neko šovinistično pesem, katere besedilo je približno tako: «A Santa Gorizia non si par-la che italiano...». Neki vaščan je čul to šovinistično pesem, pristopil je bliže in jo posvaril, da je tukaj slovenska vas in da zato ni treba izzivati slovenskih ljudi s takimi šovinističnimi popevkami.. Presenečena učiteljica je odgovorila, da je tukaj demokracija in da lahko dela, kar sama hoče. Res ne vemo. kaj bi dejala, če bi ji od kakšnega kraja priletela kakšna gorka? Ali bi jo sprejela kot naravno posledico demokracije? GORI&KI OBČINSKI ODBOR razpravljal o svojih nameščencih In delavcih Sprejetje prošnje IACP za nakup zemljišča za gradnjo šestih ljudskih hiš na Rojcah Kostanjeve nasade v Beneški Sloveniji moramo Oimprej ohnouili s saditvijo ameriškega Kostanja Rak je doslej uničil že mnogo kostanjevega gozda in povzročil s tem veliko gos podarsko škodo. V Št. Peter je prišlo prvih 1500 sadik ameriškega kostanja Plačilo delavcev 25. aprila in 1. maja GORICA, 26. — Po delovni pogodbi morajo delodajalci svojim nameščencem za praznik 25. aprila in 1. maja izplačati enodnevno plačo. Ce bodo delavci v omenjenih dneh delali, jim pritiče plača za ure, ko delajo in doklada za praznično delo. Tudi če delodajalci skrčijo delovni urnik čez teden, morajo vseeno plačati delavce, ki so delali 25. aprila ali bodo delali 1. maja kakor zgoraj omenjeno. Morda bo v kratkem vprašanje kostanjevih nasadov v Ben Sloveniji rešeno na najboljši način. Preden bomo govorili o možnosti rešitve tega vprašanja, bomo na kratko o-pisali položaj in razne težkoče Vsakdo ve, da so bili kostanjevi nasadi v Terski in Nadi-ški dolini nekoč mnogo bolj razširjeni, kakor so danes. Neka bolezen, ki jih pravijo kostanjev rak, se loteva kostanjev in do sedaj niso našli nobenega sredstva proti tej bolezni, ki povzroča zelo občutno gospodarsko škodo. Ta gospodarska škoda je dveh vrst: predvsem prizadene naše kme. tovalce, kajti ko drevesa obolijo, ni nobene pomoči in se morajo kmetje sprijazniti s tem, da izgubijo važen vir dohodkov. Bolezen se naglo širi in uuiči vse kostanje na določenem področju. Drugič pa pomen’ uničenje kostanjevih €°’ zdov velike težkoče pri nabavljanju surovin za tovarno tanina v Čedadu. Ta tovarna je dobivala kostanjev les izključno iz Beneške Slovenije, toda sedaj se mora zaradi pomanjkanja- kostanjevega lesa pri nas posluževati kostanjevega lesa, ki ga uvažajo celo iz južne Italije. To pomeni težkoče pri redni dobavi surovin, hkra. ti pa zviša tudi proizvodne stroške. Ko so ugotovili, da so zaman vsi poskusi, da bi rešili kostanjeve gozdove pred uničenjem, so uvideli, da je možna samo ena rešitev, obnoviti kostanjeve gozdove s tem, da na. sadijo ameriški kostanj. Ameriški kostanj se tako imenuje, ker izvira iz Amerike. Tudi tam se je močno razširil kostanjev rak, ki je uničil kostanjeve gozdove. Z raznimi raziskavanji so ugotovili da kostanjev rak sploh ne more napasti dreves, ki nastanejo iz križanja med japonskimi in kitajskimi kostanji. Tako so kmalu obnovili kostanjeve gozdove in od tedaj ni bilo več v Ameriki te bolezni. Zato so tudi pri nas mislili, da bi na ta način najbolje rešili to važno vprašanje. Te dni smo dobili v St. Peter Slove-nov 2000 sadik ameriškega kostanja, 1500 drevesc so že razdelili kmetom, ki so že prej prosili zanje v občinah Pod-I bonesec, Sovodnje, Grmek in Dreka. Pokrajinske oblasti so razdelile drevesca popolnoma brezplačno, kar nam je bilo se. veda v veliko zadoščenje in zato oblastem v tem primeru prav radi izrazimo svojo hvaležnost. Vsekakor pa gre tu za ločen primer pomoči, ki ne zadošča da bi se rešila naša gospodarska vprašanja. Na vsak način ugotovljamo, da so prišla ta drevesca do St. Petra Slove nov brezplačno, nato pa so mo. rali plačati kmetje za vsako drevesce 1,50 lire, s čimer so krili stroške za prevoz iz St. Petra Slovenov v gorske občine. Pri tem poudarjamo, da je za nas velike važnosti obnovitev kostanjevih gozdov. Zato bi bilo prav, da bi pospešili saditev ameriškega kostanja ter kmalu nadomestili z novim gozdom uničeni gozd. Tre. ba je posaditi desettisoče novih kostanjev. Seveda se morajo pri tem kmetje sami malo več zanimati in že sedaj zaprositi za sadike ameriškega kostanja, ki jih bodo potrebovali prihodnje leto. Praznik za vse ali za nobenega GORICA, 26. — Na včerajšnji državni praznik ((osvoboditve« so bili vsi uradi in trgovine zaprti. Tudi vse delo je bilo ukinjeno. Vendar je uprava delovnih goriških centrov napravila izjemo: v vseh treh delovnih centrih so delavci delali. Nas predvsem zanima, zakaj oblasti pri praznovanju izvajajo dvojno mero, in sicer da državni uslužbenci praznujejo praznik, medtem ko delavci iz delovnega centra, ki so prav tako plačani z državnim denarjem, za praznik niso smeli vedeti. Pravica je za vse enaka, naj si bo človek revnega ali bogatega stanu, delavec ali uradnik. Ako bodo državni uradniki dobili 25. april plačan, in vemo, da ga bodo dobili plačanega, tedaj morajo delavcem v delovnih centrih plačati ta delavnik z odstotki, ki veljajo za praznike. Ako tega ne bodo storili, tedaj bomo iz tega sklepali, kako malo cenijo krščanski demokratje delavca in kako malo so jim mar zakoni, ki ščitijo delavce. ŠPORTNA NEDELJA PRVENSTVO PRVE DIVIZIJE V Sovodnjah: Juventina-Tolmezzo Marsikateri voditelji teh delovnih centrov večkrat namigujejo, da «v Italiji ni tako kot v Jugoslaviji« in dodajajo, da tamkaj gonijo ljudi delat, ne GORICA, 26. — Občinski u-pravni odbor je na svoji četrtkovi seji razpravljal predvsem o vprašanjih, ki se tičejo občinskega uradništva, kakor tudi občinskih delavcev. Vsi sklepi, ki so jih sprejeli v tej zvezi, so usmerjeni k ureditvi pravnega, ekonomskega in moralnega položaja nameščencev v skladu z novim pravilnikom in z željami občinskega sveta ter notranje komisije. Zlasti so se odborniki pomudili pri ureditvi pravnega položaja začasnih nameščencev. Nato je župan poročal odbornikom o sporočilu prof. Re iz Rima, ki se je zavzel za to, da bodo prenesli tudi v Gorica državni arhiv, kot ga imajo že v Vidmu in Trstu. V zvezi s prošnjo uprave Avtonomnega zavoda za gradnjo ljudskih hiš. ki bi hotela kupiti od občine zemljišče na Rojcah za gradnjo šestih hiš s štirimi stanovanji vsaka je odbor v pričakovanju sklepa občinskega sveta sprejel prošnjo. vsako soboto od 11. do 12. Pse je pripeljati na verižici in z nagobčnikom. Vsi, ki bi se odločili za cepljenje svojih psov, naj položijo 500 lir pri blagajni na županstvu. Položnico bodo nato morali predložiti živinozdrav-niku, ki bo cepil pse. Seja doberdobskega občmskega sveta DOBERDOB, 26. — Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 20. t. m., so svetovalci pristali na plačevanje obresti v višini 9.50 odst. za vsoto 12.000.000 lir, ki si jo je občinska uprava izposodila bri «Banco di Bologna«. Izposoje Neodkrita igra GORICA, 26. — Včeraj popoldne se je 8-letni Walter di Bia-gio igral s svojimi sovrstniki na dvorišču v Kapucinski ul. 1. Med veselo igro mu je neki prijatelj zahrbtno zalučal kamen v glavo ter mu prizadel pre cejšnjo rano. Nesrečnega dečka so starši pripeljali v bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v nekaj dneh. Cepljenje proti davici in kozam GORICA, 26. — Opozarjamo vse starše, da bodo 30. aprila zaključili pomladansko’ cepljenje otrok proti davici in kozam, Proti davici in kozam je cepiti vse otroke, ki so dopolnili 1 leto starosti in tudi starejše, ki niso bili še nikoli cepljeni. Otrok, ki ne bodo imeli zdravniškega potrdila o cepljenju, ne bodo sprejeli v otroški vrtec. Delavci tovarne SAFOG zahtevajo pravočasno izplačilo mes da bi jim plačali. Zanima nas, i no vsoto bodo odstopili družbi ali., morda te besede j SELVEG kot predujem za na- utemeljitev ravno j pel javo električne razsvetl ja- opeharili delavce, ki s 500 do 600 lir dnevno ne zaslužijo niti za krompir v oblicah. našle svojo v goriških delovnih centrih. I ve v Jamlje in Poljane Na kjer bi radi nekateri ljudje | dalje so svetovalci pristali na nn A“1 popravilo glavne ceste skozi Doberdob in odstranitev ozkih ovinkov in potrdili pristojbino na stroje za ekspresno kavo. Pred zaključkom je svet še sklenil, da bo občina brezplačno odstopila občinsko zemljišče za gradnjo hiš, ki jih vlada namerava graditi v Doberdobu. Prvi maj bomo slovesno praznovali GORICA, 26. — Letošnja proslava prvega maja bo na dvorišču konsumne gostilne v Standrežu. Pričetek bo ob 16.30 z govorom o prvem maju. Sledil bo pevski koncert vaških zborov in zbpr» .Glasbene šole v Gorici. ZvučVV bo piti na dvorišču pri Lutmanu. Z vokalnim koncertom bodo podeželski pevski zbori pokazali, kaj vse so se naučili na svojih vajah v zimskih mesecih. V kratkem bo pregled kulturnega dela naših vasi. Zato naj se nanj pošteno pripravijo. Oe bo slabo vreme, bo proslava v nedeljo 4. maja ob napovedani uri Goriški Slovenci! Prvi maj je praznik delovnega in zatiranega ljudstva, Na ta dan dokažimo, da smo čeprav majhen narod, zrel za sodobno življenje in da kot visoko razviti ljudje sodobne družbe obsojamo srednjeveške metode, ki jih italijanske oblasti s svojim zapostavljanjem izvajajo nad nami Prvi maj naj bo slovenska obsodba italijanskega šovinizma. ki mu botrujejo italijanske oblasti, naj bo obsodba italijanskega imperializma, ki misli razširiti avojo posest na škodo jugoslovanskih narodov. Živel prvi maj! Nespreten nogometaš GORICA, 26. Pri igri z nogometne^ žogo sg je včeraj ranil v roko 22-letni Tumini Aldo iz begunskega naselja na Solkanski cesti. Tumini je namreč padel, ko mu je žoga spodletela in se pri padcu oprl z desno roko na šilast kamen. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali. Ozdravel bo v osmih dneh. Važno za ki so delali rudarje v Belgiji Se tri nedelje nas ločijo od konca prvenstva, potem pa bo na igriščih moštev, ki gostujejo v prvenstvu prve divizije, zavladal vsaj za nekaj časa mir. Leto« je to prvenstvo balo brez dvoma zelo uspešno in je dobilo veliko važnost v športnem življenju vasic, ki so poslala na tekmovanje svoje reprezentance. V primeri s prejšnjimi leti je bilo letošnje število gledalcev zares rekordno. Vutuelnd prvak prvenstva je San, Lorenzo, -ki si je to mesto tudi zaslužil. Sedaj ima že 38 točk, Moša in Juventina pa jih imata komaj 30, do konca prvenstva pa so še samo tri tekme. Tako bodo prihodnji leto igralci iz Slovrenca igrali v prvenstvu «Promoztone». Stanidreška Juventina, fcj se je ves čas prvenstva dobro dr. žala, je preteklo nedeljo nepričakovano izgubila v Moraro, proti domačinom, ki so na zadnjih mestih v lestvici. 2 e večkrat se je zgodilo to, da je Juventina s šibkimi moštvi remi. ziralg ali izgubila, z močnimi Pa zmagala. Zmago na domačem igrišču so beležili tudi San Lorenzo, ki je odpravil Man za no z 2:1, in Sagrado, ki je odposlal domov videm-ko Espemo s prav enakim rezultatom. V Koprivi pa so morali domačini kloniti pred močnejšimi igraici iz Moše, ki so prepričljivo zimagalj z rezultatom 4:0 in, tako dosegli drugo mesilo v lestvici. To nedeljo so beležili tudi tri izenačenja, ln sicer: Tolmezzo je moral pustiti ono točko Pagnaccu, Tavagnacco Je na domačem igrišču prisilil k pokorščini San Golt ar do (1:1), Isontina pa je nepričakovano remizirala proti gostujoči Serenissima (1:1). Danes bodo številni navijači zopet napolnili igrišča, da bi bodrili svoje ljubljence. V So-vodnje bo bnsz dvoma prišlo precej ljudi gledat belo-rdeče oblečene igralce Juventine. ki bodo sprejeli moštvo iz Tol-mezza. Upajmo, d® se bodo ju-ventinci na domačem Igrišču izkazali in tako izbrisali slabi vtis, ki so ga naredili v dveh preteklih nedeljah in d« bodo dosegli častno drugo mesto. Tudi Tolmezzo ne more biti moralno precej na višku, ker je bil prisiljen np izenačenje na domačem igrišču Qd Pagmacca, Tekma se bo začela ob 16. uri, v predtekmi pa bosta igra. li ob 14 uri Juventina B in Corona. San Lorenzo bo brez dvom® z lahkoto odpravil moštvo iz Morara, sicer pa si s>;. daj lahko dovolj tudi nekaj porazov, tako je prvenstvo že njegovo. Moštvo iz Mantana bo sprejelo Serenissimo. Verjetno bosta obe točki ostali doma. Pagnacco pa bo sprejel moštvo iz Zagraja. Po vsej verjetnosti bodo tu zmagali gostje, saj niso v desetih tekmah povratnega turnirja niti ene izgubili. Na igrišču v Mosi bodo proti domačinom gostovali Goričani društva Isdntina. Ti pa nimajo nobenega upanja na uspeh, bodisi zapadi svoje slabe igre bo. diši zaradi želje domačinov, da bj ostali na drugem mestu in talko preprečili nakane Juventine. V Vidmu bo San Got. tardo sprejel Caprivese, ki bo verjetno tamkaj morala pustiti obe točki. Prav tako v Vidmu se bosta srečali moštvi Esper>a in Tavagnacco: zmag® bo po vsej verjetnosti doletela drugega. Pokrajinski urad za delo v Vidmu sporoča rudarskim težakom, ki so se izselili v Belgijo leta 1950, da s 1. januarjem 1953 zapade rok za vložitev prošenj za odpravnino, in sicer za one. ki so delali tam leta 1950. Delavci, ki še niso vložili prošnji morajo navesti ime, pri-in jo poslati blagajni za socialno skrbstvo na onem premogovnem področju, kjer so delali. V prošnji morajo navesti ime,pri-imek. kraj in čas rojstva, točen naslov v Italiji, točen naslov podjetja, pri katerem so bili zaposleni, in točno dobo zaposlitve. Za one, ki še tega ne bi več spomihjali, omenjamo naslove raznih blagajn za socialno skrbstvo na belgijskih premogovnih področjih: Caisse de Prčvoyance du Centre, Rue de Baume 1. La Lou-vričre; Caisse de Prevoyance de la Campine, Guffenslaan 35, HasseR; Caisse de Prevoyance de Mons, Rue de la Reunion, Mons; Caisse de Prevoyance de Namur, Saint-Loup 4, Namur; Caisse de Prevoyance de Liege 22, Rue Forgeur, Liege; Caisse de Prevoyance de Charleroi 30; Rue Leopoldo 30, Charleroi. Vsi oni, ki potrebujejo pojasnil, se lahko'obrnejo na pokrajinski urad za delo v Vidmu, Ul. Liruttl 36. KamniH drobec ga je ranil v oko GORICA, 26. — Na delu se je včeraj ponesrečil 30-letni zidar Marij Zanolla iz Oglejsko ul. 17. Zanolliju je pri gradbenem delu zletel kamniti drobec v desno oko. Ponesrečencu so sodelavci nemudoma priskočili na pomoč. Rano na očesu so mu obvezali v bolnici Brigata Pavia. Ozdravel bo v petnajstih dneh. Prošnje za imenovanje liudskih sodnikov GORICA, 26. — Goriški župan poziva vse stalne prebivalce goriške občine, ki imajo italijansko državljanstvo uživajo vse civilne in politične pravice ter imajo dobro nravstveno spričevalo, naj v reku prihodnjega julija vložijo prošnjo za vpis v seznam ljudskih sodniKov pri prizivnem in porotnem sodišču. Prosilci smejo biti najmanj 30 in največ 65 let stari. Ljudski sodniki ne morejo biti ženske, sodnijski uslužbenci, pripadniki vojske in policijskih enot, duhovniki in ,e-dovniki. Zamenjava zaveznišfcfh bankovcev ' Ministrski svet je na seji preteklo soboto sklenil podaljšati rok za zamenjavo bankovcev, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava, do 30. junija. Doklade za delavce v delovnih centrih GORICA, 26. — Ministrstvo za delo je z okrožnico odredilo, da bodo vsi delavci, ki so zaposleni v delovnih in pogozdo-valnih centrih, prejeli za veliko noč in 1. maj redno dnevno doklado, čeprav ne bodo omenjene dni delali. Cepljenje psov proli steklini GORICA, 26. — Goriško županstvo sporoča vsem lastnikom psov, naj dajo svoje ži-i vali cepiti proti steklini. Cepljenih psov, ki bi ugriznili o-sebe, ne bodo več spravljali občinskemu konjedercu, mar-več jih bodo podvrgli samo ži-vinozdravniškemu opazovanju na lastnikovem domu. VENEZIA LOTERIJA 37 80 74 85 28 FIRENZE 56 7 21 73 43 TORINO 57 62 14 45 77 MILANO 69 20 84 23 56 PALERMO 80 65 79 59 20 ROMA 10 3 44 16 4 GENOVA 17 4 32 69 31 BARI 62 56 31 15 58 NAPOLI 6 67 24 22 88 CAGLIARI 41 55 4 57 73 K I N O GORICA, 26. — V četrtek je delavcem tovarne Safog poslalo vodstvo podjetja sporočilo da bodo delili plače v soboto od 11.30 do 12 ure. Ko pa so delavci prišli ob napovedani uri po denar, so z razočaranjem ugotovili, da niso uradniki do tiste ure pripravili plačilnih ovojnic. Sele okoli 13. ure so pričeli razdeljevati mezde. Med delavci je ravnanje vodstva vzbudilo veliko nezadovoljstvo. Predvsem se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je v podjetju zaposlenih okoli 120 uradnikov in da kljub temu niso utegnili o pravem času pripraviti plač. Marsikateri delavec je imel opravke v mestu, ki bi jih lahko opravil do 13. ure. Vendar je čas po nepotrebnem zapravil s čakanjem pred pisarno. Zlasti pa tako čakanje na delavce slabo vpliva, ker ustvarja v njih občutek, kot da bi čakali miloščino. Zato zahtevamo, da se v bodoče take stvari ne bodo ponavljale. Delavec ves teden opravlja svojo dolžnost in ima zato polno pravico, da ob koncu tedna dobi plačo pravočasno. Vodstvo podjetja in uradni-štvo je dolžno svoj posel red-r.o opravljati! SPD v Glinščico GORICA, 26. — Slovensko i planinsko društvo v Gorici pri-I redi v nedeljo 4. maja prvi spomladanski izlet v Glinščico pri Boljuncu. Odhod z avtobusom ob 13.30 s Travnika. Vpisovanje pri Darku Šuligoju - urarju na Travniku do četrtka 1. maja. Oglejte si razstavo slikarja Lojzeta Spacala GORICA, 26. — Od torka dalje je v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice r.azstava velikega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Pri otvoritvi je prof. Jože Kosovel poudaril glavne značilnosti Spacalove umetnosti. Njegova dela so po-nazorjevali tud; s klavirskimi skladbami, ki so jih sestavili po občutkih, ki se v komponistu porajajo ob gledanju umetnin. ‘ Razstava je doprta vsak dan. Ljubitelji umetnosti čopiča lahko kupijo tudi Spacalovo mapo z 20 deli in uvodom umetnostnega zgodovinarja prof. Steleta. Uvoz bombaža in volne rije: izvoz jabolk v Fra| razdelitev drugega »est■ nega obroka cementa iz ga kontingenta za Turčijo^ spešitev' italijanskih m proti Iraku; izvozi v K izvoz zajčjih kož na čari«‘ 30. junija '952; uvoz smo‘» ' snovi z dolarskega obaM Obnovitev obrtnic za GORICA, 26. — Zveza cev za goriiko polcrai*11® j, zarja vse lastnike ledei da 1 hladilnih aparatov, listojb®' vsako leto plačati PnL r pj za državne koncesije. i(( navadi zapadejo vse o tJ] za ledenice konec ap11 . w pornavnajo omenjeno P ^ bino najkasneje do 30.. P ROJSTVA, SMRTI IN _ GORICA, 26. - V f/jo. mestni občini je bilo ; do 26. aprila t. i'J rgji primerov smrti. Z poroki in 8 porok Rojstva: Raccahello .afI ne; Battistutta Dari)a' g; Mavra, Schnabel Rom3 lus Marko, Mauro A>°J* ^ lan Anton, Cijan Nves' -Karel. rSp4i Smrti: 10 mesecev sta sot Pavel, 41-letni k®e Jodini* SCO Alojz, 72-letna Su^ ^ Simčič vd. Podbersič - 63-letni težak Cristia111 7 mesecev star Mor3*1' jjd 23-letni mehanik jfa- Franc, 43-letna g°sP° ,.,s. rega por. Miani Avre p Vknjižene poroke: Grion Sergej in Su"j, C11’ Delpiccolo Marija, uči1'(jft-gnel Roman in gospo31 kuc Elvira. j.f)i)( jeidii Poroke: kmet Tronb^jiji, Volilni imeniki na vpogled GORICA, 26. — Goriško županstvo sporoča vsem volivnim upravičencem, da si na tajništvu občini lahko ogledajo volilne Imenike. Volilni imeniki bodo na vpogled samo do 30 t. m. Vsakdo ki ima volilno pravico in ni vpisan v omenjenih seznamih, lahko vloži pritožbo na občinsko volilno komisijo. in tkalka Mizigoj Le 19 mehanik Menotti tkalka Bacchia ' $ P čevljar Brumat AnŽ^ !tJ' spodinja Novinc Kat3r ^tD1 hanik Hvalič Jožef OP Caretta Ana. uradnik ^ P' gorio Anton in u3’tentP9" scher Ana Marija, 3®.® jj f cije STO Plcotti Lh™ usft VERDI. 14.30: ((Navdušujmo se skupaj«, F. Sinatra in E. Wi!liams. VITTORIA. 15: ((Rodovina sovraštva«. R. Green in B. Hale CENTRALE. 17: «Tajnost V 3», G. Ford. nuj -ti - i MODERNO. 17: «Bledi obraz«, Pse bodo cepili v Ul. Sauro I B. Hope in J. Russell. Prijava za družinski davek GORICA. 26. — 2upanstvo opozarja vse davkoplačevalce da zapade 15. maja zadnji rok za predložitev prijav za družinski davek. 2upanstvo priporoča vsem davkoplačevalcem, naj pravočasno dvignejo potrebne obrazce na občinskem davčnem uradu in se tako izognejo gneči zadnjih dni. Vesti za trgovce GORICA, 26. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem članom, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice: Št, Peter Slovenov V četrtek 24. t. m. sta se poročila g Jožef Trapina z gospodično Viktorijo Podreka. Mladi par bo v kratkem odpotoval v Francijo, kjer je Trapina že vej >et nB delu. M'10 se nam stori pri srcu ko vidimo da nek delavec, ki že dolgo let živi stalno v Franciji, še vedno ljubi svojo dolino,‘kjer je rojen in si je izbral družico prav z domače grude. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Kot pes in mačka 3 ženske zaradi sobe Ne prva ne zadnja posledica stanovanjske krize, ki jo posebno občutijo revni sloji Stanovanjska stiska je v našem mestu že več let pereče vprašanje, ki ga ni mogla rešiti niti gradbena delavnost. Vse nove hiše so več ali manj na razpolago ljudem, ki imajo nekaj pod palcem ali pa onim, ki so pripravljeni, da se za več let, če ne za desetletje, zadolžijo. Za to je seveda potreba pravcate hrabrosti in kolikor toliko ugodna plača. Malo število sob, ki so na razpolago, pa so postale pravo jabolko spora med sostanovalci. Kdor je imel srečo da si je pridobil sobo, jo le s težkočo izpusti iz rok. Tudi Vittoria in njen mož Fran-cesco Frangella. stanujoča v podnajemu pri 41-letni Alojziji Skerlavaj v Ul. Marconi 2. sta se svoje sobice trdno držala in je nista hoteli prepustiti 22-letni Antonietti Za-nelli in njenemu zaročencu, bratu lastnice stanovanja Skrlavajeve. Ker sta morala zaročenca spati v isti sobi kot Skerlavajeva, sta želela, da bi jim družina Frangelli prepustila sobo. Toda zakonca, ki nista mogla dobiti stanovanja, jima nista hotela ugoditi in sta še vedno prebivala v svoji sobici. Jasno je, da se je kmalu razvil prepir in pretepi pomešani z neokusnimi žalitvami in z medsebojnim polivanjem z vo. do. 1. julija 1950. leta pa sta obe ženski prav pošteno pretepli nesrečno Frangellijevo, ki se je zatekla po pomoč v bolnišnico in je nato obe napadalki prijavila sodišču, ki ju je sodilo zaradi vdora v tuje sta. novanje, žalitve in povzročitve telesnih poškodb. Skerlavajevo so obtožili tudi groženj. Sodišče je že v začetku izključilo obtožbo o vdoru v stanovanje, vendar je v drugih točkah spoznalo obe ženski za krivi obtoženega dejanja in je Skerlavajevo obsodilo na 4 me. sece in 10 dni zapora ter na 3.300 lir globe, Zanellovo pa na 3 mesece in 15 dni zapora ter na plačilo 2.000 lir globe in sicer pogojno. Vrhutega bosta morali plačati za stroške odvetnika zasebne stranke po 15.000 lir, medtem, ko bo moralo civilno sodišče točneje določiti vsoto materialne škode, ki jo bosta morali povrniti Frangelli jevi. Predsednik; Fabrio; tožilec: Amodeo; zapisnikar Pivk, o-bramba; odv. Berton in Bor-gna. hite in cita}te fltimoihki dmumk! spodinja Mašina L33’ F uradnik Farci Lucij33,^1 spodinja Stecchirin1 ;j F financar Rosa R°z3r.IIn|,‘ spodinja Bischini He‘e .Ji) r—— ZA TRŽAŠKO OZt^ij Leto 1951-52 Se^S\ j Danes, 27. april* | ob 21. uri v AVDITORIJU v * -| »IIKP? makoJ,5 Komedija v treh 0 Spisal: Marin Prevedel: I- -' caticl Režiser: Modest Scenograf: . j Pesmi komposti* prof. Karel Bo*«* j 3||jl Vstopnice so v ^ fr3® veži tiskarne, Ul- s i2. 1 čiška 20. od 1° Ie‘‘ | od 15. do 20. ure-fon 29-477. Narodna in študijsk3 priredi i ponetr^L v "GREGORČIČEVI 0 V Ul. B0"1®®,,). i zanimivo Pie. lenske&* zgodovine slove naroda. , -m Predaval „1 dr. hrano ** o tenu naCi<$ Vpisovanje Fxpress»-pri «Adna-E*Pelefon Severo Z A HVALA Ob izgubi drage mame in stare ®ater FRANČIŠKE GABROVE roj. VODOPIVEC ■ofr iz Praprota št. 3 se (likom, prijateljem, znancem vseh9 .' yeh toplo zahvaljujehh r£)Vralce jfl’ — -Hancem in mll de* oStsil cev in cvetja. Posebna zahvala časti « vsem načemu župniku, pevskemu zborni J*99 gJJ, ki so ob bridki izgutoi z nami sočust -po Hči in sinovi družine Praprot, 27, aprila 1952. 10. n A 2 E M MILAN, Kr U. S A N C I N MARIJAN, 12. SANCIN KARLI. 13. SLAVEC ANTON 17. «prU« 1W» “““* 3 - 1. VATOVEC MARIO, uradnik 2. LARIS GIORDANO, delavec 3. C A K ALOJZU, delavec i. BABIC ALEKSANDER, delavec 5. BRAJNIK MODROSLAV, delavec 6. KOŠUTA IVAN, kamnosek 7. HRVATIN AVGUŠTIN, kmet *. HRVATIN AMBROŽ, kmet 9. HRVATIN JAKOB, kmet II. HRVATIN PETER, kmet 11. FERLUGA VILJEM, kmet 12. FURLANIC SALVATOR, delavec 13. CAK JOSIP, kroja« 14. GOMBAČ ANTON, kmet 13. K E B E C BRANISLAV, kmet 16. M A KOR AVGUST, kmet 17. PEČARIČ HERMAN, delavec 1». PIPAN KAZIMIR, obrtnik 1». SANCIN FRANC, kmet 20. S A NT IN MARIJA, delavka 21. S E C U R O MARINO, delavec 22. C O K FLORJAN, krnel 23. CUNJA vd. BARUT VERONIKA, gospodinja 24. VELJAK LAZAR, delavec 23. ZUPIN ANGEL, kmet Kandidatna lista »LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST* je sestavljena ti EMtopnikov političnih skupiti v občini Milje, ki se borijo za resnično neodvisnost Svobodnega Tržaškega ozemlja. Sto VENCI I Volitve 25. maja naj bodo zmagovit odraz naše enotnosti _neuklonljive odločnosti, da nočemo nikdar več pod Italijo! ? ^ občini TRST bomo volili listo -italijanske ljudske fronte \/ okoliških občinah - Dei/in-IHabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina - bomo i/si Slovenci volili LISTO SLOVENSKE SKUPNOSTI ki ja v posameznih občinah predstav- j ijajo kandidati 1. OBČINA DOLINA ADAMIČ dr. MIRO, uradnik, Bol Junec B E R N E T I C MARIJAN. kmet, Gročana J E R C O G VALENTIN, kmet, Dolina JER J AN JOŽE, trgovec. Dolina KURET SILVESTER, delavec, Kfcmanje L A V R 1 H A JOŽE, kmet, Dolina r. MARC MIHAEL, kmet, Boršt 8. OLENIK RUDOLF, kmet. Mačkov Ut 9. PETAROS RUDOLF, kmet, Boršt R A 2 E M MILAN, kmet, Gročana , Boljonec. delavec, Dolina ANTON, kmet, Prebene* 14. STURM AN ANDREJ, zidar, Mačkov !ie 15. ZAHAR MARIJ, delavec, Zabrežec ŽERJAL MIRO, vozač, Bol junec OBČINA REPENTABOR 2. OBČINA ZOONIH j. BRISCIK STANKO, delavec, BriSClki C I B IC VLADI, strokovni delavec, Devlnščina GRILANC JANKO, kmet, Salež GRILANC ZORKO, delavec, Salež R U S T J A IVAN, delavec, Gabrovec KOCMAN PAVEL, delavec, samatorca M 1 L 1 C JOzE, kmet, Repnic MILIC VIKTOR, gostilničar, Briščiki OBAD MIRO, pravnik, Salež VERGINELA JOZE, delavec, Gabrovec JUST, kmet. Koiudrovics kmet, Zgonik I«. 13 VODOPIVEC ŽIGON MIRO, Občina Devin-’Nabrežina ŠKABAR ki • l° predstavljajo kandidati: V SKLEVA dr. JOŽE, odvetnik l^TARi EDOARDO. obrtnik <***i* ANTON, uradnik 1»:^ ANTONIJA, Učiteljica 2«. M I-K U L E T I C dr. FORTUNAT, odvetnik GIOVANNI, delavec EV ANTON, zdravnik l b, ,A ' ® s 1C H KAREL, delavec * *AC C ^i^AN, delavec ^I^ANEl JOZE, uradnik ARMANDO, delavec *NO VI C H COSTANTINO, H delavec IVAN. učitelj 5APATTo por. SLUGA ~ JOŽICA, gospodinja A-NTON, ur*a se je mlada hrvatska književnost vedno krepkeje prebujala, je popolnoma razumljivo, da so dela sodobnih piscev vedno močneje prodirala tudi v okviru Matičnih izdaj. Izmed izdaj je treba posebej omeniti revijo «Kolo», ki jo je urejal Vraz in ki prinaša začetke hrvatske književne kritike, kasneje pa prvi hrvatski znanstveni obzornik (revijo) pri Hrvatih, ((Književnik« (1864-66), ki sta ga med drugimi urejala Franjo Rački in Vatro-slav Jagič, da samo omenim revijo «Nevee», ki je izhajala že pred tem (1852-57). V okrilju Matice je 1869 začel izhajati tudi «Vijenac», mogoče do danes najpomembnejša hrvatska književna revija. Ime Matica Hrvatska je društvo dobilo 1874. leta Slede plodna leta v izdajanju, ko je izšla ((Antologija pjesništva hrvatskoga i srp. skoga, narodnoga i umjetno-ga» (1876), ki jo je sestavil Avgust Senoa. Klaičevi zemljepisni prikazi Hrvatske (1878) in kasneje Bosne, Ki-špatičeve «Slike iz rudnin-stvav. Posebej je treba podčrtati bogato gradivo, ki ga je MH zbrala na področju narodnega pesništva in ga deloma tudi že izdala v številnih knjigah. Kasneje so zlasti pomembni prevodi klasike (grške in rimske) kakor tudi prepevi najvidnejših del svetovnega slovstva v veza ni besedi, zgodovina hrvat ske književnosti, posebej pa dolga vrsta izdaj s področja zgodovine likovnih umetno- h Franjo Rački sti (Strzygowski, Starohrvat-ska umetnost; Ljubo Babič, Umetnost pri Hrvatih v 19. stoletju) itd. Kakšen naprede^ in rast kaže založniška dejavnost MH, lahko vidimo, iz nekaj drobnih številk; v prvih tridesetih letih obstoja je MH izdala približno 25 del, nekako v zadnjih treh desetletjih minulega stoletja 235, do druge svetovne vojne pa (vseh skupaj) približno 800. Po zadnji vojni je MH takoj obnovila svoje delovanje in predstavlja danes skupaj z Matico Srbsko v Novem Sadu prelep zgled iskrenega dela na književnem in znanstvenem področju. Prvi predsednik MH po zadnji vojni je bil pesnik Mihovi] Nikolič, ki je lani umrl, sedaj je pa predsednik že tretje leto pesnik Gustav Krklec. Tajniki MH po vojni so bili po vrsti Ivan Dončevič, Petar Segedin. Petar Lasta in sedaj Vjekoslav Kaleb. V zadnjih šestih letih je MH izda-la blizu 140 knjig, med katerimi je skoraj 60 zvezkov domačih avtorjev. Izmed knjig, ki jih je MH izdala zadnje mesece, bom omenil le nekaj najpomembnejših. Tako sta izšli pred tedni dve pomembni novel-ski zbirki; Vladan Desnica je tiskal svojo prvo obsežno no-velsko zbirko aOlupine na suncu«, Vjekoslav Kaleb pa je ponatisnil v eni knjigi pod naslovom «Pi ipovijetke« svo. ji dve predvojni novelski knjigi «Na kamenju« in «Iz-van stvari«. Ponatis Kalebo-vih novel (375 strani) je bil potreben, saj so to teksti, ki spadajo med najtehtnejše u-spehe, ki jih je hrvatsko pripovedništvo doseglo med prvo in drugo svetovno vojno. Kaleb ima čisty> svojevrsten r*': : Leto&nja oblika Hrvatskega kola, revije, ki Jo Je izdala Matica Hrvatska. način pripovedovani®' Jgr ščen. brez v.sakršne8 ate!j sevanja, realističen ',vel( c, pogledu. Njegov SK tak. kakor so staV5c*ko : večine pisateljev; n p3joe sušen je, nikjer odvečne besede. 1 ■- tf‘‘ . slika Kaleb goW*imafin£-ve preprostega ds$ i: ga človeka v letih go svetovno vojil°-.L0)ir Svoj domači kraj, 0 -benika. v celoti P° prostega kmečkef!a jr Tudi' Vladan tistega konca, tore JA se, ko Dalmatinec. Fj je< . v Zadru, čez je l srečal Abrahama. "n0ePr. daj izdal šele prv° vi*’. Te novel« ' jih je p< irav take djenja v posebej iz tistega macije, ki ni tik V‘p1 zbirko. Te nove*« .5.1, ■skupaj jih je pet"* prA zajete prav tako 1Z acijj. nega življenja v r'j ’s?hriV&t iz mestec in ve^!,L Dalmatinske ^ ,, v Desnica sam Pr*onee *je, kem zapisku na h v*^( ge. predstavljajo jih L. ki so nastale najstih letih, ga ostanka zbirRe, ravlj . la pred vojno P d v a za tisk in je Je h ocLjej zmanjkalo«. V redsta' je v glavnem P* mm Vatrosiav Avgus* St«09 A sre. odvečni ^istenie-dobr® V tivne , kakor t0, bi s« ir o lupine«. jn ka Ke p (>• vi pisatelj, venSkVoda treh« £ taX« rtj ti je«. T°““ ica P*!%*> id s ti. da fneSvntak®Vva‘V fnanmalo kat«r‘ aŠ««L € 'Sir« Prva unieti)i^pior vel. I« _iiea. I^j bi‘" j pj Prva. toda reS r"?rV£ "JjTadali^ ‘ an)e po. n /k Midi1 dva"« - Pri naS Sta biIa “va primera ošpic. Sodijo, ntrA,a se otroka okužila v oreškem vrtcu v Mavhi-JZ' ksmor sta se z dru- vozih vPH* Vred dnevno J! • Matere našega šol-(Sempolaj,, tiivP ’ Ter“ovica, Preč-se dnevno tožijo, da Prisiljene pošiljati svo-, otroke tako daleč v vr-,s? z drugimi vred kdaj bodo za-„ t graditi novo šolo. Bo-da se ta zadeva ne 00 1»Pet zavlekla. *»'fe, nekajkrat smo orne-»». kako potreben bi bil ste*?* vasi telefon, ki bi To L Vse? štirim vasem, • za današnje potrebe Beo=5 7S,arno P° sebi umev-Uorai. .mo' da bo poštna nriviT -., 0 upoštevala in fcnsl a naši P°šti tele-“asko zvezo. Ud, ,nebeljo smo pokopali Sodega Karla Kneza. . «ra bolezen mu je dolgo ‘ZPodjedala zdravje in S « °?Iabila srce. V petek d po opravilu na pole 'rJU ,sob°to ob 3. uri pa kratki slabosti izdih-« • Pogreba se je udeležilo nm? -Ve o število domači-va-; lflr znancev iz bližnjih Zemlja! hka mu domača j.^u^anska poljska delte- 0 3Zvršili; a le zasilno, ?aa? 4udi pri pas lovimo « delovno silo. Mladina, ki vi;3P°slena v raznih poni 'l 5e kmečkemu delu Sloh* iz?°iba ali se ’a Idvažm • ker ga °ma' litib, 111 Podcenjuje. Vsi-'kn „5e vprašanje. kako bo, ozirom k? starejših ljudi, br^J^a ,če bi se pojavila vrezposelnost. BAZOVICA 1 Zupan pa mu je kasneje rekel, da bi mu ne bil obrtne dovolilnice podpisal, če bi bil vedel, da je na nasprotni strani. Zupan je tudi dejal, da ga imajo po vseh vaseh ljudje radi. Kaj misli, da so že pozabili, kako je na primer piri otvoritvi šole v Domju govoril italijanski, na slovenščino pa popolnoma pozabil? S tem in s svojim samovoljnim nastopom na sejah občinskega sveta se prav gotovo ni mogel priljubiti ljudem. Ljudje v Dolini se tudi smejejo kominformovskim plakatom, na katerih piše med drugim: «Kdor voli titovce in liparje, glasuje za Tita in priključitev Brega k Jugoslaviji in Trsta Italiji«. Ker nimajo drugih argumentov, strašijo ljudi s tem, da bodo odtrgani od Trsta, ki je pač njihovo naravno središče. No. koliko je to resno, če isti vi-dalijevci na Kolonkovcu celo trdijo, da bodo Milje in Dolina nekaka vidalijev-ska republika, O tem naj povemo še nekaj. Vidalijevci so trgali pri nas plakate, ki so naznanjali bazoviški tabor. No, na velikonočni ponedeljek- 3e kljub temu stotine ljudi čakalo na avtobuse, ki jih žal ni bilo dovolj. Pri nas smo v glavnem končali pomladanska polj; ska dela. Trte smo okopali in krompir posadili. Le s koruzo je križ. ker {rvi vse uničijo. Lani ni bilo pridelka in smo morali seme kupiti. Prav bi bilo, da bi kmetijsko nadzorništvo priskočilo na pomoč. Koruze ne potrebujemo le za polento temveč tudi za_kokoši ih prašiče. Češnje lepo cvetejo in dobro obetajo. Od Domja proti Dolini je vse belo, ker je mnogo češnjevih dreves. Dair so preteklo nedeljo >v bljižnji kraški jami. in ^ l- bitiio sekati drva ker a ..ti listje v Lipici. se širijo glasovi, da se n /V . glaaUVl, Ud »t vila PP*inah zopet poja- ia a avka ter se b03e’ “0do morda zaradi te- ga - i,iZoPet zaprli obmejni % Pri Lipici, tik- -°. marca dalje je kavo 00 žensk sadilo boro-I sadike. Med temi je bi-- Precej domačink, druge j., so bile okoličanke in . tacanke. Zenske zasluži-8Q0 lir na dan in po-a- Seda^1' ^ drevesc vsa-8 saditvh bodo v kratkem nehali”130 borovcev pre- na Bazo- _ .vici dokončujejo Broti i IVern koncu vasi šče. ^ °kvi novo napajali-' Potrebi novih napa* mmmm Pisanj sm° že mnogo krat zastopnik ^jhdsb-J1! tudi zastopnik Wv,kiifronte tov. dr. De-sket- V tržaškem občin-Va] a. tu ponovno zahte-ci tri „ z8radijo v Bazovi-bom-P5 No. konč- kaln° i eno prI va' “°lje Rar je seveda botnr, jn,ž. Seveda se ne Po trea dPovedali zahtevi naPaj ališčih. J^AČkovlje | je^Ud^n P° drugih vaseh 0 Mal^P n?s Sovoril Bi-®eveda Najbolj ga je blovenpo Z3ezi*a enotnost « nfeniC odn,?e robnel P™* talo samr,3 l. "tega se je •Pstali !aroo °krog 12 ljudi, !* od dale* i ga Poslušali S1*0 strin- i- se seveda kor z njim. Ka- di v MailV1Ci,.tako 3e tu-Psed cerkvi^°V govoril dal0 tuj ' čemer bi v Moskvi Pet', da so ga *'■ Neka pobožno- °erkviia kupma ljudi nad se IT11,36 ž,vižgala. n3lnt 3f . zagnala proti 5? 30 ie izkna-,babnic' ki ?1rala' i l“plla' zato je ?°licija Tat .enirati celo Ud, prj ako 3e imel Riko v 'ahko uent le.,sm°lo in •Sito S»^S!S5-,C »S* s iiSV01 zvočnik, dnki Blm k, raje gledat Jil^dvajaliSOv 8vaasrga f^^Pan se na vse na. jj0l0lten. pri ® bl bil znova n? m °Paža- da VoiiISen je bil ■ takšen, uhaVab in dpri zadn3ih razn3?30- Zato -mu l3Udje doka^^debaUrau o^!- žu- rnerUr'lar,IJu8t P01"^- teŽk°’ *atn °dbii af8 ni ie na pri- «ov • k®r ne "trobi1* Samo Vin. r°g. \rn,, v nje- Nikoli ne smemo pozabiti onih borcev, ki so v naši borbi proti nacuašistič-nim osvojevalcem žrtvovali svoje življenje. Toliko bolj pa se moramo spominjati onih, ki so jih te zveri mučile in ob tem uživale. Takšna žrtev je bil tudi naš domačin Knez Josip. Na gmajni za vasjo, tam, kjer je podlegel mučenju, smo mu postavili skromen spomenik, ki pa je pozabljen in razpada. Nj to častno za nikogar, kot ni lepo spričevalo, da nimajo v vasi dostojnega spomenika tudi ostale žrtve. Od lepo urejene «avto-stradei) nimamo nobene koristi. Pač pa nas zanimajo poti, ki nam koristijo. Te pa so — če izvzamemo one proti Nabrežini — v obupnem stanju. Pot Slivmo-Sem-polaj je takšna, kot je bila pred prvo svetovno vojno, da o tisti proti Prečniku niti ne govorimo. Najbolj pa nas skrbi in jezi pot proti Sesljanu. ki bi komaj odgovarjala kolovozu za deveto goro. Neka tržaška izletniška skupina je te dni ugotovila, da je ta pot sramota za občino in STO. Naša vas je vedno bolj navezana na Sesljan in deloma tudi-na Vižovlje (železniška postaja). V bodoče bo -a povezava nedvomno še večja. ker Sesljan naglo raste. To bo vplivalo na preureditev našega kmetijstva. Naša zemlja in lega bi bili prikladni za povrtnino In cvetličarstvo. Ce bi rešili vodovodno vprašanje bi se mogli lotiti teh kultur in z njimi zalagati tudi to naselje. Tudi toliko se govori o tujskem prometu, za kar bi tudi naša vas bila zelo primerna. A to je in ostane le beseda, dokler ni dan Za to pogoj — cestno omrežje. Na to naj bi mislila občina in prikazala merodajnim krogom. kako nujno je, da uredijo te poti in tudi pot iz naše vasi proti Sempolaju. Trije borci iz narodnoosvobodilne vojne iz Mav-hinj (eden) in Cerovelj (dva) so se v nedeljo popoldne na povratku iz Trsta, kjer so pri jugoslovanski delegaciji dobili zaslužena odlikovanja, ki so si jih bili že v Trstu pripeli na svoja prsa, ustavili v Vižovljah. Neki sesljanski kominfor-mist, bivši «fedele» fašist, se je mor.al spotakniti na znakih dvakratnega odlikovanca iz Cerovelj. Ta mu je nato v gostilni Blažina bral levite, tako kot jih ta efedele« zasluži. Gosti, domači in tuji, ki so napeto sledili incidentu, so lahko razsodili, na kateri strani je moralna trohnoba in kje poštenje, ponos, odločnost in narodna zavest ter zato odobravali (tudi nekateri kominformisti) nastop odlikovanca. š š 1 UH mb Jm m mm im mn mm ■■ m mm W y////////////z V/////////S '/////////////z. y/////A v/////a W/////'///////* '//■""//' '//////// v/////zs*//s/fSA '//////////ssssz ////w ^^ iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiuLU iiiiiuiiiiii^iiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.tiiiiiiiiiiiiiJiHiiiiiiiiHiiiiriiiiM Koruza ljubi globoko zrahljano zemljo, zato moramo orati globoko. Le v globoko izorani zemlji se mora nabrati voda in le v taki zemlji mora koruza popolnoma razviti svoje korenine. Pravzaprav bi morah pripraviti zemljo za koruzo že jeseni ali vsaj v zimskem času, ker tedaj si zemlja lahko nabere več vlage. Pri nas zgodnje oranje sploh ni v navadi, a bi zelo mnogo koristilo. Koruzi moramo gnojiti dobro," predvsem z domačim hlevskim gnojem, kateremu doda- ko brano. Plevel, ki istočasno vzkali, spravimo z brananjem na površino in izpostavimo soncu, kjer se posuši. Za brananje ne uporabljajmo domače brane v obliki trapeča, temveč dve do tridelne gibljive železne brane s tankimi klini. Imamo navado, da koruzo, ko je že pol metra visoka, to je pri zadnjem okopavanju, razredčimo. To navado moramo opustiti. Razredčimo jo že tedaj, ko je napravila tri liste Dolgotrajno razredčevanje zmanjšuje donos do 10 odstotkov. Pri WWV.VAV.VW/WMWAWAWČ/.V.VA Ce /e apvil deževen, limet ne be *ieven IžIno^ca ] Naslednji primer nas sili. da se oglasimo tudi v tej nedeljski številki. Te dni so bile tu vojaške vaje. To je vojaška zadeva, ki se vanjo ne vtikamo. Ne moremo pa razumeti, da se nam tako brezbrižno rušijo zidovi in to celo ob poteh. Tako nam je tank, zdrobil zidove ob poti od Cinka (Subana) proti vasi. Občina naj se zavzame, da nam porušene zidove takoj popravijo. mo na vsakih 1000 kv. m še 30 ks superfosfata in 5 kg kalijeve soli. Hlevski gnoj, 8uperfosfat. in kalijevo sol potrosimo pred oranjem. .Ako nimamo hlevskega gnoja in moramo gnojiti le z umetnimi gnojili, uporabljamo dvojno količino umetnih gnojil. Kakšno seme sejemo. Za seme izberemo le takšne storže, ^ ki so zgoraj in spodaj približno enako debeli in na ^katerih sedi znnje v ravnih črtah. Taki storži imajo največ zrn in so najlepše razviti, kar se tudi podeduje. Uporabljamo samo seme iz sredine storža. Seme odberemo vedno že na njivi, ko pobiramo koruzo. Kdor ni tega storil, naj tega ne pozabi v jeseni. Izberimo take rastline, ki imajo največ in najbolj razvite storže. Cas setve: Pravi čas za setev je takrat, ko se zemlja ogreje na 8 do 10 stopinj. Ce sejemo prej, rastline zaostajajo v rasti, a vsakdo ve, da zaostale rastline nikoli ne dosežejo iste rasti kot tiste, ki se takoj od začetka nemoteno razvijajo. Najbolje je, da sejemo .koruzo v vrste, ki So druga od druge 70 do 80 cm narazen. V redeh pa sejemo na razdaljo 40 cm. če pustimo po eno rastlino, oziroma 70 do 80 cm, če pustimo po dve rastlini v gnezdu. Globina setve znaša pri nas na Pri; morskem 10 do 12 cm. Cim bolj se nam je bati poletne suše, tem bolj globoko sejemo in tem bolj moramo tudi paziti na pravilno razdaljo rastlin, da bo polje enakomerno zasenčeno. Dobro je. da pred setvijo namočimo seme v 2% raztopini Jmodre galice, da s tem uničimo 'morebitne trose snetljivosti kO' ruze (črni prah). Kulturna, dela: Takoj ko ko; ruza vzkali, čim požene po vsej njivi, je čas za brananje z lah- razredčevanju ne vlačimo rastlin počasi iz zemlje, da ne oškodujemo korenin rastlinam, ki smo jih pustili v zemlji. Ko smo koruzo razredčili, jo tudi okopljemo kakih 10 do 12 cm globoko. Tako uničimo plevel, zrahljamo zemljo, da more temeljito vpijati padavine v maju, juniju in ohraniti vlago. Okopavamo z motiko, a še bolje je. kdor more, z okopalni-kom. S tretjim okopavanjem, ne pa z osipanjem, ki ga izvršimo 10 do 14 dni pred cvetenjem čim globlje, želimo pripraviti rastlini najugodnejše pogoje za vsrkavanje padavin, za uspešno oplojenje in poznejše polnjenje zrnja z rezervno hrano. V tem času tudi lahko dodatno gnojimo rastlini z dušičnimi gnojili, bodisi z gnojnico ali pa z dušičnimi umetnimi gnojili. Osipanje, že nekoliko nakazano pri tretjem okopavanju, je tisto opravilo, s katerim vzame; mo zemljo, bodisi z motiko ah osipalnikom. med vrstami koruze in z njo obložimo rastlino. Z osipanjem želimo doseči dvojno: dati rastlini trdnost, ker je s svojimi koreninami zelo slabo zasidrana v zemlji ter povzročiti razvoj pomožnih korenin takoj pod površjem zemlje. Te korenine so koristne ne samo za vkoreničenje rastline, ki se s svojo raščo oteži in teže kiju; buje vetru, temveč tudi zaradi vsrkavanja vlage in zemlje. Tako moramo obdelovati koruzo, ako hočemo doseči dober in zadovoljiv pridelek. Ako vsako obdelovanje izvršimo ob pravem času, si bomo prihranili tudi mnogo truda in izdatkov. Skoraj vsi odrežejo vrhnji del stebla, na katerem je zastavica — moški cvet. To delajmo tudi v bodoče, ako to ravno zahteva pomanjkanje krme, a ne odrežimo nikdar prej, preden niso osušeni lasje, ki mole iz storža, Liste pod storžem oberimo šele tedaj, ko so vsaj do srede suhi. Nesmiselno je, da prisilimo koruzo k zorenju s tem, da odrežemo liste, ker s tem uničimo pridelek, ki je odvisen ravno od. razvoja listov. MEDNARODNA ŽIVILSKA IN POLJEDELSKA ORGANIZACIJA BO UVEDLA LETOS MEDNARODNO POROČEVALSKO SLUŽBO O RASTLINSKIH BOLEZNIH Sir Herbert Broadley, ki u-pravlja posle glavnega ravnatelja Mednarodne živilske in poljedelske organizacije, je naznanil, da bo uvedla organizacija letos mednarodno poročevalsko službo o rastlinskih boleznih, ki bo obsegala ves svet. Organizacija bo zbirala in posredovala naprej informacije o rastlinskih kužnih boleznih in boleznih sploh. V ta namen bo izdajala redno glasilo, ki ga bo pošiljala v vse države, članice te organizacije. V nujnih primerih pa bo opozarjala prizadete države na nevarnost rastlinskih kug tudi z brzojavkami in z letalsko pošto. ŽIVINOREJA v krojih, kjer vlada suša in primanjkuje pašnikov V mesečni reviji «The Recla-mation Era«, ki jo izdaja ameriško zunanje ministrstvo, poroča zootehnični strokovnjak arizonske univerze Stanley, da se lahko uspešno odstranijo •težave živinoreje na področjih s pičlo vegetacijo ali tudi na naravnost polpuščavnih področjih s posebnim sistemom krmljenja, po katerem se navadni krmi doda znatna količina soli in bombažnega semena. Stanley piše, da se je ta sistem odlično obnesel zlasti na področjih, kjer je zelo malo pašnikov in vskladiščena krma ne zadošča za rejo živine: dodatek soli omogoča prilagoditev živine novemu načinu prehrane, bombažno seme. ki je bogato na fosforju in proteinih, pa predstavlja zelo redilno hrano. Običajna krma na kmetijah, ki ima navadno manj kot 6.S ali 8 odstotkov proteinov — če ji ne dodajajo drugih primesi, kot sta ravno sol in bombažno seme — ne more sama nuditi zadostne prehrane. Treba je upoštevati, da lahko postane nenaden prehod od navadne prehrane na novi sistem nevaren in povzroči črevesno koliko. KMETOVALCI PO SVETU Vsako leto, ko se bliža konec poletja in je žetev pospravljena, se začnejo ameriški kmeter valci pripravljati na kmečkr sejem, ki ga prirejajo vse zvezne države. Čeprav imajo sejmi že prastaro izročilo in so povsod razširjeni, ima nad 2.000 seimov, ki jih vsako leto prirejajo ameriški kmetovalci, po; vsem domač izvor. Duhovni oče teh sejmov je bil znam kmetovalec Elkanah Watson. V začetku 19. stoletja je imel Watson v grofiji Berkshire v isevemovzžiodtni zvezni državi Massachusetts vzonno kmetijo. Preskrbel si je ovce pasme Me-rino, posebne pasme svinj in nagrajene plemenske bike. U-spehi, ki jih je imel s to živino, so prepričali Watsona, kako koristna je umna živinoreja in vedno bolj je obžaloval, da so ameriški kmetje, polagali tako malo važnosti na to, kake vrste je živima, ki jo imajo v hlevih in katere so lastnosti proti ■ sredstvo grozdni plesni Oidij je glivica, ki spada med plesni, te vrste glivic, ki jih je v prirodi zelo mnogo, rastejo samo na površju živih in mrtvih organskih snovi. Tako raste tudi oidij na površju grozdnih listov in mladik vinske trte in ga zato lahko zbrišemo s prstom. V tem se loči od strupene rose, ki je ni mogoče zbri; .sati Oidij se naseli na spodnji in zgornji strani lista in se razlikuje od strupene rose tudi po plesnivem zaduhu in da napada trto ob suši, medtem ko je strupena rosa ob vlagi. Oidij napada pri nas trto precej zgodaj, zato moramo trte prej požveplati kakor poškropiti. Ze simo ime pove, da uporabljamo proti oidiju žveplo. Zadnja leta pa imamo v rabi proti grozdni plesni novo sredstvo. ki se imenuje «tiosol» in ki se je zelo dobro obnesel. Kaj je tiosol? . Nič drugega kot žveplo, ki se z vodo lahko moči is us rabimo kot nadomestilo ali kot dopolnilo raz-' nih sredstev. Uporaba tiosola. Ako hočemo že iz vsega početka zatreti oidij, moramo škropiti o pravem času, to je takrat, ko imajo poganjki še malo listov. Ce s škropljenjem odlašamo, nam grozdna plesen močno napade mlade poganjke, ki postanejo rahitični, krajši in drobni. Ta. ko trto bomo težko rešili, tudi če jo še tako energično škro- Pirno- . . _.. , ,. Koder povzroča oidij bolj neznatno škodo, škropimo isto; časno proti oidiju in strupeni rosi: torej takrat, ko so poganjki dolgi 10 do 12 cm. V tem primeru dodamo bordoški brozgi na hi 50 do 80 dkg tiosola. Ko škropimo obenem tudi proti strupeni rosi, prihranimo na času. Drugo škropljenje proti grozdni plesni izvršimo preden trta cvete, tretje ko cvete in potem še poslednje, ko je trta že od-cvela. Tiosol dodamo bordoški brozgi ali pa ga rabimo samega. Žveplo v prahu je predvsem koristno pri zadnjih dveh postopkih, posebno še, ko nima vinogradnik moderne škropilnice na pritisk, ki mu dopušča, da s tekočino bolj gotovo doseže notranjost grozda. Koristi tiosola. Zakaj je tiosol bolj koristen od žvepla v prahu? 1. Takoj se razmoči v vodi ter se meša z drugimi podobnimi sredstvi: prihranimo na času in delu in proti raznim boleznim (z bordoško brozgo proti oidiju in strupeni rosi, s tio-gamom proti grozdnemu molju, zavijaču itd.). 2. Ker je tiosol zelo droben prah, se dobro moči in lepi, zato ga dež s težavo izpira. (Žveplo izpere že prvi dež). 3. Škropimo lahko tudi ob vetru, tako da ga gre malo v izgubo. 4. Z enim kilogramom napravimo povprečno isto delo, kot bi ga naredili s 6 do 8 kilogrami druge podobne stvari. 5. Ne opeče rastline. Zaradi omenjenih lastnosti se tiosol vedno bolj uporablja. Kako ga pripravimo? Med neprestanim mešanjem stresamo tiosol počasi v vodo, dokler se ne razmoči. Posode, v kateri pripravljamo škropilo, ne napolnimo do roba. ampak vsaj 30 cm pod rob, ker se brozga med mešanjem peni. semena poljskih pridelkov. Pomanjkanje kmetijskih listov, nepismenost in slabe ceste so zelo ovirale razširitev potrebnega znanja. Watsan, ki se je nenehno trudil, da bi našel kak prepričljiv prikaz o koristih, ki jih daje reja živine izbranih pasem, je leta 1810 pregovoril 26 kmetovalcev iz grofije Berkshire, da skupno z njim priredijo razstavo goveje živine. Uspeh tega prvega poizkusa je Watsonu vlil novega zanosa. Marljivo je pisal članke, v katerih je dokazoval, da so kmečki sejmi potreftmi. Dopisoval si je s kmetovalci iz raznih zveznih držav. Mnogo je potoval im povsod širil zamisel o kmečkih sejmih. Dokazoval je, da so sejmi najpripravnej-ša in najboljša pot za razširjanje novih zamisli ter pridobljenega znanja in izkustev. Kmečkim sejmom ni VVatson samo odprl dolge in koristi polne poti, temveč je tudi položil temelje njihovemu slogu. Ze iz vtsega početka je vztrajal, da je treba nagraditi najboljšo živino in tudi najboljše izdelke marljivih gospodinj. In sejmi, ki so bili prvotno namenjeni predvsem moškim obiskovalcem, so kmalu privlačevali tako moške kot ženske. Watsan je bil dovolj jskušen, da je koristne smotre sejmov povezal z zabavo in da je vzpodbujal razna tekmovanja kot v oranju, pri katerem so nagradili najboljše brazde in najboljšo konjsko vprego. Pozneje so zabavno plat sejmov še izpopolnili. Do leta 1841 so prirejali vse sejme po vzorcu berkshirske razstave goveje živine, običajno z Watsonovo pomočjo. Tisto leto pa je newyorško poljedelsko društvo priredilo v Sy- racusi prvi vse ameriški sejem. V naslednjih letih je ta vse-ameriški sejem bolj kot manjši sejmj v posameznih zveznih državah uresničil tisto, o čemer je sanjal Watson. Danes omogočajo avtomobili tudi najoddaljenejšemu kmetovalcu in njegovim družinskim članom, da lahko obiščejo državni sejem, kjerkoli ga priredijo. Za organizacijo teh poljedelskih razstav skrbi načelni-ški odbor, ki ga sestavljajo zainteresirane vodilne osebnosti področja. Razstava nudi kot celota prikaz najznačilnejših pridelkov, ki jih pridelujejo v vseh Združenih državah. Ce obiščeš razstavni prostor, si lahko ustvariš verno sliko o ameriških kmetijah, ljudeh, ki živijo na njih in o vseh njihovih pestrih pridelkih. Mestnim prebivalcem bo razstava pokazala življenje na kmetijah v novi luči. Tu lahko vidijo kmete, ki v lopah s predanostjo skrbijo za živino, ali majhnega dečka, ki brez vsakršne bojazni ali zadrege vodi par velikih vpreženih konj per-cheronske pasme, slišali bodo oglušujoči hrup mukanja in rezgetanja, kateremu se pridružuje gaganje tisočev gosi in rac, vreščanje mnogih puranov in kokodakanje. T0 ni nikak zaspan ali idiličen svet, temveč ozračje polno energije ter prikaz uspehov znanosti. Kmetovalci si ogledujejo mlade vole za zakol jn krave molznice. Z zanimanjem si ogledujejo njihove rodovnike in rekorde v teži ter količini mleka, ki visijo na lopah in pregradah za živino. Zanje ima vsaka razstava širši pomen — daje jim priliko za družinski izlet, oddih in za srečanje s kmetovalci iz vseh krajev Združenih dr- Konauija ocenjuje razstavljeno govedo. PRVI MAJ dan borbe za pravice zena Letošnji prvi maj praznujemo antifašistične žene Tržaškega ozemlja v posebnem vzdušju, saj je danes borba za naše nacionalne in druge pravice bolj ostra in bolj potrebna kot kdaj koli. Seveda je v tej borbi potrebna predvsem enotnost če hočemo to borbo izbojevati ter doseči zmago. Teda me vemo, da je enotnost mogoče doseči le tedaj, če onemogočimo vse tiste; žene, ki nas hočejo izkorišča^ ti za namene neke tuje politike, ki je po svojih dejanjih sovražna demokraciji in socializmu. Me vemo, d* je danes mir bistveni pogoj za obrambo svobode in napredka narodov, kajti brez svobode ne napredujeta niti demokracija, niti socializem. Braniti mir je torej naša glavna naloga: borba za mir pomeni obrambo neodvisnosti, svobode in enakopravnosti vseh narodov, pomeni borbo za uveljavitev tistih načel, ki so izšla tz borbe narodov proti imperializmu in proti fašizmu. Pri obrambi miru in svobode v svetu smo me žene m matere najbolj zainteresirane, saj so naši sinovi, očetje »n bratje dali svoje življenje za to da bi bila končno dosežena svoboda, da bi bilo našim potomcem zagotovljeno boljše m srečnejše življenje. Zato moramo biti v obrambi mttti in pravic, ki so nam jih na^ moz-je in sinovi priborih dosledne ter enotno nastopati proti^vseui tistim ki bi nam hoteli te naše pravice odvzeti, nas ponovno podjarmiti ter nas izkoriščati in izžemati. Toda naša dolžnost Je hraniti tudi pravice m interese Ijajo tudi žene delavke. Koli kokrat smo že z vso odločnostjo postavile zahtevo, da se končno uresniči načeto — za enako delo, enako P|ač,'°-žalost se to načelo Pn.ns*L?® ni uresničilo ter morajo nase delavke trdo delati, ce »i hočejo zagotoviti ne pravičen zaslužek, temveč vsaj delo, ki ga zaradi težkih življenjskih pogojev nujno potrebujemo, lem delavkam moramo v njih borbi predvsem pomagati ter jim prav z dostojno proslavo prvega maja dokazati svojo so- Znanost na delu proti bolezni - za zdravje Vesel izraz na licih dveh otrok v nekem zavodu, kjer zdravijo od rojstva pohabljene otroke. Doslej nema deklica na levi se v ogledalu opazuje, ko ob pomoči učiteljice izgovarja prve besede. Deček na spodnji sliki, ki je bil hrom, je napravil prvi korak. Tar ko omogoča vztrajno znanstveno delo, da se tudi taki nesrečniki, ki so v prejšnjih časih bili za vse življenje potisnjeni vstran, pravočasno vključijo v družbo brez grozotnega občutka, da niso celi ljudje. NOVO OROŽJE V BOJU PROTI RAKU Čeprav X-žarki niso dosegli popolne zmage v zdravljenju raka, so vendar dokazali znaten uspeh, zlasti, če so jih upo. rahljali v močnih snopih. Aparati, ki so jih do zdaj uporabljali na tem področju, so pa zelo dragi. Zdaj je družba General Electric izdelala novo vrsto aparature, ki bo zaradi svoje nizke cene dosegljiva večini bolnišnic. Ta moderni stroj uporablja kot vir X-žar-kov kobalt 60 — radioaktivni izotop običajnega kobalta, ki se pridobiva iz atomske peči ;— v obliki štirih tankih ploščic, za katere pa ni treba kirurškega stika z rakastim tkivom. Z novim aparatom se lahko dosežejo obsevanja enake intenzitete kot do zdaj s cevjo dveh milijonov voltov, kar učinkuje tudi na globoke tumorje. Za zdravljenje raka so pred kratkim izdelali tudi nov ogromen generator, sinkroton, derivat betatrona, ki lahko izpuhteva snope žarkov od 70 milijonov voltov. S tem orjakom, ki tehta 14,5 tone, se lahko koncentrira največje množine energije na globoko rakasto tkivo kar do zdaj z navadnimi aparati z nižjo voltažo ni Udarnost tor pripravljenost stopiti v še ostrejšo borbo, ce bi bij razredni sovražnik se bolj nepopustljiv. Ce je bil prvi maj vsako leto naj večji praznik vsega demokratičnega delovnega ljudstva, potem mora biti ielos praznik vseh tistih, ki se bore proti imperialističnim silam, ki branijo svoje pravice in ki hočejo doseči mir in svobodo v svetu. Tein množicam se bomo me antifašistične žene pridružile ter s svojo udeležbo na prvomajskih proslavah dokazale, da bomo v tej borbi vztrajale ter prispevale k zma gi antifašističnih množic, ki zahtevajo spoštovanje načel združenih narodov, spoštovanje pridobitev, ki si jih je naše ljudstvo v dolgoletni borbi priborilo. bilo mogoče. Sinkroton je zgradila po naročilu komisije za atomsko energijo ista družba General Electric, z njim bodo zdaj začeli delati poskuse znanstveniki Kalifornijske Univerze. Za zdaj bodo ti poskusi omejeni na živali, ni pa izključeno, da bodo lahko že v kratkem času uporabljali novo napravo tudi za zdravljenje človeškega organizma. GEOGRAFICNA PATOLOGIJA RAKA Znanstveniki po svetu so se z veliko vnemo vrgli na nov način raziskovanja raka — na študij geografične patologije raka. Zakaj se pojavljajo gotove vrste raka mnogo češče med določenimi sloji prebivalstva in v določenih deželah? Ali so razlike v prehrani, podnebje, navade in običaji vzrok v številu posameznih primerov raka? Strokovnjaki so prepričani. da bo odgovor na ta vprašanja nudil najboljše orož je za preprečenje obolenj raka, jih do zdaj poznamo. Pri proučevanju teh vprašanj je prej potrebno sodelovanje znanstvenikov vsega sveta in široko izmenjavanje informacij. Qd skupnega dela znanstvenih delavcev vsega sveta je odvisen v veliki meri uspeh načrta. Prva mednarodna skupina, katere delo je v celoti posvečeno temu posebnemu študiju, je odbor za geografično patologijo raka. ki ga je ustanovila pred kratkim mednarodna komisija za raziskavanje raka na svojem sestanku v Lizboni, katerega se je udeležilo šestdeset zastopnikov iz 23 držav. Sovjetska zveza in njene pod-ložnice na zborovanje niso poslale svojih delegatov, v skladu s politiko Kremlja, ki drži svoje znanstvenike izolirane in ki odklanja sodelovanje z drugimi narodi pri delu za izboljšanje položaja človeštva. Novi odbor bo skrbel za zvezo med znanstveniki, ki bodo proučevali geografično patologijo raka v raznih deželah sveta, pri. rejal bo sestanke teh raziskovalcev, izdeloval načrte za smotern študij itd. Deloval bo v ozki povezanosti z raznimi ustanovami ZN. Naj navedemo nekaj prime, rov vprašanj, glede katerih se bodo vršila raziskovanja. Kako to, da je rak na jetrih, ki je tako redek v Evropi in v Združenih državah, čest pojav med določenimi skupinami v Afriki? Znanstveniki so prepričani, da je temu vzrok prehrana. Zakaj je rafc na prsih tako silno razširjen med ameriškimi in evropskimi narodi, med tem ko je zelo redek na Japonskem, Kitajskem in v severni Afriki? Znanstveniki upajo, da bodo ta raziskovanja odprla neznana pota na področju študiranja raka in pomagala znižati primere te strašne bolezni po vsem svetu. ODNI POMENKI Volneni jersey — to je ple- [ Med majhnimi neprijetnost- [ svojem mestu za pasom Za to teno blago —, ki ga v veliki mi, ki jih srečamo v vsakda- novo vrsto srajce pa ne' potre, mpri lmnrahliamo za ženske njem življenju, so tudi moške • buiemn vpčio i—,i:x:___________________________-j meri uporabljamo za ženske obleke in kostume, se je pričel uveljavljati sedaj čim dalje bolj tudi za moška oblačila, Neka britanska tvrdka, ki izdeluje volneni jersey — to je blago, ki ga pletemo na okroglih pletilnih strojih — je po obnovitvi svojega strojnega parka in izboljšanju metod za izdelovanje blaga, pripravila bogato izbiro raznih vzorcev blaga za moška oblačila. To blago je videti kot klasični «t\veed» ter je zelo mehko in lahko Jersey so sedaj začeli uporabljati angleške konfekcijske tovarne tudi za nove tipe srajc, izredno primerne za šport in počitnice srajce, ki stalno lezejo izza pasu ter jih je zato treba neprestano popravljati. Da bi temu odpomogli, so krojači že dolgo vrsto let preskušali vse mo. goče zvijače in sponke, toda zaman. Neki londonski tovarnar srajc zatrjuje, da mu je uspelo izdelati srajco, ki ostane vedno lepo na svojem mestu. Ugotovil je namreč, da le. ze srajca iz hlač samo takrat, kadar dvignemo roke. Zato je narisal nov rokav, ki ima patentiran vložek P°d pazduho. Kroj nove vrste rokava je drugačen od običajnih. Vložek na rokavu pod pazduho omogoča namreč,- da .ostane srajca, ka dar dvignemo roke, lepo na bujemo večje količine blaga od’ prejšnjih; drugačen je le način krojenja. * * * Po vojni so angleški in škotski tovarnarji pletenin močno napredovali v proizvodnji prvovrstnih ženskih oblačil, s katerimi so dosegli slavo v izdelavi klasičnih kostumov. Uspeh prvega leta nove pro, izvodnje je pokazal, da so an. gleške in tuje žene sprejele iz. redno ugodno te «evropske» modele, temveč da so tudi v tujini vedno bolj iskani. Ti modeli niso le izredno elegantni ampak je njihova glavna odli ka v tem, da so iz najboljše volne. | žav ter jim jrrikazuje nejnovej-še poljedelske stroje. Nekaj podobnega kot na kmetiji, kjer morajo zgrabiti za delo vsi družinski člani, se dogaja tudi pri kmečkih sejmih, o katerih bi lahko dejali, da so pravcata družinska prireditev. Za vse tiisite, ki so razstavili svoje izdelke, je prvi dan sejma poln mrzlične dejavnosti. Zgodaj zjutraj začnejo prihajati tovorni avtomobili z dragocenim tovorom. Ob mraku so kmetovalci že dobro poskrbeli za svojo živino, kateri so pripraivili čim bolj udobno ležišče, in skrbno razporedili razstavljene poljske pridelke ter gospodinjske izdelke. Tisti, ki r.azstavljajo živino, najdejo mesto v paviljonih za živino in večkrat se zgodi, da si izberejo svoje ležišče ob kravi, svinji ali ovci, o kateri upajo, da bo odnesla nagrado. Ves dan imajo polne roke dela, kajti živali je treba čistiti, krmiti, napojiti, pomiriti in skrbeti, da ne bodo trpele zaradi vročine. Paviljoni za govejo živino so po navadi najboljši in najbolj zračeni, kar jih najdemo na sejmišču. Njihovi štirinožni stanovalci, ki so najlepši primerk’ svojih pasem in predniki visoko produktivnih čred, predstavljajo neizmerno poljedelsko bogastvo. Po prvem, dela polnem dnevu si večina lahko nekoliko oddahne in ima na razpolago več časa, da si ogleda razstavo. Moške privlačujejo paviljoni za živino in industrijski oddelek, kjer občudujejo vse novosti na torišču poljedelskih strojev in opreme. Zenske pa se po navadi usmerijo proti gospodinjskim paviljonom, razstavam ročnih del in paviljonom, kjer prikazujejo in učijo pravilno nego dojenčkov. V oddelku, ki je namenjen skrbstvu za otroke, lahko pustijo matere svoje otroke, da se udeležijo predavanj ali se brez skrbi nekoliko odpočijejo. Ko leže noč, se sejmišče izprazni, Ljudje odhajajo v dveh smereh. Večina jo ubere proti izhodu, za tiste, ki taborijo. Pa je pot krajša. Voščijo si lahko noč in se porazgube po svojih šotorih. Daleč preko sejmišča je slišati ropot težkih koles, kajti tiste kralje sejma plemenske merjasce, bike ali žrebce, katere je razsodišče že ocenilo, odvažajo domov in mladeniči ter dekleta, ki so jim bili dodeljeni kot spremstvo, odhajajo z njimi, da pridejo domov še preden vstane vroče sonce. RAZSTAVA »VZORNE HISEii Nedavno je bila v Londonu 29. razstava «vzorne hiše«, na kateri so bili razstavljeni številni novi izdatki za dom, na primer torbice vseh velikosti iz plastičnega materiala, odporne proti moljem in vlagi, posebna alarmna naprava za vhodna vrata, ki nas opozori na prihod obiskovalcev, električno segreta kopita za čevlje, ročna prha in električni čistilec za parketa ki deluje z veliko brzino ter je opremljen z žarnico, da lahko takoj opazimo vsa mesta na parketu, ki se še ne svetijo dovolj. Start tM hira. gine, bt>dobnhsl je mladine. je od ti>teja nuacneza, ki misli, da prlhr-ja vse od drugod. Vrtinci življenja mladega človeka nujno raneso v valove, kjer bo sporna i, rta življenj« ni 1« borba za vsakdanji kruh, temveč da je tej borbi priključen tudi boj za vse ostale pravice, in če te niso zavarovan«, tedaj pro- ki najbolj vključuje že mlsr dtno. Mladina sama lahko že na vsakem koraku naleti na sovraštvo, ki n* pozna niti razrednih niti drugačnih enakosti, temveč vidi v Slovencu zgolj osovraženo bitje. Od tod potem odrekanje vseh tistih pravic, po katerih postane človek šele zares človek. Od- vali še vse ostalo, kar nam pripada, kar smo v dobršni meri že imeli, pa nam je odvzel in uničil lašizem. Brez sovraštva, kot enaki z enakimi, bodo nastopali naši rnla-d' ljudje. Ce pa kdo misli, da mora odločati pri vsem le sovraštvo, tedaj naj se zaveda: kdor sej« veter, žanje vihar. Mladina stopa v življenje. Stopiti mora na mesto starejših, ki se umikajo. Prevzeti mora mesto, če je pripravljena ali ne, če je sposobna ali pa nesposobna. V t6m je pa pravzaprav usoda naroda. Kdor bo n» svojem mestu slabo pripravljen, nesposoben, ga bodo spodnesli in njegovo mesto bo osvojil nasprotnik. In zopetna osvojitev izgubljene postojanke je še mnogo težja, kot njena obramba. N* vse to naj mislijo mladi ljudje, ki bodo jutri vzeli usodo nas vseh v svoje rok*. Prvi maj pa naj pokaže, da je v naši mladini zdravje in moč — prvi pogoj za dobro pripravljenost. A. AškerC Naj današnji svet še tako hiti v svojem napredku, nad ustvarja se tako čudovit* stvari in naj se še Uko visoko vzpenja, ga vendar povsod »premija tista neločljiva senca, ki ga stalno opominja: vendar se boš moral umakniti, kajti drugi bodo priSM za teboj. Prišli bodo neizogibno — vrednejši ali n«, boljši ali pa ne, toda prisil bodo gotovo. In vzeli bodo vaje«! v svoje roke. Kako bodo vozili, se ne ve: tudi ni to zgolj od njih samih odvisno, a v mno-K očem bo p?, vsekakor odločilno, kako so te pripravili. Biti pripravljen, to je vse, pravi Hamlet. V doslednem izpolnjevanju njenih sedanjih nalog je najboljša in najbolj zanesljiva priprava mladine za njene bodoče naloge; za tiste naloge, ki jih bo prevzela, ko že ne bo več mladina. Vsak mlad človak se mora usposobiti za življenje. To dandanes ni tako lahko, pa naj gre za dijaka, za vajenca ali pa za mladeniča, ki bi se odločil, da bo gospodaril doma, na rodni grudi, da bo kmetoval. Zahteve vsakega učenja so danes večje kot včasih in tudi materialne žrtve so staršem ne malo breme. Pri vsem lem pa mlad človek niti nima popolne garancije, da čaka njegove pr*dne roke »lir njegovo šolsko izobrazbo primerno delo. Mogoče se bo moral jutri preusmeriti, zagrabiti za kaj drugega kot to, za kar se je izučil in pripravil — toda glavno je, da se v življenju znajde. Zato j« potrebno, da se nauči čim več In ne premalo; tudi na tem področju je življenje neprestani boj. Bil bi torej zelo nepreviden, kdor bi se spustil v ta boj nepripravljen ali kdor bi se z odlašanjem ve-ral, če* vse »e lahko nadoknadi posmeje. PoTneJe se lahko ie kaj zmest tn pokrpa, toda tega, kar bt se morei v tnla-do*U naučiti, ne boš nadoknadil. Današnji (as zahteva od vseh ljudi širših obzorij. Vsak pouk je pomanjkljiv, zato .je treba skrb« za Stršo izobrazbo. Predvsem pa mora vsak Slovenec že v svojih mladih letih skrbeti, da doseže tudi dostojno kulturno stopnjo. Zlasti na našem izpostavljenem ozemlju ne bt smelo biti človeka, ki bi mttlll, da se mora vedno ozreti v Isto smer, kadar sliši besedo kultura. Nasprotno, zavedati se moramo, da se nam z našo kulturo ni treba pred nikomer skrivati. .Samo seznaniti se moram« z njo. In tukaj nam poleg sole nudijo odlično pomoč knjiga to časopis, gl«da;<šče, koncerti, predavanja m »e toliko drugih pripomočkov. Slovenec, ki pezna kulturo svojega naroda, je obenem zaved-nejši, saj se bistveno rarllku- Bliža se prvi maj, in z njim telovadni nastop naše mladine. Zopet bomo imeli priliko spoznati njene sile in neusahljivo voljo za dosego vsega, kar ie lepo. Kdo naj koraka v vrstah ljudskih množic, ki proslavljajo ta praznik, kdo naj se žrtvuje za vse, kar predstavlja ta dan, če ne mladina? Tržaško delovno ljudstvo je doživelo že mansikako prvomajsko proslavo, na katero je bilo ponosno, toda gotovo so mu ostali najbolj v spominu tisti dnevi, ki so prispevali k počastitvi delavskega praznika naši mladinci in naše mladinke. Po veliki zmagi v NOB, ki je bila predvsem delo mladine, je ta čutila, da jo čakajo še velike naloge. Zato si je širila duševno obzorje, si krepila mišic*. Zgrnila se je v telovadne in športne odseke, ki so še danes povezani v Zvezi društev za telesno vzgojo. Tako nam je naša mladina v Okviru te organizacije naravnost pričarala prvomajske telovadne nastope, ki po veli- več.iih preizkušenj moralne in idejne moči naše mladine in hkrati moralna premoč tržaškega delovnega ljudstva nad preostanki tedanjega še vedno tlečega italijanskega šovinizma. Tisti dan je bilo zbranih na stadionu nad 100.000 ljudi, ki so praznovali prvi maj! Lahko rečemo, da se je takrat posebno v italijanskih demokratičnih vrstah zbudilo pravo veselje do telesne vzgoje, ko so videli ta veličaste-ni množični nastop. In vendar je nastopila mladina z dežele, katere velika večina do tedaj ni še nikdar telovadila. To je bil tudi največji pokrajinski zlet v Primorju in Trstu, ki ga je ZDTV organizirala in izvedla z vso točnostjo. Vsakogar je prešinil duh borbenosti in ognjevitost, ki sta vladala V gledalcih in telovadcih. Komaj nekaj tednov kasneje so naši fantje in naša dekleta nastopili na fizkultur-nem dnevu v Ljubljani. To pot je izvajalo okrog 5000 primorskih telovadcev in telovadk proste vaje; kritje, strumnošt, harmonično prelivanje gibov je odlikovalo tudi našo mladino, ki j« nastopila samostojno. Se isto poletje je ZDTV sodelovala a svojimi telovadci in telovadkami na festivalu dela V Ajdovščini in na podobni proslavi v Gorici. Prvič je nastopilo nad 2500, drugič okrog 1500 mladincev in mladink. Nič manj veličasten hi bil telovadni nastop za 1. maj 1947 v Trstu, na katerem je sodelovalo s pravo dinamično silo OkrOg 9000 telovadcev. Ta nastop, ki številčno ni zaostajal za prejšnjim Iz preteklega leta, j« pokazal pri Uvajanju prostih vaj in ostalih telovadnih točk Že mnogo večji tehnični napredek. Se istega leta je bil v Lipici pionirski dan, kjer Je nastopilo s telovadnimi točkami nad 1500 dece. Iste dni Pa se Je zastopstvo naše mladine udeležilo velikega vsezveznega fiakultumega izleta v Beogradu, kjer je nastopil« • posebnimi vajami. Za tržaško mladino Je bilo to eno najlepšth doživetij. Po tekmi za balkansko prvenstvo y orodni telovadbi in po velikem nastopu dne 26. septembra v Kopru, kjer J* za proslavo festivala dela sodelovalo 4000 telovadcev in telovadk, J« prešla ZDTV v do-do, ko J* po aklenltvl mirovne pogodbe z Italijo In priključitvi večjega dela Slovenskega Primorja in Istra omejila delovanje samo na Svobodno tržaško ozemlje; s tem je odpadel velik kader mladine in a njo tudi telovadnih vaditeljev. V tem razdobju smo videli telovadni nastop na dan 1. maja 1948, na katerem je nastopilo še vedno Veliko število telovadcev (nad 3000) ter isti dan okoli 1000 telo-vadcev v Kopru. Člani tn čla nlce so tudi t« pot Izvajali proste vaje Z neverjetno lahkoto ln eleganco, d asi to bi- pade celo pravica do dola in do kruha. Ogromno je sovražnikov, ki napadajo delovnega človeka v odprtem boju ali pa iz zasede. Boj postan« še težji, ko se pridruži še narodnostno sovraštvo. Ako je življenj« delovnih ljudi v borbi z njihovim večnim sovražnikom — izkoriščevalcem težko, tedaj je te toliko težje življenje tistih, v katerih vidijo sovražniki ne toliko sredstvo, ki ga je treba izkoristiti, temveč nekaj, kar je treba čira-prej uničiti. Slovenci v Trstu smo izpostavljeni takim uničevalnim silam. UnMttt se sicer ne bomo dali, vendar pa je rts, da nas neprestani boj za narodni obstoj ovira, d* ne moremo posvetiti vseh tvojih sil drugemu delu. Res pa je tudi, da nas prav ta neprestani bo) utrjuje; in bel) ko se v nas zaletavajo, bolj bodo morz/i spoznati, da si bodo razbili glavo. Bolj ket bežba za katero koli drugo stvar je prav borba /a narodni obstanek tista. rekajo nam pravico do šole in zgolj naključju, da pri tem nimajo popolnoma svobodnih rok, je pripisati, da niso slovenske šole že zatrte kot pod fašizmom. Odrekajo nam pravico do uporabe materinega jezika na občinskih In drugih uradih in ker imajo v teh ustanovah vso oblast, lahko nad nami izvajajo tako fašistično nasilje. Isto se dogaja na sodišču. V občinskem svetu, kjer so izvoljeni predstavniki slovenskega naroda, tl predstavniki n« »mejo govoriti v svojem jeziku. In vrsta primerov »e ne neha tako kmalu. Odrekanju pravice do uporabe materinega jezika se pridružuje še vsakovrstno zatiranj« in sovraštvo, ki se pri naših nasprotnikih naseli že v nežna otroška srca. Nasa mladina ne ho gojila sovraštva. Toda to ne pomeni, da bo mehka, uklonljiva., neodločna, kadar bo treba nastopiti v obrambo našega jezika, naših nacionalnih pravic, jn kadar bo treba zahte- 1* ižredno težke. Simbolične -vaje, ki so predstavljale borbo zasužnjenega naroda ia ŠVObodo, so močno Vplivale na desettisoče gledalcev. Na višku je bila tudi orodna telovadba. Kot da bi hotela preprečiti bližajoče se dogodke, je ZDTV še v juniju tega leta organizirala okrožne telovadne nastope v posameznih krajih in sicer: v Kopru (3000 telovadcev;, isti dan v Miljah (1000 telOV.), nekaj kasneje v Trebčah (400 telovadcev), v Bdi juncu (750 telovadcev), in še v Trstu pionirski dan, kjer je nastopilo nad 1000 moške in ženske dece. Vsi ti nastopi so pokazali visoko zavednost naše mladine, njeno disciplino in organizatorsko sposobnost. Tržaški telovadci in telovadke so s* v družbi z Jugoslovanskimi fizkultumlkl udeležili še XI. vsesokolskeg* Zleta V Pragi, ko je prišlo do objave resolucije informblro-ja. Pred to objavo je skušala vsa tržaška reakcija tn iredenta uničiti moč in delovanje ZDTV, po resoluciji pa so jim začeli pomagati ie komlhformlsti, da bt onemogočili športno in telovadno delovanje naše mladine. Toda ni jim uspelo. Naši pra- V| mladinci in mladinke So ostali zvesti svojim prvotnim idealom, bili so složni ter prežeti trdne volje, da hočejo tudi v bodoče delati za ko- Izkoristite še te štiri dni, da še vaje br NEDELJA: ud 9. do 12. vse kategorije na stadionu 27. IV. Prvi maj. PONEDELJEK: ob 10,30 v krožku O. Zupančič, ob 17. v Dom-28. IV. ju in Dolini pionirji, ob 20 članice v Sked- nju, člani v Lonjeru, Ob 20.30 članic* na Pro. seku in Borštu - Ricmanjih, ob 21, člani v Bazovici. TOREK. ob 10, pionirji na stadionu prvi maj, ob 14.30 29. IV. pionirji na stadionu Prvi maj, ob 17. pionirji v krožku Aiello, pri Sv. Ani, ob 18. pionirji v Plavjah, ob 20 članice na Opčinah, v Nabrežini, člani in članice v Sempolaju in na stadionu Prvi maj, Ce bo lepo vreme, sicer v Ul. Roma riatl mladine in delovnega ljudstva. V veliko oporo je bil ZDTV stadion «Prvi maj» V Trstu, ki je hkrati predstavljal naša edino športno sredi- kem stevrlu sodalujočlh, kakor tudi po kakovosti nimajo primera v < preteklosti tr-žafkeg« življenja. Seveda ne smemo posabiti, da se Je raztezalo delovanje ZDTV v prvih dveh letih po vojni na vse ozemlje Treta, Slovenskega Primorja m Istre. Zanos mladine teh let, ki se Je s pravim veseljem pridružil* ZDTV, in njeni kasnejši u-spehi so dvignili to organizacijo v najmočnejšo športno organizacijo na tem ozemlju. Iz začetnih poganjkov smo po končani vojni »a 1. maj doživeli telovadni nastop, ki 3« prekosil vsako pričakovanje. Kako ne; saj smo gledali 9116 telovadcev ln telovadk, ko so skladno In točno Uvajali proste vaje, da ne govorimo o drugih točkah tega nastopa. To j« bila ena naj- Storimo vse, da bo tudi letos čim lepše uspel naš 1. MAJ CANKARJEVA BESEDA O KULTURI V TRSTU PRED 45 LETI ozoosvobo ene Utvaeli v vanje s 4, strani) le k'avLViharn° živl-jenje in »topil, Umr ' Cpp se %io * brila Se ni tako 'asno [Uudstvc -med narodom tliir Pl’ešeren je bil razumi: ljudstvo ga ni klttfS ’ nieS°ve Pesmi, ftenefc k so 2veneIe in **■ •tvo iH, fz 0dmeva - ljudje (jJ-!? ni slišalo. Začela se I v0jL\V,ta tragedij. Vsi nato, m. Pravični pesni- kisoil •• ln 2nanstveniki, °o voiin -j11? in moč- il Ja»SK-adali dal3e in više »K1 nase kulture - vsi jo src*? - svo;le Početje s svo-V nalfS *voiim življenjem, bil"^ ki so ga ljubili; so bilo in moralo bi-drugače, je rlednPredavanja na- Via 1 r 2'5' aprila-li -j?! sem pravi, delavce, HtionK ,n® strokovno ne po v orn^rsani2irani' Sedeli so V'Pla:'mi obrazi. Pisa-‘j* slabo «^°b po§ledu na _ »DO «Od Sramu m evrfan pčah v: zatohli krčmi z izi. P . jledu p . - ''od sramu in srda«. ljudje 'kuitf61111 Kaj niso U ** slon; rai delavci? Kaj Učenih ,k-uHura na n-lih Sonel?®! P]ečih. kakor je Srška kultura n= eelptov, rimska kul-•Ožaiev? ^ .cdl vsenarodnih ®t{evariv. ni de'° tel1 za' 9* katnl neP°znanih, temelj, kuski,,,'"1 ^toni zidani babi- ^fePipk'Ul,,Ure? Volu vJ, sla v svojem ft® in ,^5p?r?dno s politič-^liUčno^1 m razvojem. V Ijeniu ,» ln državnem živ-!“tičanii„)e uvellavljala moč tlenju i a- v socialnem živ-ftomeiVnnaVT a! kapitalizem kolikor n vsa kultura, ttiaijiftniu Pojavlja v svojih ®ka u j ' ie postala meščan-Jie reL„apitalistična. ali bo-v služ-kapitaliz- Stopna - ?®s^aostva m ’^u t i5 ‘ kult 'kjo „ T aiski kuliji kop- V 1. kila se,ika..niasa ljudstva je o; fci.ii j101 delom produ-JUnioni v5e' .ne Pa n-’en kom ‘i V TKltajski kuliji kopijo" n.ra.P.swaalu diamante. cen Krpa jih dame v New delavke v Belgiji iz- delujejo dragocene čipke, nosijo pa jih demimondke v Parizu. Kakor si je osvojila moderna kapitalistična družba ljudske roke in ljudsko delo, tako si je zasužnjila tudi umske delavce. Pisatelj, umetnik, znanstvenik je prav tak hlapec in suženj meščanske družbe, kakor tvorniški, železniški. rudniški delavec. Duševno blagostanje, duševna kultura se ne da misliti brez materialnega blagostanja, brez materialne kulture. Kje je izhod iz tega. Kadar pogine ta gnila, z vsemi hudimi in poglavitnimi grehi obložena družba, takrat ne sme poginiti z njo, kar so zgradili v njenem okrutnem suženjstvu naši kulturni delavci. Takrat se bo pokazalo, da so naši. kulturni delavci v suženjstvu krivične in nepoštene družbe delali za ljudstvo. Vse, kar so delali in kar so ustvarili, vse. za kar so trpeli in umrli naši delavci od Trubarja in Dalmatina, od Matije Gubca in puntarskih kmetov do Prešerna in Ketteja in do vseh tistih, ki trpe in delajo v sramote polni sedanjosti — vse tisto bo nekoč svobodna last svobodnega ljudstva! Kadar mu pribori socialna revolucija to veliko poslednjo pravico, nam bo priborila z njo tudi mogočno ljudsko kulturo. A pot k temu cilju? Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj — boj za popolno socialno in politično osvo-bojenje, zakaj brez politične in socialne svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, dotlej bo tlačanilo,- dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvabojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje. kejor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.« Nad temi Cankarjevimi besedami, ki jih je izrekel v Trstu pred petinštiridesetimi leti, se lahko tudi danes zamislimo. , St. K. tild m t h Giocondski smehljaj (Nadaljevanje s 4. strani) «Upam. In danes mi je precej bolje.« Mr. Huttona je bilo sram. Koliko je pripomoglo pomanjkanje simpatije z njegove strani, da ji ni bilo vsak dan dobro? Toda preudaril je sam pri sebi, da je bil to samo občutek in da ji dejansko ni bile bolje. Simpatija ne izleči bolnih jeter ali slabotnega srca. «Draga moja, če bi bil na tvojem mestu, bi ne jedel tega rdečega grozdičja«, je dejal nenadoma zaskrbljeno. «Saj ves, da ti je Libbard prepovedal vse. kar ima olupke in peške.« «Jaz ga imam pa tako rada«. je ugovarjala Mrs. Hut-tonova. «in danes mi je tako dobro.« «Nikar ne bodite tiranski«, je rekla Miss Spence in pogledala najprej njega, potem pa njegovo ženo. «Pustite ubogi bolnici, kar si želi; dobro ji bo delo.« Položila je roko Mrs. Huttonovi na roko in jo je dva ali trikrat ljubeznivo potrepljala. «Hvaia vam, draga Miss.« Mrs. Huttonova si je naložila Piiiiict 1ibedni&tvtt' OBNOVIMO STIKE ^ed šolo in domom ^ Martin UviUeli ljudstva An-f0*4 in .t/, R je napisal: ^ sestrici sta dve, a'4 ta * *°la ’n d°nl upo-t8da0sjj l2rek neprecenljive * I vtzn? pravo >n dobro šol- 5* £rmIadine- tGmvs* V Z4ve,,fa Prehujanje na-J>1 u med našim ljud->tHjstvonuino potrebno, da II ‘iekrl* stoPi med ljudstvo. :? ki učn“J.lh časih je ljudsko-hVlh jn ; v prosvetnih dru- 2*1 v ar°dnih čitalnicah L>! ’®o o lle"!e z odraslo t ''ih lM_n?PaR hudi s starši h?1>lu,' nitr°lt' .,raRrat tudi nl‘ u vPisal pr'®10 na misel, da ‘Nki a v n1 v. PoSl!jal svojega ^daj lJansko šolo. *h u«, 5ePrav se v naših italijanski jezik. 'oga;. ZaHhog da a,"'«, da .r čedalje češče v% in 1 °,venski starš’ vPi-4bta*ii*nsk^ 0 av°ie otroke 1. 6vitn i, P°tujčevalnico z >1 niiK®°v,orom- da je to v L ^rastejo °trok' da bodo n.“n5činP ’ 2 znanjem ita-Nti 021 roma St'“' z italiian- ^*to n • Ta Pomislek it0 Prav ” emeljen. kar je k Večhrat n tem mestu tudi V*edoltazi apIsano in podpr- tr.l1' brišetm°ral tudi učitelj limiti •!' ,v. «ik s star«i. mim pa ne’ bi bilo potrebno pripogibati glave pred poštenimi Slovenci m Italijani. Žalostno dejstvo je, da neka. teri učitelji niti ne stanujejo v kraju, kjer poučujejo, ampak v mestu, od koder vsak dan zjutraj tik pred pričetkom pouka prihajajo v šolo in takoj po končanem pouku spet oddrdrajo s kolesom v mesto. Učitelj bi moral biti na razpolago staršem svojih učencev, če bi želeli govoriti z njim. Naloga šolskih predstojnikov bi bila, da zadevo prouče in ukrenejo potrebno, da se te prežalostne razmere urede in zboljšajo v korist našega naroda. Učitelji! Zavedajte se svoje narodne dolžnosti! Zanimajte se in delujte za popravo sra mote. ki si jo naprtijo naši ljudje z vpisovanjem svojih otrok v italijansko šolo, razna redovalnico slovenskega življa. Tudi drugi slovenski razumniki, kakor tudi preprosti zavedni Slovenci naj se pridružijo tej akciji za preprečitev nadaljnjega, potujčevanja slovenskega naroda. Tudi slovenska duhovščina mora uporabiti vsako priliko za pouk nevednega ljudstva v tem smislu Se nekaj: govori se, da bodo v mesecu maju v Zavijali odprli «Asilo infantile«. Pravično bi bilo, da bi istočasno odprli tudi otroški vrtec za Vn l'Prepričati, da I slovenske otroke, saj je v Zav-i' n otrnk več Slovencev °ven«;t ce 01 obisko- | Janov. J. B. nslCo šolo njim nadučitelj v pokoju dušenega grozdičja. <(Prav, ampak jaz ne bom kriv, če ti bo spet slabo.« «Ali pravim, da si kdaj kriv. dragi?« «Saj nimaš ničesar, zaradi česar bi me lahko krivila«, je Mr. Hutton igrivo odgovoril. «Jaz sem najpopolnejši soprog.« Po kosilu so sedli na vrt. Iz senčnatega otoka pod staro cipreso so gledali čez ravnino, po kateri se je širila trata in v kateri so se gredice rož svetile s kovinskim sijajem. Mr. Hutton je globoko vdihnil topli in vonjavi zrak. ((Dobro je živeti«, je dejal. «Ziveti, da«, je ponovila njegova žena in je iztegnila biedo. v sklepih zateklo roko v sonce. Hišna je prinesla kavo: srebrne posode in majhne modre čašice so razvrstili na zložljivo mizo blizu skupine stolov. «Oh, moje zdravilo!« je zaklicala Mrs. Huttonova. «Ste-cite v sobo in ga prinesite, Klara, ali hočete? Bela steklenica na bifeju.« «Bom šel jaz«, je dejal Mr. Hutton. «Jaz moram iti itak iskat cigaro.« Tekel je proti hiši. Na pragu se je za trenutek obrnil. Hišna je šla nazaj čez trato. Njegova žena je sedela v svojem ležalnem stolu in odpirala sončnik. Mi*s Spence se je sklanjala nad mizo in natakala kavo. Odšel je v hladni zrak hiše. »Ali imate radi sladkor. v kavi?« je vprašala Miss Spence. «Da, prosim. Dajte mi ga precej. Pila bom kavo po ztjravilu, da bom oplaknila okna po njem.« Mrs. Huttonova je slonela pfav nazaj na stolu, nizko nad oči je držala sončnik, kakor bi hotela žareče nebo izključiti iz svojega pogleda.. Za njo je Miss Spence rahlo zvončkljala s skodelicami za kavo. «Dala sem vam tri velike žlice sladkorja. To vam, bo vzelo oni okus, In tu je zdravilo.« Mr. Hutton se je vrnil in prinesel vinski kozarec do polovice napolnjen z bledo tekočino. «Dobro diši«, je rekel, ko ga je izročil ženi. «To je samo vonj.« Izpila je na dušek, se stresla in na-kremžila. «Uh, kako je zoprno, Daj mi kavo.« Miss Spence ji je dala skodelico; Huttonova je srkala 12 nie- , ,>,> «Kakor sirup ste jo osladili. Toda dobro je po tem odvratnem zdravilu.« Ko je minilo poj treh, je Mrs. Huttonova jela tožiti, da ji ni dobro kakor poprej in je šla v hišo ležat. Njen soprog bi bil rad kaj zinil o rdečem grozdičju, toda premagal se je; zmagoslavje takih besed, kakor so «saj sem ti povedal«, bi bilo prelahko izvojevano. Namesto tega je bil ljubezniv, ponudil ji je roko in jo peljal v hišo. ((Počitek ti bo dobro de.», je dejal. ((Obenem ti moram povedati, da bom prišel domov šele po večerji.« «Toda zakaj? Kam pa greš?« ((Obljubil sem. da pridem danes zvečer k Johnsonovim. Saj veš, da morava govoriti o vojnem spomeniku.« «Oh, želela bi, da bi ne šel.« Mrs. Hutton je bila skoraj v solzah. «Ne maram biti sama v hiši.« «Toda, draga moja, že pred tedni sem obljubil.« Zoprno je bilo tako lagati. «Zdaj pa moram iti in malo pogledat k Miss Spence. Poljubil jo ie na čelo in šel spet na vrt. Miss Spence ga je sprejela z namigavanji' in napeto. «Vaša žena je hudo bolna«, je ustrelila vanj. «Zdelo se mi je, da se je razživela, ko ste prišli.« «To je bilo samo živčno, samo živčno. Opazovala sem jo natančno. S srcem v takem stanju in spričo pokvarjene prebave — da. pokvarjene — se lahko vsemogoče primeri.« «Libbard ni tako brezupnega mnenja o zdravju uboge Emilije.« Mr. Hutton je pustil vrata, ki so vodila z vrta k 'dohodu, odprta; voz Miss Spence pa je stal pri glavnem vhodu. «Libbard je samo podeželski zdravnik. Poklicati bi morali specialista.« Ni se mogel zdržati smeha. «Na smrt ste zaljubljeni v specialiste.« Miss Spence je v obrambo dvignila roko. «Resno govorim. Mislim, da je uboga Emilija v zelo slabi koži. Vse se lahko zgodi vsak trenutek.« Pomagal ji je stopiti v voz in je zaprl vrata. Šofer je pognal stroj in zlezel na svoj prostor, pripravljen, da bo odpeljal. «Naj ukažem, da bo ustavil?« Ni imel poželenja, da bi nadaljeval razgovor. Miss Spence se je naslonila naprej in je izstrelila a la Gioconda v njegovo smer. ((Zapomnite si, pričakujem vas kmalu.« Mehanično se je zarežal, nekaj spodobno zamrmral in pomahal z roko, ko se je voz premaknil. Bil je vesel, da je sam. Cez nekaj minut se je. Mr. Hutton sam odpeljal. Doris ga je čakala na križišču. Dvajset milj od doma sta skupaj večerjala v obcestnem hotelu. Bila je ena onih slabih dragih večerij, ki jih kuhajo samo po podeželskih hotelih, kamor zahajajo avtomobilisti. Mr. Huttona je jezilo, toda Doris je ugajalo. Ona se je vedno vsega veselila. Mr. Hutton je naročil šampanjca, ki nj bil prav dobre znamke. Želel si je. da bi bil prebil večer v svoji knjižnici. Ko sta se odpravila domov, je bila Doris nekoliko dobre volje in skrajno nežna. V vozu je bilo zelo temno, toda če sta pogledala predse, čez negibno postavo M’Naba, sta lahko videla svetlo in ozko vesoljstvo oblik In barv, ki so jih električne obločnice izkopale iz teme. > Ko je prišel Mr. Hutton domov, je že minila enajsta ura. V veži je srečal dr. Lib-barda. Bil je majhen človek nežnih rok in lepo oblikovanih potez, skoraj ženskih. Njegove rjave oči so bile velike in melanholične. Navadno je izgubljal mnogo časa s tem, da je posedal pri bolniku na postelji, žalostno gledal skozi te oči in govoril z žalostnim, tihim glasom o ničemer. Njegova oseba je izpuhtevala prijetno vzdušje odločno antiseptično sicer, toda obenem milo in diskretno odišavljeno. «Libbard?» je rekel Mr. Hutton presenečen. «V: ste tu? Ali je moja žena bolna?« (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) studii knjižnica v Trstu Prejeli smo navedene knjige: Bunc Stanko: Slovarček .tujk. Kranj 1952. Conrad Joseph: Mladost. (Mala knjižnica 51.) Lj. 1952. Derganc Mirko: Prva pomoč. Priročnik za sanitejce. Lj. 1951. Gradnik Alojz: Kitajska lirika. Druga pomnožena izd. Maribor 1951. Jurčič Josip: Sosedov sin. (Klasje 29.) Lj. 1952. Kotnik Janko: Angleška slovnica. Lj. 1952. Laberenne Paul: Nastanek svetov. (Prirodoznanstvena knjižnica 7.) Lj. 1951. Levstik Franc: Martin Kipari. (Klasje" 31). Lj. 1952. Mann Heinrich: Podložnik. Lj. 1952. Mikuš Radivoj Franciscus: A propos de la syntagmati-que du prof. A. Belič. K sin-tagmatiki prof. A. Beliča. Lj. 1952. Minarik Franc: O staroslovanskih svečenikih, čarodejih in vračih. Lj. 1951, Narodopisje Slovencev. U. del. Lj. 1952. Naši zbori. Leto VI. štev. 3. Orthaber: Skrajšana predavanja o planiranju gospodarstva... Petrovič Veljko: Prepelica v roki in druge novele. Lj. 1951. Svet v številkah. Zbrala in uredila Drago ' Potočnik, Stane Zrimec. Lj. 1951. Reed John: Deset dni, ki so pretresli svet. Lj. 1951. Slovenska jezikovna vadnica za niž. razr. gimnazij. Lj. 1951. Slovenski etnograf. Letnik III.-IV. Lj. 1951. Tavčar Ivan: Zbrano delo 1. knjiga. Lj. 1951, Tolstoj Lev Nikolajevič: Vojna in mir. .Lj.„1951. Vodnik Anton: Zlati krogi. Izbrane pesmi. Lj. 1952. Vohuni in skrivnost atomske bombe. Maribor 1952. Woinicz‘ Ete! Lilian: Obad. Lj. 1951. Zgodovina za osnovne šole. Lj. 1952. Zunanja trgovina. Sestavila Lah Martin - Vezjak Danilo, Maribor 1952. Roletto Giorgio: Trieste ed i suoi problemi. Situazione -Tendenze - Prospettive. Trieste (1952). Kent Rajrmond P.: Money and Banking. New York (Cop. 1947). JUCI •ftnie- l’EPA Draga Pepa! Prav iskreno sem vesela, ker se bliža praznik dela. Encf misel nas preveva, en občutek nas segreva, prvo, glavno nam je zdaj: Evo, spet je 1. maj! Za ta dan pustimo stroj in obrišimo si znoj! V kot naj danes gre vozijo, oblic, stružnica in šilo, knjiga, svinčnik in pero, nakovalo, kladivo. in sekira, klešče, dleto, grablje, žaga, koš, rešeto, nož in dreta in kopito, zajemača, metih, sito in lopata in motika ... Skratka: Danes mir je. Pika! S škarjami, in nitjo tanka odloži naj. Se šivanka, naj počaka travnik, njiva, tud’ živina naj počiva. Danes vse povsod miruje, prvi maj naj vse praznuje! Ko orodje odložimo, zraven še doma pustimo vse skrbi in razprtije, vse vsakdanje ničarije. Cisti, praznični hitimo v zbor. da si roke podamo in da zvesto in veselo spet in spet si ponovimo, da nas veže skupno delo in. da vsi, prav Vsi imamo eno skupno misel samo. Tu na svoji grudi rodni hočemo živet' svobodni! Prošlo več kot tisoč let je, odkar naši praočetje tukaj so se naselili ... Kljubovaje vsaki sili skozi žalost in veselje rod za rodom tu živel je, z delom, znojem in krvjo je posvetil to zemljo. V delu in naporu vztrajni, sebi zvesti, neomajni. o slogi in ljubezni trajni tukaj hočemo živeti, tukaj hočemo umreti’ Naše težnje, naše želje eno samo so povelje: Da držimo, kar imamo, se življenja veselimo; tujega si ne želimo, toda svojega ne damo! Prosta torej in vesela maja prvega donela bo visoka pesem delal Pa na svidenje tedaj, Pepa! Živel prvi maj! JUSU) IR RikO Justo: Kaj pa ti je, Riko, da se tako klavrno držiš? Riko: Oštja, ne vidiš, kaka smola. Oni dan sem sklical množični sestanek na Opčinah; ljudje pa so šli raje na predavanje o humorju in pred menoj so zijale prazne stolice. Justo: Kaj hočeš, Riko; ljudje se pač včasih radi malo nasmejejo. Riko: Oštja, kaj misliš, da se pri meni ne bi bili nasmejali! italijanski nogomet Nogometaš A.: Slišal sem, da letos vsi severnjaki mislijo zapustiti italijanske nogometne klube. Nogometaš B.: Potem gremo lahko vsi v serijo C. lisec in Jakec Mihec: Mnogo se sedaj ob volitvah govori o «apparen-tamentih«. Ali mi lahko razložiš. kaj je to? Jakec: Dragi Mihec, to pomeni, da več strank združi svoje alasove za dosego skupne zmage. Mihec: Aha. razumem! To-r-ej nekaka politična žlahta, Pa misliš, da bo to kaj koristilo občini? Jakec: Ne vprašuj tako otročje! . Saj veš: Zlahta — raztrgana plahta! M vrstami Atlantske priprave so v dobrih rokah. Ze delj časa sb pri francoskem ministrstvu za narodno obrambo izgini-njali na tajtnstven način skrajno važni dokumenti. Protišpijonažna služba je napela vse sile, da bi odkrila zločince ter postavila vse ministrstvo na glavo. Končno je dognala, da tajinstveni vohun ni bil nikdo drugi nego vdova Canon, ki je bila pri ministrstvu nameščena kot čistilka in je vsako jutro pospravljala uradne prostore. Pri zaslišanju je podjetna vdova izpovedala, da je listine jemala za ((domačo uporabo« 'er ž njimi zavijala jajca, jabolka, kruh in še drugo. Med vrstami: Evropa lahko mirno spi. Njena obramba je v dobrih rokah! * * # Glava v oblakih. «Giornale di Trieste« od 25. t. m. objavlja poročilo svojega dopisnika iz Londona, v' katerem ta med drugim piše: «Za sedaj ni upanja, da bi se v Trst povrnili italijanski vojaki in italijanska zastava«. Med vrstami: Kaj pa ti ljudje sanjajo? Lepo je nositi glavo v oblakih, toda padec bo tem hujši. MATICA HRVATSKA (Nadaljevanje s 4. strani) šel do besede, ko smo tako pred vojno kakor tudi po vojni imeli priliko gledati toliko enodnevnih veličin. Med prevodi iz tujih literatur, k' i'11 lzdaja MH, je treba posebej pohvaliti izdajo Shakespearovih del. Tri knjige so izšle pred leti, sedaj pa je MH izdala zapovrstjo kar pet del, in sicer ((Nevihto«. ((Julija Cezarja«, «Kar hočete«. ((Zimsko bajko« in ((Riharda HI.» y prevodih Milana Bogdanoviča m Slavka Ježiča. Prav tako je treba omeniti pravkar izšli prevod (Miroslav Kravar) obsežnega (skoraj 600 strani) dela I. M, Tronskega ((Zgodovina antične književnosti« in pa prevod (dr Ivo Hergešič) mladinskega dela Hugha Loftin-ga «Pripovijest o doktoru Dolittlu« Pravkar izide tudi antologija slovenskih partizanskih novel, kakor jih je Cal8lln zl°čin- I kriminologi, torni 9*»hi Sa spora, imajo ^ 80« ^ Sutv,0r?anizirano ><>1 0 and stal- In skem» >U° f istovet‘nmatSko 2l0_ glisto* kontni ’ orSanizira- Sja° in neeiLse P°ra'a i? kar na to , „xka 60cialna 4a ” PadaUevanja krit ^‘aiQPie korenfnV°Vanja' ki a? RliLStruktur" AKRloboko v sicer spre- bila za A- J«' domovina, b^io J« ita kriminal- LV C 30,5 seslai */ *vv; . * LHm _ sestav tre j tema talite zacij našajo na socialno zgradbo te države. V tem nastajajo krimi-nogeni spori in v teh se jav-. Ijajo simptomi dezorganizacije. Ako hočemo razumeti prirodo ameriškega kriminaliteta, moramo doumeti prirodo konflikta, ki vodi do tega. Brez dvoma da je socialno-ekonomska struktura ZDA kapitalistična. Zaradi tega se lahko vprašamo, kateri so ti konflikti, ki so tako globoko zakoreninjeni v njihovi strukturi, kateri je socialen povod tem konfliktom in če druži trditev uglednih ameriških kriminologov, da se u-spešno pobijanje kriminala lahko zamisli samo s spremembo družbene strukture. Verjetno, da je takih vzrokov mnogo, zaradi tega se bomo pomudili samo pri osnovnem. Ker je govoru o kapitalistični družbi, je osnovni konflikt •ravno spor razredov ali kakor Catitor trdi, spor med onimi ki imajo in onimi, ki nimajo. Gre namreč za neenako razdelitev proizvajalnih sredstev. Oni, ki teh sredstev nimajo, in to so deiovni ljudje, težijo za tem. da bi ta sredstva postala dostopna vsem. Ta konflikt je globoko zakoreninjen v socialni strukturi ameriške družbe. Vendar se sprašujemo ali je ta konflikt direktno kriminogen? 1 ija še nimajo. Prvi branijo svoj Gotovo naletimo na zločine, ki | monopolni položaj z zakoni, kašo posledica tega spora. Predvsem so to zločini proti državnemu ustroju, tako imenovani politični, vendar ameriško organizirano zločinstvo, raketer-stvo in gangsterstvo ni v neposredni zvezi z razrednim konfliktom razen onih konfliktov, k; so nastajali za zaščito dela. V posredni zvezi pa gotovo obstajajo, ker zaradi tega nesoglasja niso vsi državljani enako zainteresirani na nadaij-niern obstoju kbnkretne družbene ureditve, ki je rezultat dela manjšine in ki ima predvsem pred očmi svoje specifične interese. ’ f Vzrok organiziranega zločinstva v kapitalistični družbi Kateri konflikt je končno neposredni vzrok organiziranega zločinstva v kapitalistični diuz bi? Lahko rečemo samo, da je samo konflikt, ki nastaja v borbi za zasedno lastnino sredstev za proizvodnjo. K a oni strani so kapitalistično usmerjeni meščani. ki slonijo na zakonskem temelju, na drugi strani pa so oni, ki tega zakonskega teme- tere so si sami ustvarili, dočim drugi uporabljajo silo. Konflikt sestoji v borbi za oblast. Razumljivo je. da kriminalnim organizacijam ne gre za to, da fci si osvajale množice, ampak težijo le za tem, da bi jih te množice v njihovi borbi z vladajočim razredom ne ovirale. Množice tej '■ borbi v glavnem prisostvujejo kot nevtralni o-pazovalci, četudi marsikdo gleda z naklonjenostjo na organizirano zločinstvo. To naklonjenost lahko razlagamo z zadovoljstvom množic pri opazovanju medsebojne borbe nosilcev kapitalistične ideologije. Pomisliti moramo, da so kriminalne organizacije močne, da so »država v državi«, da imajo svojo vLado, da imajo centralne oblasti podobne ministrstvom, da imajo svoje finance, svojo oboroženo in tajno policijo. V stvari gre za borbo neprivilegiranega kapitala proti privilegiranemu Zaradi tega organizirana kriminaliteta pomeni znatno slabljenje kapitalizma, zmanjšuje njegovo odporno moč. in deluje kot zavora v njegovem razvoju. Vsaka politična borba teži za oblast. V tem primeru je borba dveh organizacij z istovetnim pogledom na svet. Ta borba se vodi z enakimi sredstvi, z organizacijo, ki je podprta s rilo. kljub temu da so sredstva državne organiz.acije mnogo močnejša od sredstev kriminalnih organizacij in vendar niso tako močna, da bi te organizacije uničila. Vse to je socialen patološki proces. Sicer ni pereč, pač pa stalno slabi organizem. Ce smatramo kapitalizem kot nesodoben, kot socialno ekonomsko obliko urm ditve v svoji zadnji razvojni fazi, predstavlja organizirani kriminalitet sredstvo za uničenje kapitalizma, simpton za njegovo razpadanje, četudi se organizirani kriminalitet ima s socialističnega gledišča kot popolnoma negativno obliko socialne organizacije. Tako ima kriminaliteta svojo socialno vlogo. Delovanje organizirane kriminalitete na socialno družbo lahko primerjamo delovanju strupa na človeški organizem. Ce tega damo v določeni količini, lahko vpliva kot zdravilo. Tako tudi organizirani kriminal s vojim delovanjem pri uničevanju kapitalizma doprinese jačanju socialne organi zacije za izgradnjo nove social ; ne strukture (KONEC) pred dvema letoma izbral Miško Kranjec (knjiga se je namreč zaradi tiskanja na Reki močno zakasnila). Ob koncu bi rad opozoril le še na nekaj pomembnejših izdaj, ki1 jih MH pripravlja za bližnjo bodočnost. Na zadpjem občnem zboru je bilo posebej in v zvezi z dogodki predlagano in sklenjeno, da bo MH od letos naprej izdajala popularne knjige namenjene istrskemu ljudstvu. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo od prihodnjega leta MH vsako pomlad nagradila s 100.000 din književno ali znanstveno delo, ki je v preteklem letu izšlo med njenimi knjigami. Izmed najpomembnejših izdaj MH. ki jih pripravljajo, omenjam: četrto knjigo zbirke «Hrvatska kritika«, v kateri bo prikazan Matoš; Rudi Supek, Psihologija meščanskega pesništva: dr. Kruno Prijatelj, Baro^ v Dalmaciji; Burckhardt. Renesansa; dva pomembna zbornika, posvečena prvi Reki in drugi Zadru s katerih izdajo bi bilo treba pohiteti; knjigo čakavskih narodnih pesmi. Mislim, da je teh nekaj sumarnih podatkov dovolj m da je vloga, ki jo MH vrsi danes ne samo v hrvatskem, ampak nasploh v jugoslovanskem književnem in kulturnem življenju, tolika po svojem obsegu in taka po svoji vrednosti, da ustanova zasluži vsestransko priznanje. TONE POTOKAR RUMI visokokvalitetni 2-GllindrsKi motorji 125 kub. MODELI Turizem - Luksus Šport - Scooter 5 % sezonski popust Prodaja na obroke do 2 ia. 95250 s m mu n Mi w m TflEfUNtt* PHONOU MINEM* eaoso UNO* MH.EN MM* 1902 i/nr 1 i r Vremenska napoved za danes: u J\ f Ali F* oblačno, nestalno vreme s ' ’ * L! TIL krajevnimi padavinami. — Temperatura brez posebnlli sprememb. Včerajšnja naj višja temperatura v Trsta je dosegla 26.3 najnižja 17.4 stopinj, STRAN S ZADNJA POROČILA VT. APRILA 1852 nf m n H BI IH1 ii 11 Billi =55= RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.00: Literarno glasbena oddaja: «Hej brigade hitite*. — Trst II.: 16.45: Slavne skladbe za štiri klavirje. 22.00: «Turandot», 1. dej. — Trst I.: 13.25: Melodični 5. kester. 18.00: Simfo nični koncert. — icm-13.00: France Bevk: Peter Klepec, pravljica-Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi. Puccini: Naš tede pregled Po daljšem odmoru, ki ga je zakrivilo pomanjkanje prostora, se spet pojavlja naš tedenski pregled; upajmo, da nam bo v prihodnjih tednih, ko bo naše zanimanje veljalo mnogo bolj domačim kot svetovnim dogodkom, usoda (to je, prostor) toliko naklonjena, da se bomo lahko vsaj z bežnimi be. sedami razgledali po mednarodnem dogajanju. * * # lil če že pogledamo po svetu, se nam oči najprej ustavijo na Londonu, pravzaprav pri zar c/eri, ki je tesno povezana s Trstom, pri tristranski konferenci o upravi v coni A. Ob za. cetku konference smo ji v naših. pregledih posvetili dokaj prostora; prikazali smo njeno vidno in tudi na prvi pogled nevidno ozadje, pribili smo tudi, da je kupovanje italijanskih glasov (kar je seveda samo zunanja pretveza rimske vlade, ker gre v resnici za osvajanje položajev za nadaljnje prodiranje v Trst in od Trsta naprej proti vzhodu) na naš račun nelegalno in nemoralno. Poudarili smo, da je naš edini zanesljivi zaveznik Jugoslavija, jugoslovanski narodi in jugoslovanska vlada; in da se ta zaveznik z vsemi silami bori v našo korist. Danes, ko traja londonska konferenca že skoraj mesec dni, ne da bi še bili vidni kakršni koli konkretni rezultati, moramo ugotoviti, da prizadevanje tega našega zaveznika ni bilo zaman. Medtem je bila v Londonu tudi tržaška delegacija, ki je angleškemu in svetovnemu javnemu mnenju prikazala resnični položaj v Trstu in resnične težnje tržaškega prebivalstva, katerega največja skrb v teh dneh je: nikoli več Italije! Pred nekaj dnevi so nekateri listi, posebno tisti, ki ljubijo senzacije, z velikimi nasloni napovedali, da je tristranska kupčija s Trstom tako rekoč že končana in da bo treba počakati še dan ali dva, pa bo nrbi et orbi, predvsem pa naivnim italijanskim volivcem, sporočen triumfalni vstop Italije v tržaško upravo. No, pokazalo se je, da ta optimizem ni bil ravno upravičen. Sicer pa je sploh upr ar sanje, ali je šlo za optimizem. Priljubljeno sredstvo italijanske diplomacije, te poklicne izsiljevalke, ja namreč tudi to, da vzbuja v svojem javnem mnenju neosnovana upanja, potem pa pritiska na tistega, ki bi lahko kaj dal: ne razočaraj mojih ovčic prav zdaj, pred volitvami! Igra z ognjem, se razume'— toda ogenj se ga. si z vodo, ne z novim oljem. To bi morali razumeti tudi na zahodu. , Zaenkrat je kolikor toliko ja. sno samo to, da je prva polovica londonske konference menda res za nami. Ta prva polovica je obstajala v glavnem v proučevanju sedanjega upravnega stanja v coni A; tu m tam je morda kdo — predvsem seveda italijanska delegacija — omenil, kako in kaj bi se dalo kaj spremeniti. Toliko st upamo soditi bo res zelo skromnih poročilih, ki so nam na razpolago, kajti konfe. renco obdaja gost zastor skriv. nostnosti in zgovorni so edino italijanski viri. Ti pa seveda niso med onimi, ki bi jim morali slepo verjeti. Vendar bi se utegnilo zdeti, da so Angleži in Amerikanci menda le kaj obljubili. Redakcijski odbor, ki je bil sestavljen v četrtek, bi naj pismeno fiksiral to, kar bi bili na zahodu pripravljeni dati. Toda delo tega odbora se je zataknilo. Zakaj? Rekli bi — da Rim ni zadovoljen in da hoče več, da torej spreminja delo redakcijskega odbora v nova pogajanja. Skratka, docela mešetar-ski posel. Kot rečeno, so vse to samo ugibanja, ki slonijo na dokaj nepopolnih informacijah, ki po. leg tega dostikrat izražajo željo, ne stvarnosti. In še nekaj: vsi ti redakcijski odbori, plenarni sestanki in kaj še vem delajo račun brez krčmarja. Sklepajo brez Jugoslavije, ki tega ni priprav. Ijena dopustiti. V petek je izjavil predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva, da bi vsaka udeležba Italije v upravi cone A pomenila spremembo sedanjega stanja in bi s tem prejudicirala dokončno rešitev. Vprašanja uprave v coni A ni mogoče ločiti od rešitve celotnega tržaškega vprašanj a. V Londonu vztrajno trdijo, da bo sporazum, ki bo dosežen na londonskem barantanju, tak, da ne bo prejudiciral dokončne usode STO. Kakršntš koli koncesija Italiji te ne gre v ta okvir; v Italiji, kjer so celo tristranski predlog od 20. marca 1948 spremenili p menico (celo v scambiale in bian-co»„ katere plačilo lahko italijanska vlada zahteva, kadar se ji poljubi), bi tudi najmanjšo koncesijo razlagali kot priznanje italijanske upravičen do Trsta. To je tista slepa ulica, v katero je zašla londonska konferenca, ki nosi s seboj izvirni greh, da je bila sklicana ne le brez Jugoslavije, temveč proti Jugoslaviji. Izhoda sta le dva: alt konec barantanja, ali pa nasilje. Nasilje nad zakonitostjo, nasilja nad Tržačani, nasilje nad Jugoslavijo. To je pa zelo nevarna zadeva; mislimo, da bi biio marsikomu zelo neprijetno, ko bi si zaradi rimske požrešnosti opekel prste. ¥ V Medtem so se spet zaostrili odnosi med Francijo in Nemčijo. Začeloise je s Posarjem, zdi se pa, da je razpoklina Širša in da se ne tiče samo Nemčije in Francije. Začeti moramo s pripravami za sklenitev tako imenovanih pogodbenih sporazumov med zahodnonemško vlado in vladami treh zahodnih velesil, in za podpis pogodbe o evropski vojski. Pogodbeni sporazumi naj nadomestijo sedanji - okupacijski statut .in dajo Zahodni Nemčiji neke vrste neodvisnost in suverenost. Popolna ta suverenost ne bo. ker si bo. do zahodni zavezniki pridržali še nekaj pravic. Toda na zahodu, zdi se, niso pripravljeni te suverenosti Nemcem enostavno podariti, temveč hočejo v zameno nedvoumno vključitev Nemčije v zahodno skupnost. Temu pa naj služi predvsem evropska vojska. O načrtu evropske vojske se razpravlja že dolgo. O njem so se dolgo posvetovali izvedenci o Parizu, na atlantskem zasedanju v Lizboni pa je dobil tudi uradni blagoslov. O-botavlja se pa važen člen v tej vojski — Francija. Ko je francoska skupščina po dolgih porodnih mukah in po celi vrsti parlamentarnih zvijač in kupčij vendarle odobrila načelo evropske vojske, je postavila pogoj, da dobi Francija primerna jamstva za primer, da bi Nemčija izstopila iz evropske vojske, ko bi z njeno pomočjo prišla do vojaških oddelkov in orožja. Od takrat vprašanje jamstev uradno ni prišlo na dnevni red, vendar je francoska diplomacija po vsej priliki pridno delala, kajti nenadoma je bilo javljeno, da bosta Anglija in Amerika zaželena jamstva res dali. Izjava, ki bo ta jamstva vsebovala, sicer ne bo omenjala Nemčije, temveč sa-mo primer, da ena izmed držav članic izstopi iz evropske obrambne skupnosti. To se seveda lahko tiče samo Nemčije-, ker bo ona edina šele z vstopom v evropsko obrambno skupnost prišla do orožja, Francozi še niso povedali, kako so zadovoljni z jamstvi o taki obliki. Tudi Nemci niso proti njim neposredno nastopili, ubrali so pa drugo pot. Adenauer je izjavil, da pristop Zahodna Nemčije k evropski vojski ne more vezati bodoče nsenemške vlade. To pa je prav tisto, proti čemur se Francozi tako krčevito borijo. V tako širokem okviru, ko ne gre več za Zahodno Nemčijo, temveč za morebitno združeno Nemčijo, pa zadeva to seveda tudi na nasprotovanje v Londonu in Washingtonu. Obenem je Adenauer omenil, da je treba nemško vprašanje rešiti s pogajanji med štirimi velesilami, in na zahodu so to razumeli, kot da nemška riba Brijema za sovjetski trnek, 'elo treh zahodnih delegacij, ki v Londonu sestavljajo odgovor na zadnjo sovjetsko noto, bo zaradi tega še težje, ker se bodo morale še prav posebej ozirati na Nemčijo. Jasno je namreč, da je Adenauer izrazil misli velike večine Nemcev, V to pravdo o evropski vojski je posegel tudi Washington. Acheson je poslal šestim vladam, ki so udeležene pri načrtu evropske vojske, pa tudi angleški vladi, pismo, v katerem meni, da bi bilo koristno, ko bi bila pogodba o evropski vojski podpisana do 20. maja, tako vda bi kongres lahko še tla sedanjem zasedanju razpravljal o pomoči tujini». Rožljanje z mošnjo je dokaj očitno. Posarje je pri vsem tem bolj obrobno vprašanje, ki se ga Francija in Nemčija izmenoma poslužujeta da ustvarjata težave, kadar fima to gre v račun. r. c. SEVERNOKOREJCI SO PRISTALI NA ZAVEZNIŠKI PREDLOG Danes plenarna seja Zavezniki nameravajo na današnji seji predložiti nov, drzen načrt, ki naj bi premaknil pogajanja z mrtve točke PAN MUN JOM, 26. — Severnokorejski delegati so sprejeli predlog zaveznikov, na pod-iagi katerega naj bi prišlo jutri do plenarne seje v Pan Mun Jomu. V noti, s katero so Severnokorejci sporočili, da sprejemajo predlog, je med drugim rečeno, naj zavezniki v 19 urah sporočijo kitajsko-korejski delegaciji, o čem nameravajo raz-pravlajti, tako da bo seja hitreje potekala. Kitajski polkovnik Tsai Ceng Ven je v tej zvezi izjavil: »Za dosego premirja na Koreji, smo še vedno pripravljeni reševati vprašanje s pogajanji*. Seja častnikov vrhovnih poveljnikov, ki razpravljajo zadevo nadzorstva nad izvajanjem premirja, je trajala šest minut, Ob zaključku seje je polkovnik Darrow izjavil, da bo jutri po plenarni seji govoril s polkovnikom Cangom ali naj se častniki vrhovnih poveljstev ponovno sestanejo tudi jutri in obravnavajo tretjo točko dnevnega reda. S sedeža OZN poročajo, da bodo na posebni konferenci razpravljali o tem. kakšno stališče naj se zavzame v bodoče glede političnega položaja na Koreji. Na tej konferenci bodo zastopani tudi predstavniki Severne Koreje in kitajski komunisti. Politični krogi menijo, da bi bil razvoj dogodkov v tej zvezi lahko naslednji: 1. sklenitev premirja na Koreji: 2. sklicanje generalne skupščine OZN k izredni , seji; 3. imenovanje odbora za pogajanja, sestavljenega iz predstavnikov različnih držav: 4. izredna konferenca zaradi Koreje, na kateri naj bi se proučilo možnost, da bi ta posebni odbor vodil pogajanja v imenu Združenih narodov; 5. ratificiranje odločitev izredne konference s strani generalne skupščine OZN. V Tokiu so mnenja, da ima poveljstvo OZN namen predlagati Severnokorejcem nov, drzen načrt, ki naj bi premaknil z mrtve točke mirovna pogajanja v Pan Mun Jomu. Načrt, katerega podrobnosti še niso znane, bo verjetno predložen Severnokorejcem na jutrišnji plenarni seji. Reševalna dela v Mentoneu MENTONE, 26. — Stotine prostovoljcev pomagajo pri čl. ščeniju cest in ulic v mestecu Mentone, Joi so pokrite a debelo plastjo blata. Skupine reševalcev odkopavajo ruševine in iščejo morebitne žrtve. Posebna preiskovalna komisija si ogleduje posamezne hiše in u-gotavlja, dali so zanesljive in še nadalje uporabne za biva-nje% Z vseh strani prihajajo darila in visoke vsote H pomoč prizadetim. List »Nice Matin* je razpisal javno nabiralno akcijo v ta namen, občinski svet V Cannesu pa se je odpovedal nameravani pirotehnični predstavi ob zaključku mednarodnega kinematografskega festivala in poslal 700.000 frankov v Mentone, KINO V TKSIl Rossetii, 15.30: »Sence nad. Trstom*, Felga Lauri. Ercelsior. 16.30: «Davi d in Betsa-bea», G. Peck. Nazionalc, 15.00: «Renegatovo znamenje*, R. Montalban. Penice. 14.30: »Veliki Caruso«, M. Lan z a. Filodrammatico. 14.30: »Objemi me močno*, W. Holbein Arcobaleno, 15.00: »Bes* H. Fonda. Astra Rojan. 15.00: »En dan v New Yorku», F. Sinatra. Alabarda. 14.30; «Tomaftavk», Y. De Carlo. Armonia. 14.30: «Seviljski meč*. A. Vilar. Ariston. 14,00: »Bilo je septembra*, J. Fontaine. Aurora. 15.00: «Zadnji med gusarji*, P. Henreid. Garibaldi. 15.00: »Skrajno nevarno*, M. Lockvvood. Ideale. 14.30: «Ljubimca zapuščenega mesta*, V. Mayo. Impero. 14.45: »Dunajska kri*, W. Fritsch. Italia. 14.00: »Deklica z Donave*, Marina Rdkk. DAN PRED UVELJAVLJENJEM MIROVNE POGODBE Ridguvaveva poslanica japonskemu narodu TOKIO, 26. — Cesar Hiro|rod v zvesti z mirovno pogodb Hito je danes dopoldne obiskal generala Ridgwaya ir* mu izrekel posebno priznanje za pona-sanje okupacijskih čet nasproti japonskemu prebivalstvu v zadnjih sedmih letih. Popoldne je general Rid!gway ‘vrnil Hiro Hitu obisk v cesarski palači. Med vso okupacijsko dobo se ie japonski cesar srečal enajst, krat a generalom Mac Arthurjem in trikr.at z Ridgwayem. Cmeral Bičtgway je danes izdal poslanico na japonski na- bo, ki bo stopila v veljavo v ponedeljek. V poslanici zatrjuje general, da ZDA nimajo na. mena brez vzrokov podaljšati bivanje lastnih čet na Japonskem in da bedo ameriške sile ostalo na Japoncem zgolj zato, da bi srbele za obrambo države, dokler Japonska ne bo sama kos tej nalogi. Poslanica predrvideva, da bedo ameriške čete potegnili a Japonske, čim bo Japonska v _ stanju braniti . se prreti direktnim in, ind&rekf- I resnih posledic. mrm napadom. General Ridg-way upa, da ta dan ni več daleč. V poslanici je nadalje rečeno, da se lahko trdi, da ie bila poglavitna naloga Ridlgwaya in njegovega predhodnika do-sc žena g tem, da bo s topil^ v veljavo mirovna pogodba. Velike zasluge imajo Pri tem tisoči zvestih in delavnih funkcionarjev v vseh oddelkih! japonske vlade in mnogi tisoči japonskih državljanov. Ridg-way ugotavlja nadalje, da se je v tej dobj razvilo med okupacijskimi četami iri Japonci medisebojno razumevanje, medsebojno spoštovanje in zaupa, nje do take mere. da bi bilo težko najti podobne primere pri stikih narodov Vzhoda ali Zapada. Ob zaključku govori poslanica o vprašanjih, M se bodo postavljala v bodočnosti in ki bodo lahko z mesedboj-mim sodelovanjem rešena brez Kino ob morju. 15.00: «Pozor- banditil* Moderno. 14.00: »Tri skrivnosti*, E. Parker. Savona. 14.00: »Mama, ne poroči se», J. Mac Dorvald, Viale. 14.00: «Rekruti na fronti*, M. Berti. Vittorio Veneto. 14.00: »Skrivnost jezera*, G. Ford. Azzurro. 14.00: »Mademoiselle du Barry». R. Skelton. Belvedere. 14.00: »Roparji*, R. Cameron. Marconi. 14.30: »Filipinski voj- ščaki*, T. Power. Mas&imo. 14.00: «Prihajajo naši*, W. Chiari. Novo cine. 14.00: »Polkovnik Hol-lister*, Gary Cooper. Odeon. 13.15: «Roroantičnost», A. Nazzari. Radio. 14.30: «Potujoči oblaki*, Vencoia. 16.00: »Zastrupljene pu- ščice)>. Vittoria’. 14.30: «Gusarka», Y. De Carlo. RADIO %WA*AV.%%WA,V.V,VA',V.V.VAV -h::;::::;:-;::: ;• Francija-Jugoslavija 51:49 (28:30) GRČIJA — ŠVICA 35—33 (21—14) GRČIJA: Routanis (4), Ma-theou (13), Stefanidis (3), Ar-vanitis (7), Papadimas (7), Ta* lisrdoros (2), Manias (5), Hote-vas (12), Spanoudakis. ŠVICA: Dossy (2), Cluappino (3), Albrecht (4), Batmelli, Chassot, Moget (3), Prahin, Schmied (1), Etter (2), Apo-theloz (1), Piaget (4), Re-dard (11). Sodnika: Yacovos Bilek (Turčija) in Andri (Italija). ITALIJA — TURČIJA 47—32 (23—16) ITALIJA: Romanutti (g), Ce-rkml (9), Ranuzzi (5), Bonglo-vsnnj (8), Raipini (6), Checchi, Osolin (3), De Carolis, Mar* gheritini, Stefanini (8). TURČIJA: Gelduz (4), Granit, Selduz (1), Tezol, Curaz (2), Sevin, Gulceluk (5), Yailm (2), Partoner (6), Dincer (12), Uime, Alkan. Sodnika; Radojkovič (Jugoslavija) in Calmet (Francija). FRANCIJA — JUGOSLAVIJA 31—49 (28—30) JUGOSLAVIJA: Gec (10), Popovič (2), Engier (10), Marjanovič (14). Demšar, Stankovič (4), Kailember (2), Bla-go-jevič, Loci (4), Kristančič (5), Andrijaševič, Novakovič. FRANCIJA: Blanchard (3), Theron H. (1), Marsolat (9), Theron B. (1), Rey, Sahy, Po-lacin, Schlupp (7), Pontais B. (3), Bert or e!, Gominon, Honde-gand (23). Sodnika: Scbuard in Pinto (Italija). LESTVICA: Italija Francija Grčija Turčija Jugoslavija Švica 4 4 ft 188 132 8 4 3 1 200 175 7 4 3 1 177 137 7 4 2 2 164 174 6 4 0 4 154 207 4 4 B 4 133 211 4 Zmagovalec vsake tekme dobi dve točki, premaganec pa eno. (Naše poročilo) Čeprav je Švica izgubila četrtič zaporedoma in je tudi danes njena tehnika bila neizgrajena, lahko vend.ar opazimo precejšen napredek. Grki «o si zagotovili naskok v prvem polčasu, y drugem delu pa so z dolgimi žogami podajali pred nasprotnikov koš predvsem Ho-levasu, ki je v tem času bil uspešen kgr šestkrat. Tudi dane* je bil izvrsten Matheou, precizen in premeten. Trenutno je na prvem mestu strelcev turnirja. — Italija je premagala brez posebnih težav Turčijo. Glavno zaslugo pri tem sta imela Ro-manutti in Stefamini. Obe moštvi sta bili precej netočni v strelu na koš. Turki so igrali na oko prijetno. Tekma med Francijo in Jugoslavijo je bila n.apeta od prvega trenutka pa do zaključka. Ob koncu prvega polčasa Jo Jugoslovani vodili, potem pa so v protiofenzivi Francozi dosegli naskok, ki je ob sodnikovem žvižgu zaključka znašal še dve točki. Pri Jugoslovanih je bil najboljši Marjanovič, poleg njega pa tudi Engier. Francozi so igrali pretežno preko Marsoia-ta Ob koncu veselje med Francozi in upravičena žalost pri Jugoslovanih, ki so tako izgubili nesrečno že četrto tekmo. -------------- G. T. GENOVA, 26. — Na tretjem predolimpijskem plavalnem tekmovanju so italijanski tekmovalci postavili nekaj dobrih rezultatov. Federsoli je plaval 100 m prosto v času 59.0; za isto progo je Calligarisova porabila 1:10.1. Tržačan Grilz je na 200 m prsno dosegel čas 2:43.7. Massaria je plaval 200 m prosto (pjegova disciplina je hrbtni stil) v času 2:20.0. ITALIJANSKI TISK ZLOBNO izhorišča Žerjalov primer Pod naslovom «Pi$cobolo jv-goslavo fuggito a Gorizian priobčuje včerajšnji «Gicrnale di Trieste» rm peti strani članek, kjer med drugim pra/vi: ... ha lasciato la Ju go slav ia e si č ri-ftigiato a Gorizia. Egli e Dani. 10 Zerial... in nadalje: Danilo Zerial in queste ultim-e set tima-ne era particolarmente some-gliato dalla- polizia di Tito e ripetutamente sottoposto “ pe-santi interrogaterri. Paventando 11 peggio, ieri dalla Casa Rossa e entrato in territorio italiamo e si s presentato alle nostre autorita, (..Je zapustil Jugoslavijo in se zatekel v Gorico, To Alalrabedian je bil za 5 kg težji, vendar ga Je Randolph Turpin v tretji rundi položil na tla s k. o. To je bila najlažja zmaga Ramdotpha, ki začenja pot proti svetovnemu prvenstvu. je Danilo Žerjala Danilo Zerial je bil v zadnjih tednih pod po. sebnim nadzorstvom Titove policije in nekajkrat podvržen napornim zasliševanjem. Boječ se najhujšega; je včeraj pri Rdeči hiši vstopil na italijansko ozemlje ire se predstauil n rušim oblastem). Isto vest je objavil tudi milanski «11 Cor-Tiere detla Sera*. Iz Ljubljanskega dnevnika od 21. aprila t. I. izvemo tole: «■ -AD Kladivar ob vpisu Žerjala v njegove vrste ni bilo znano, da ni državljan FLRJ, ker je ZerjaTsvoje tuje državljanstvo namerno prikrival. Sele naknadno sre je ugotovilo, da je Žerjal že v jeseni 1950, torej že več mesecev pred vstopom v AD Kladivar osebno dci. pisoval s tujim predstavništvom, ki mu je v januarju 1951 izstavilo potni list. O tem ni bilo društvo od nikogar obveščeno. V januarju. 1952 »o Žerjalu na njegovo prošnjo potni list podaljšal'- ■ ...Zerjai je šel še dalje in je prav tako brez kakršnega koli obvestila društvu dne 8. februarja letos celo zaprosil naše oblasti za izselitev in države... ...AD Kladivar je tako na orno Vi gornjih, naknadne dobljenih, podatkov smatral za umestno, da izključi Žerjala iz svojih vrst. Atletska zveza Slovenije je na svoji seji. dne IS. aprila 1952 podrobno obravnavala opisani primer in se v celoti strinja z odločitvijo AD Kladivar. AZS je poleg te odločitve AD KUŠiimr ie sama soglasno sklenila, da ne more biti Zerjai več član nobene atletske sekcije ati društLU AZS. Poleg tega se črtata iz seznama slovenskih atletskih rekordov Zerjalovo rezultata v metu diska in kla-divas. Ne bomo se spuščali v deba- | to o etičnosti Zerjalovega dej®. nja. Dejstvo je eno: Zerjai je dobil dovoljenje za izselitev im Pred dnevi je dopotoval v Gorico. G iornale je dogodek zabeležil skrajno jezuitsko, kot pač znajo samo taki listi: V naslovu pravi, da je Žerjal zbežal, v tekstu dai to razumeti, vendar nikjer ne reče’ jasno, kako in kaj. Agencija ANSA pa brez dlak na jeziku enostavno pravi, dat je Cereali zbežal. Tudi po tej malenkosti se lahko sodi, kako se v veliki večini italijanskega tiska kujejo notice, Včeraj popoldne je bil Žerjal na tržaškem stadionu, kjer je ljudem, ki so se zanimali ta niegov primer zatrdil, da je prešel mejo neovirano z rednim potnim listom. JlUOSLOVA NSK.E o o e trsta 254,6 m ali U78 kc NEDELJA, 27. aprila 1J52 7.*5 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 9.00 V pomladi življenja. 9.30 Nedeljski promenadni! koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 16.30 V narodni pesnii okoli sveta. 17.00 Literarno glasbena oddaja: «Hej brigade hitite*. 19.00 Slovenske polke 19.30 Poročila. 23.05 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 1BST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Od-daja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 15.00 Glasba iz londonskih koncertnih dvoran. 15.30 Razne jazz zasedbe. 16.00 Koncert zbora iz Mačkoveli. 16.20 Vesela glasba, 16. 45 Slavne skladbe za štiri klavirje. 17.00 Priljubljene melodije. 18.30 Plesna čajanka. 19.00 Iz filmskega sveta 19.45 Poročila. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Književnost in umetnost; nato vesela glasba. 22.00 Puccini: Turandot 1. dej. 22.40 Večerne melodiije. 23.00 Zmerni ritmi. 23.15 Poročila. TRST 1. 8.45 Odlomki iz oper, 9.40 Oddaja za poljedelce. 13.25 Melodični orkester. 15.35 Operetna glasba. 17.00 Prenos nogometne tekme. 18.00 Simfonični konceti. 19.45 Športne vesti. 21.30 Pesnii. 22.30 Športna nedelja. 23.30 Plesna glasba. »lovesjja 327,1 m. 202.1 m, 212,4 m 8.00 Poročila'. 8.20 Slovenske narodne pesmi. 9.40 Dopoldanski koncert slovenske orkestralne glasbe. 11.20 Želimo Vas razvedriti. 12.30 Poročila, 12.40 Zabavna glasba. 13.00 France Bevk: Peter Klepec, pravljica (ponovitev). 14.05 Želeli ste — poslušajte! 15.45 Narodne pesmi poje Helena Plevel. 16.00 Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi (radijska igra). 16.45 Promenadni koncert. 18.00 Slovenske narodne pesmi. 19.00 Poročila. 19.10 Orkestralna in solistična lahka glasba. 20.00 G. Verdi: Trubadur, opera v 4 dej.-(Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča). Manchester United angleški nog. prvak LONDON, 26. — Manchester United je končno uspel v velikem podvigu po 41 letih, odkar se igra angleško nogometno prvenstvo. Prvič' je osvojil naslov državnega prvaka. Bumley - Portsmouth 0-1, Charlton - Chelsea 1-1, Fulham-Huddersfield 1-0, Manchester United - Arsenal 6-1, Middles-brough - Wo!vcrhampton 4-0, Newcastle - Aston Villa 6-1, Preston . Liverpool 4-0, Stoke-Manchester Cily 3-1, Tptten-ham - Blackpool 2-0, West Bremvvich . Sundierland 1-1. JCKObLOVAS S K F, COSE TRSTA 254,6 m ali 1178 kc PONEDELJEK, 21. aprila 1952 6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.00 Igra orkester Radia Ljubljane. 14.35 Slovenske narodne poje F. Senegačnik in Tone Kozlevčar, 18.00 Vesele orkestralne skladbe. 19.00 Uganite kaj igramo. 19.30 Poročila. 22.00 Simfonična glasba. 23.05 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. TRST U. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12,10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Pestra operna glasba. 13.30 Kulturni obzornik. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba, 18.00 Glas Amerike. 18.15 Poulenc: Koncert za dva klavirja in orkester. 19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Športna kronika. 20.10 Scherzi in capricci, 20.45 Lahke melodije. 21.00 Koncert sopra- nistke Rožice Kozem. 21.20 Wie-n»w3kt: Koncert za violino št. 2. 21.41 Chopinovi in Brahmsovi valčki. 22.00 Puccini: Turandot 2. dej. 23,15 Poročila. THRT I, 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Šolska oddaja. 12.15 Pesmi. 14.25 Francoske pesmi. 18.00 Koncert. 19.00 Glas Amerike. 19.40 Jazz orkester. 19.50 Športne vesti. 21.00 Simfonični koncert. 22.45 Orkester. 24.00 Zaključek oddaje. Kino »PROSVETNI DOM'1 V NABREŽINI predvaja DANES ob IS. url In ob 20.30 uri veliki jugoslovanski mladinski film : KEKEC ŠŠ predvaja samo še danes, nedelja 27. L m., z m četkom ob 16. uri in v Jjek 28. t. m. z začetkom o® uri izredno zanimiv tum. ”Ranch treh zvončkov" Dve uri napete zabave bezenskih zapletljajih treh ljubljencev v eno samo posebne vrste. V torek 29. m sredo 30. t. m. ob navadnih vejb bomo predvajali slovenski ve film: J ”KEKEC“ Mična ganljiva bajka z a že velikimi umetniki v pkjn gorenjskih planin in BIe Ta 1. maj, t j. v četrtek in petek 2. maja, v četrtek z začetkom ob 16. tiri P zelo zanimiv film: "Ujetnik trdnjave Ross V soboto 3., nedeljo 4. jn ponedeljek 5. maja si ^ ste lahko ogledali velefilm s tovnega slovesa, t. j. barva film : "Maršalova ljubica PRIDITE OGLEJTE SI JIH VSI "MotoGuzzi, EKONOMIČNA LAHKA MOTORNA II 0 1. E S A GAILETT0 160. 4 PRESTAVE AIRONE 250 normalna - Šport ASTORE 500 - FALCONE-SPORT MOTORNI T0V0HNIK 15 0. PREVKNLJM "MONDIAL PISTON" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREMASCOLI TRST - UL. FABI0 SEVEH0 18 TELEFON 80 03 KOLESA, ŠIVALNE SI«J RA Dl 0 APARATE IN ^ dobite v veliki >z f tudi na obrok® trgovini uivez mm NABREŽINA, teL^, Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA IIIGOSMIO posamezna številka din 10,-mesečna naročnina „ 23 0,- Naročila za Jugoslavijo sprejema: ADIt. Ljubljana, Tyr-Seva 34 — Tel. 2009 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki 5t. 6—1—90332— 7 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Mizarji podjetniki ■ kmetovalci 1 k