f« peitl prejeman: za
< elo leto naprej 26 K — h ssel leta a 13 , — „ «etrt „ , 6 „ 60 , »e»ec , 2 „ 20,
f apravnlitvu prejemka: za
tcilo leto naprej 20 K — h jol leta , 10 , — „ Jotrt , , B, - , atesec , 1 „ 70 „
Ka pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urednlitvo je v Seme-
niskih ulicah St. 2,1., 17.
li h» javsak dan, izvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Stev. 229.
V Ljubljani, v ponedeljek, 6. oktobra 1902.
Letnik XXX.
)ta Balkanu se bliska.
V klancu pod Šipko, ki pelje od Donave preko Tirnova čez Balkan proti Drino-polju in Carigradu, so se minuli teden vršile slavnosti v spomin na junaške boje pred 25 leti, ki so jih bili ruski in bolgarski vojaki proti Turčinu. Tutaki meč si je bil podjarmil tudi Bolgarijo, polumesec je zavladal na vsem Balkanu, narodi so bili desetletja sužnji sultanovi in njegovih trinogov. Rusija je dobila povod, in tega ni bilo treba iskati, da je 24. aprila 1877 Turčiji napovedala krvavi ples. Gorčakov, tedanji voditelj ruske vnanje politike, je v svoji okrožnici na evropske velevlasti nr. glašal: Turčija ni sposobna za rifjrme v svoji zanemarjeni državi. \!i ostane v Turčiji vso pri starem, kar pa je sramota za vso Evropo, ali pa je treba Turčijo z mečem prisiliti, da izvrši svojo nalogo. In ruski vojskovodja, veliki knez Nikolaj, je izjavil v svojem povelju na armado: »Mi ne g/emo na plen, temveč na pomoč svojim zatiranim bratom in v boj t\ Kristusovo vero. Naša naloga je sveta in Bog je z nami«. In tedaj se je zopet pokazala v pravi luči angleška samopašnost, ki preži na zapuščino bolnega moža ob Bosporu. Brez vspeha je veliki državnik Giadstone opozarjal Evropo na turške grozodtosti, njegov tekmec Disraeli jo poskušal vse zvijače, da Rusom izvije orožje iz rok in bolniku podaljša življenje, s tem pa tudi milijonom krščanskega prebivalstva trpljenje.
Toda mej tem so se valile iuske čete kot besen vibar preko turške meje in dne 23. junija 1877 je udarila prva ura osve-bojenja iz sramotnega ižesa. Turki so zbrali vse svoje moči in kot levi branili svoje postojanke ob Plevni in Sipki, toda ruska ne ustrašenoBt in kozaška pest je zdrobila v prah muslimsko krvoločno armado. General Gurko se je proslavil s svojimi junaki in mrtve skale v Sipkinem prelazu govore še danes, di zmaguje trdna in stanovitna vera v pravično stvar.
Zmagonosno je pridrla ruska konjenica pred carjigrajsko czidje, turški sultan je
moral podpisati mirovne pogoje. Na tisoče in tisoče ruakih vojakov je žrtvovalo življenje, da osvobode bolgarski narod. Toda na berolinskem kongresu so diplomatje vsled angleškega pritiska modro ukrenili, da naj še nadalje iskra tli pod pepelom in razvalinami. Razpolovili so bolgarski narod, ustanovili so sicer avtonomno, a turškemu sul tanu tributamo bolgarsko kneževino tostran Balkana, drugo polovico pa pustili kot Vzhodno Rumelijo pod oblastjo polumeseca s krščanskim gubernatorjem.
So, ki se bojo slovanskega vstajenja in trdijo, da Rusov ni vodilo v boj usmiljenje do krščanske raje, marveč gola sebičnost. So, ki modrujejo, da je Bolgarija prišla ig; dežja pod kap in je le ruska gubernija, odkoder ob ugodni priliki ruske čete z balkanskimi planejo čez Balkan do Bospora. In res je bila Bolgarija igrača v rokah evropske diplomacije. Znani so časi nesrečnega Stam-bulova in tudi sedanji knez s svojo aposta-zijo ne vzbuja občudovanja. Toda zgodovinska resnica je in ostane, da bi Bolgarija še danes ječala pod kopiti turških konj in krščanska raja trepetala pred krivimi sabljami turških trinogov, ko bi Rusija ne pognala druhali preko Balkana. In ako dandaneB praznujejo žo obletnice športnih društev, potem gotovo mala Bolgarija vse Evrope ne kliče na boj, ako slovesno praznuje 251ot-*' nico svojega rojstva in osvobojenja z zastopniki svojih osvoboditeljev.
Ta slavnost je sicer imela le vojaški značaj, a je velikega političnega pomena. Ne more se Rusiji očitati, da kali mir na Balkanu ter ruši peterburško dogovore z Avstrijo. Ravno Rusija sedaj zadržuje hitrejši razvoj balkanskega vprašanja in velik požar, o katerem ni gotovo in dognano, kako daleč bi segel, »btatus quo«, to je diploma-tična formula, na kateri visi zoreče jabolko na Balkanu.
Domači otroci prele nanj in izza meje sosedje obračajo poželjive oči na drevo. Ob vrhovih pa se bliska in oblizuje, kar naznanja nevihto ali celo vihar, ki more jabolko otresti in drevo izruvati s korenino. Povsod vre, kamor seže senca polumeseca in koder
so čuje Muhamedovo ime. Beseda »Sipka« pretrese v osrčje muslimsko prebivalstvo, a vzbuja nade in upe v prsih nerešene raje-Dogodki v Mitrovici kažejo, da je treba le iskre in se zasveti za gorami. Kri se preliva vsak dan, ropi so ponavljajo vsak čas, razni bolgarski, srbski, grški in albanski odbori znašajo netivo in gromade. V Albaniji, Stari Srbiji in Makedoniji brusijo jatagane in risanice ter se pripravljajo na pir. Čakajo le, da s Sipke zapoje bojna tromba in da tajna roka vrže bakljo na gromado. Iz Aten je vseučiliški profesor Kasasis potoval v Pariz, da s predavanji dokaže stare grške pravice do Makedonije in Epira. Grško časopisje širi vsegrško idejo proti severu, kjer se srečujejo razni narodi. Makedonski odbor navdušuje izmučeno ljudstvo, da zgrabi za orožje in požene turške age preko meje. Turške posadke imajo posla noč in dan, da love in krote »junake, katere temna noč zakriva s svojimi perutmi*.
Dolgo se kuha in siče v ognjeniku, da izbruhne ognjena povodenj na rodovitno ravan. In Balkan je ognjenik, velikanski sod, poln smodnika in dinamita. Turčija je gnjila in hroma in vendar uganja svoje muhe, kakor začetkom leta 1877. Igra se z ognjem ob suhi slamnati strehi. Z ognjem in mečem izvaja svoje »reforme«, z nogami tepta človeške pravice. Na Balkanu jo mir, a ta mir je mučna tišina pred viharjem, ki lomi drevesa in odnaša domovja. Turški sultan naj bi pogledal iz svojega okna na oblačno obzorje. Abdul Hamid pa je zaverovan v svoje konje in — kismet.
In Avstrija, ki jo soseda ognjenika? Grcf Golucho\vski vendar ne more noč in dan v rokah držati niti, ki vodi v Peter-burg. Ob Nevi so spretni in previdni, ob Donavi imajo drugo skrbi. Gotovo je, da Rusija ne potegne meča iz nožnice zaradi mitroviškega Boljetinca ali sanjavega Jankova. Ako pa se sproži plaz, gotovo ne bode rok križem držala. Zato pa je dolžnost avstrijske diplomacije, da ne pride gasit, ko bode žo prepozno.
Shod strokovnega društva ljubljanske tobačne tovarne.
V nedeljo dne 5. t. m. priredilo jo društvo ljublj. tob. delavstva izlet na prijazno Posavje. Po cerkvenem opravilu pri svetem Jurju vršil se je velevažen shod v g< stilni pri Urbančku. Shod otvoril je predsednik društva gosp. Verovšek, ki povdarja, da šteje društvo nad 2000 članov. Blagajnik gosp. V o g r i č naznani, da ima društvo 1680 48 K prihranjenega denarja, iu to kljub temu, da društvo jako zdatno podpira obolele člane.
Dr. Krek, živahno pozdravljen, razvija v poljudni obliki sledečo misli: Predpogoj \S3cega združevanja je, da so čutijo vsi člani enega stanu kot bratje in sestre. V času, ko je liberalno gospodujoče načelo razbilo vsako smisel za skupnost, ko je prav za prav vsa človeška družba razbita ter ne tvori nobene skupnosti, je potrebno, da se delavoi in delavke združujejo. Pred vsem je to potrebno vam. Saj vsak postopač smatra za uzvišenega, če zabavlja »cigarcam«. Proti temu predsodku naj stopi v boj edinstveno vse delavstvo tobačne tovarne.
Pravico imate za to. Združuje naj vas medsebojna ljubezen, edinost in zavpanje. Delavstvo naj nastopa kot skupna četa; boj veljaj pred vsem kapitalistiškemu sistemu: zaničevani delavec ali delavka je več vredna, kot kak liberalni prvak, ki viha svoj nes, čo vas sreča.
Kakor vedno, tako tudi danes povdarjam, naj država izpolnjuje napram svojemu delavstvu dolžnost popolno preskrbe za s t a r o b t. Nad 80 milijonov čistega dobička prinašajo delavci tobačnih tovarn državi, več, kakor znaša vos dohodninski davek, ki ga prinaša kmečki in obrtni stan.
Državni proračun ima vedno prebitek in sicer več miljonov na leto. Ta prebitek Be pa nikdar no postavi kot prenos za prihodnje leto v tekoči račun. Proračunski prebitki nalagajo se kot rezerva za slučaj kake
LISTEK.
Nemila smrt nam je pobrala moža, ki bi bil po svojih darovih in po svoji pridnosti Slovencem na Goriškem še mnogo koristil, ko bi mu ne bila neizprosna bolezen zlomila sile in ga položila v prerani grob.
Dr. Jožef Pavlica je bil rojen v Rihenberku 12. decembra 1861. Šolal se je v Gorici. V mašnika posvečen je bil dne 26. maja 1885. Višjo bogoslovno izobrazbo je dobil v dunajskem Avgustineju, kjer je bil tovariš dr. Kreku. Pavlica je bil jako marljiv in natančen v učenju, in zato je bila njegova izobrazba izredno globoka in obširna. Povsod je iskal jasnosti, in kar je spoznal za pravo, od tega ga ni mogel nihče odvrniti.
Zato se je pa z veseljem oprijel novega gibanja, katero je zbudil dr. Mahnič s svojim „Rimskim Katolikom". Pavlica ni mogel trpeti hinavskega liberalizma. Njegova poštena duša, ki j<j iskala povsod Ie resn;ce
in hrepenela, v istini pomagati bednemu ljudstvu, se je zato oklenila dr. Mahničevega dela z vso vnemo. Bil je neustrašenemu bo -ritelju najzvestejši in najpridnejši sodelavec.
Takrat je bil Pavlica spiritual v semenišču. Trudil se je, da bi bogoslovce različnih narodnosti, ki so se prepirali v semenišču, zedinil s katoliško idejo, ki je enako pravična vsem, ki no pusti nikogar zatirati ter razliva nad ljudstva žar one pravice in ljubezni, v kateri so morejo vsi svobodno-kulturno razvijati.
Svoje nazore je kaj lepo in odločno za pisal v »Rimskem Katoliku« 1. 1893, ko pravi: »če prav je bilo prošlo stoletjo polno razkolov in prepirov, našlo si jo vendar načelo edinosti, katerega se ni nobeno stoletje toliko zavedalo, kot to, ki ravno zdaj poteka. To načelo katoliške edinosti jo proglašena nezmotnost rimske stolice. Podlaga edinosti je postavljena, raztreseni sinovi se polagoma zbirajo okolo Kristusovo skale. Niso se še V3i zbrali, niso še vsi složni, imajo Se mnogo prepirov mej seboj, idoč v Rim, toda razkosati in razdružiti se no d do nobeni sili pod solncem. Ta zavest katoliške edinosti in vzajemnosti je pomladni cvet, ki se je ravnokar razpihnil iz bodečega trnja stoletnega trpljenja. Božje oko čuvaj ta cvet, angelci
naj bdijo pri njem, da ga sveta viharji ne zamorijo, božje solnce naj mu sije, da obrodi v bodočem stoletju stoteren sad«.
Taki nazori so vodili vso njegovo delovanje. Sicer je bil v dno dušo nasprotnik vsakega osebnega boja, a oni liberalizem, ki se je v »Soči« in v »Primorcu« tako bahato razkoračil ter je hotel s surovo silo svoje umazanosti popolnoma zastrupiti goriško ljudstvo, je prisilil Pavlico, da je vzel v svoje roke tudi ostro pero žurnalistične polemike ter branil v »Primorskem Listu" katoličan-stvo nevarnih napadov.
Ko je bil dr. Mahnič imenovan za krškega škofa, je poBtal Pavlica njegov nasled nik v semenišču ter je prevzel profesuro Predaval jo novi zakon. Tu bi omenili šo zlasti dve strani njegovega javnega delovanja.
Pred vsem je ljubil učiteljstvo. V srce ga je bolelo, du zdaj velik del tega stanu misli izkazati sebi uslugo, ako trobi v liberalni rog. Sodeloval je pri društvu katoliških učiteljic, kateremu je bil ljubezniv in priden duševni učitelj. Gctovo ga bodo ohranile gospodične učiteljice v najblažjem spominu. Z največjim veseljem je pozdravljal ustanovitev »Slomškovo zveze«.
Videl je, kako potrebna je našemu ljud-
stvu narodno gospodarska organizacija. Zbudil je na Goriškem vnemo za pesojilnisko gibanje. Po zgledu ljubljanske »Ljudsko po-sojilnicet in »Gospodarske zveze« je osnoval goriško »Centralno posojilnico«, katera zdaj prav dobro vspeva. Pavlica je delal počasi, premišljeno. Bil je nekak pesimist, ki je vse možno slabe strani vedno prevdaril, predno jo kaj začel. Kriva je bila temu večinoma njegova bolezen, ki mu je počasi, a gotovo morila mlado življenje, a ravno zato je pa bilo tudi vse zrelo in dobro, kar jo prišlo izpod njegovih rok.
Pri vBem delovanju ga je vodila edino Ie misel, koristiti goriškemu slovenskemu prebivalstvu. Zato jo pa jasno, da je padel liberalizem po njem ter ga napadal z njemu lastnim orožjem. Kakor povsod, izkuša liberalizem tudi na Goriškem le razdirati, in zato se je zagnal v vse, kar jo Pavlica s svojimi blagimi tovariši koristnega ustanovil. Vendar on ni nikoli vračal krivice. Bolelo ga je sicer v srce, a tudi sovražnika ni nikdar napadal z istim orožjem, b katerim je bil udarjen.
Pavlica je bil po vsej svoji naravi ustvarjen bolj za učenjaka, ki tiho Bnuje svoje misli. Potreba časa ga je pa klicala ven na bojno polje. Slušal jo glas vesti v
vojske in za te prebitke So ni nihče v državnem zboru stavil kakega vprašanja na vlado. C8 država skrbi za doslužene vojake, ki le kratek čas žrtvujejo državi, tembolj bi morala skrbeti za one, ki ji žrtvujejo vse svoje moči in takorekoč svoje zdravje in življenje, It proračunskih preostankov naj bi država ustanovila poseben zaklad za delavsko starostno preskrbnino, in dolgotrajna želja delavstva se bode izpolnila: če sem vsled starosti ali slabosti nesposoben izvrševati svojo službo, ne bo mi potreba beračiti, marveč preskrbljen bodem. (Misel, naj bi se iz državno proračunskih prebitkov za-snul fond za del. starostno preskrbovanje, je popolnoma nova; želeti je, da bi o tej misli dr. Krek priobčil znanstveno razpravo in naj bi se ta misel raznesla med vse delavstvo avstrijsko. Opomba poročevalčeva.) Za to misel naj delujejo državni poslanci in naj tudi delavci po vseh shodih to zahtevajo.
Znano je, da se potika ljubljansko delavstvo po nezdravih slabih stanovanjih. In za ta stanovanja mora delavec plačati tretjino zaslužka. Mnogi, ki zaslužijo za svoje brezdelje veliko več, plačujejo za krasna, modema stanovanja le šestino svojega zaslužka. Naše »Delavsko stavbeno društvo« ima namen zidati delavske hišice in pred vsem mu je tudi namen, za delavstvo to bačne tovarne preskrbeti lastne domove.
Konečno še enkrat ponavljam : mogočno bodete vedno nastopali v znamenju prijateljstva in edinosti; skupaj držite, čutite se kot stan; povBod nastopajte kot ljudje, ki svoj stan spoštujete, in nihče se ne bode upal več, vam jemati dobro ime.
Govor dr. Kreka je bil opetovano s ploskanjem pretrgan.
Domači župnik č. g. Zupan se zahvali zborovalcem, da so si izvolili prijazno cerkvico sv. Jurja, kjer so spolnili svojo versko dolžnost pred resnim zborovanjem. Zeli, naj bi i v prihodnje društvo posetilo prijazna, cerkvico.
G «pod predsednik V e r o v 6 e k se č. gospodu prisrčno zahvali in obljubi, da se spomladi zopet vidimo na prijaznem Po-savju.
Gospod Moškerc povdarja sledeče: Ta shod se naj nadaljuje v tovarni med počitkom. Vsak izpolni svojo dolžnost! Društvo je pred vsem bojno društvo. Takoj, ko je začelo poslovati, se je v tovarni ravnanje napram delavstvu zboljšalo. Toda, žal, zadnji čas so nekateri zopet začeli z delavstvom surovo postopati. Proti takim ljudem, ki upajo s tem, da ljudi mučijo, avanzirati, se treba boriti. Časi, ko so delavke tepli, se ne Bmejo več ponoviti, in proti ljudem, ki delavke vlečejo za ušesa, naj društvo odločno nastopa tudi z najskrajnejšimi dovoljenimi sredstvi.
vsem in se ravnal po njem. Delal je, dokler je megol, in ko ga je bolezen toliko Btrla, da ni mogel več delati, mu je bila največja muka, da ne more pomagati, ko je vendar toliko potreb. 01 vsega svojega delovanja ni iskal niti najmanjšega dobička. Ves trud, vse trpljenje, vse je bilo podarjeno brezplačno domovini.
Ginljivo je njegove zadnje pismo, v katerem naznanja uredništvu »Slovenca«, da ne more več pisati, in da so mu zdravniki celo prepovedali brati vse časopise. V tem pismu pravi: »Dunajski zdravniki bo razsodili, da je moja prava bolezen malaria, katera mi zdravje pije že 15 let. Poleg nje imam še marsikaj, kar pa ni ravno najhujše. Po 15 letih bolezni in dela začel sem letos tako hirati za anemijo, da nisem mogel skoraj hoditi. Zdravniki so me poslali na visoke hribe, da se mi kri zboljša. zdaj sem v In-nichenu, ali kmalu odidem še višje. Če bo obrne na bolje, bom morda še za delo, drugače bom hiral do prezgodnjega groba.«
Zdaj ga ni več. Dobili smo od njegovega brata, dr. Andreja Pavlice, včeraj brzojavko, ki nam naznanja, da je blagi Jožef umrl v nedeljo ob 7*1- po polnoči.
Sicer smo bili pripravljeni na to bridko novico, saj so bila zadnja poročila vedno brezupnejša, a vendar nas je bridko zadela ta izguba. Bog daj Goriški nadomestila za padlega vojaka!
Gospod Ve r o v š e k kritikuje tovarniško kuhinjo; želi, naj bi so kuhinja uredila tako, da bi kosilo: juha, meso in prikuha, stalo 24 vinarjev. Natančno s številkami dokaže, da je to mogoče.
Gospod Gostinčar najostreje napade postopanje nadzorovalnih »mladih organov« napram delavstvu. Neki praktikant je tako olikan, da napram delavstvu rabi psovke, neki drugi si upa ljudi klofutati! Delavci in delavke, proti katerim se na tak uljuden način nastopa, naj uljudno dotičnega tožijo! Delavska čast to zahteva in c. kr. sodnije naučile bodo menda take ljudi tudi uljud-nega obnašanja !
Shod je soglasno sprejel sledečo r e -solucijo:
1.	Današnji shod podpornega društva delavcev in delavk tobačne tvornice v Ljubljani izraža, da vztraja vse tobačno delav-stvo soglasno pri svojih zahtevah, da se konečno dostojno uredi preskrbljenje za starost.
2.	Dalje izraža, da je neobhodno potrebno, da se preosnujejo razmere v tvor-niški kuhinji; v ta namen je pa treba, da se v kuhinjski odbor privzame nekaj delavskih zastopnikov.
3.	Ponovno opozarja na draga in nezdrava stanovanja in pričakuje, da se že en-krat v tem oziru izpolnijo opravičene delavske zahteve.
4.	Z vso odločnostjo zahteva, da se od strani nadzorovalnega osobja napram delavstvu postopa tako, kakor določajo tozadevni predpisi; najodločneje protestira proti vsaki surovosti.
Po shodu je bila prisrčna zabava: slavnoznani »slavčki« so peli krasne narodne pesmi. Pozno popoludne smo se razšli.
lipi lii^je - avstrijskih liberalcev.
Dunajski židje in njim sorodni elementi na Nižje-Avstrijskem so že sedaj polni upov glede bližnjih deželnozborskih volitev. Z matematično natančnostjo vedo poročati, da je levici v nižjeavBtrijskem deželnem zboru zagotovljena večina. Pravijo namreč, da bodo razpolagali kršč. socialci tudi v tem slučaju, če si pribore vseh šest mest v dunajskem notranjem mestu, a škofi vred le s 35 mandati, dočim bo štela levica 43 glasov. Kompromis, glasom katerega so dobili konservativci pri lanskih volitvah v vele-posestvu štiri od 16 mandatov, se letos več ne obnovi. Čuje se namreč, da prideta v skupno veleposestniško listo le prelata D angel in Schmolk, ki ju pa po mnenju dunajskih Židov ne morejo prištevati mej svoje kršč. socialci. — Take nade goje nasprotniki krščanstva. Lepe so res, a prevara sklepom volitev bo tem bridkejša.
Kršč. socialni strankarski shod v Št, Hipolitu.
Prihodnjo nedeljo, kot smo že omenili, se vrši v St. Ilipolitu velik kršč.-soc. strankarski shod, ki Be bo pečal izključno s prihodnjimi deželnozborskimi volitvami. Na dnevnem redu so namreč naslednji referati: 1. Prihodnje deželnozborske volitve ter njih politiški in socialni pomen, govori dr. Scheicher; 2. Delovanje deželnega zbora v minuli postavodajalni dobi, referent polanec WohImeyer; 3. Politiške stranke in dež. zbor. volitve, poroča dr. L u -e g e r. Udeležba na tem shodu bo ogromna, kajti že selaj je moralo vodstvo naročiti Bamo z Dunaja tri posebne vlake, ne vštevši onih, ki pridejo z drugih strani dežele. — , Nemški nacionalci prirejajo tem povodom svoj shod v St. Hipolitu in se je po poročilu židovskih liBtov bati, da pride do ne mirov. S tem hočejo kajpada pritiskati na vlado, da ne dovoli prvega shoda, a pomisliti morajo, da niso na — Kranjskem.
Za laško univerzo v Trstu.
Italijanska dijaška zvezasa laško univerzo v Trstu. V Benetkah je zborovala te dni zveza italijanskih dija ških društev „Corda FratreB". V imenu italijanskega dijaškega društva na Dunaju je govoril visokošolec Virginij Callegarri, ki je priporočal, naj vse sekcije podpirajo zahtevo
po laški ^univerzi v Trstu, katero zahtevo bodo stavili avstrijski italijanski dijaki na prihodnjem zborovanju zveze »Corda Fra-tres«. Callegari je zapretil, da avstrijsko-ita-lijanski dijaki Btopijo iz zveze, ako ista
opusti narodno idejo. Radovedni smo, se li bo avstrijska vlada tudi v tem slučaju dala strahovati po pretnjah in zahtevah, ki prihajajo od onstran »velike luže« ?
Novi ogrski prestolonaslednik.
Ogrsko opozicionalno časopisje se še sedaj peča z mnenjem, ki je na Ogrskem splošno razširjeno, da je namreč novorojeni princ prestolonaslednika Frana Ferdinanda res pravi ogrski prestolonaslednik. Mej dru gim pravi »Egyetertes«, da mora prestolonaslednik edino le sam odreči se tej svoji pravici. Izjava nadvojvode nima veljave za njegovega sina. — Ta trditev kajpada ne more držati, ker Be je nadvojvoda odrekel slovesno pravici prestolonasledstva za svoje otroke, torej se njegov princ ne more odreči pravici, ki je nima. — Oficielno ogrsko časopisje jo jelo odgovarjati v tej zadevi še le sedaj, ko se je vrnil Szell z Dunaja. Vlada zastopa kajpada isto mnenje, kot glasila naše vlade, da namreč nasledniki prestolonaslednika nimajo nikakih pravic do prestola ne v Avstriji in ne na Ogrskem.
Kulturni boj v Franciji.
Francoska vlada je iznašla nov način gonje proti članom onih cerkvenih rodov, ki jih je razpustila tekom letošnjega leta. Mnogo redovnikov je namreč po izselitvi iz redovne hiše dobilo službe v dušnem pa-stirstvu po deželi, mnogim so pa škofje poverili razna učna mesta po bogoslovnih uči-liščih. To pa Combesu ni prav in te dni je dopoalal 22 francoskim škofom ukaz, da v semeniščih ne sme poučevati noben bivši redovnik, marveč izključno le svetna du hovščina. Combes pravi, da so mej drugimi lazaristi dobili dovoljenje le za to, da delujejo kot misijonarji v inozemlju. Torej za tako delo so Combesu dobri lazaristi, da z razširjanjem krščanstva pridobivajo za Francijo divje in na pol divje narode. Radovedni smo, kaj odgovore na to vladno nasilje prizadeti škofje.
Francoska vlada v novi zadregi.
Francosko prebivalstvo je doslej rado vlagalo svoje prihranke v državne hranilnice. Vlada se je s tem denarjem neštevilno-krat rešila iz denarne zadrege. Sedaj jej pa preti velika nevarnost tudi v tem oziru. Od 1. jan. do 30. sept. bo vložniki dvignili celih 22,030.946 frankov več nego vložili. Samo v zadnjih desetih dneh so morali skoro sedem milijonov irankov več izplačati, nego so pa prejeli. Combes si zdaj ne ve drugače pomagati, nego da bo sodnijsko zasledoval vse one liste, ki pozivajo ljudstvo, naj ne vlaga v drž. hranilnice. Vlada se pa zelo moti, če misli, da bo s tem napolnila prazne državne blagajne. Ljudstvo bo postalo tem bolj nezaupljivo do držav, naprav in bo še v večji meri zahtevalo nazaj svoje prihranke.
Iz brzojavk.
Katoliško šolsko društvo za Avstrijo priredi 15. novembra dva velika slavnostna shoda. Članov šteje 50 000 dohodkov je imelo lani 283.829 K, izdatkov pa 275.873 K. — Ugovor nižje-avstrijskih Čehov je podpisalo 3000 očetov. — 30 milijonov posojila za Transval iščejo Angleži. Chamberlain takoj v bližnjih dneh predloži dotični načrt. Dvomi se pa, da bi se vsi milijoni funtov porabili za Transval. — Volivcev na Dunaju za prihodnje deželnozborske volitve so našteli v vseh dvajsetih okrajih 249.352 — Nagodbene konference so se vršile včeraj v Budimpešti. Avstrijski ministri so dospeli z Dunaja že v soboto zvečer. Vspeh dogovorov jo še neznan. — Klub hrvatsko-narodne stranke se je sošel danes k izrednemu posvetovanju. Pravijo, da bodo na dnevnem redu predvsem dogodki v Zagrebu. — Volivni oklic moravske katoliško-narodne stranke je bil včeraj objavljen z imeni kandida. tov za kmečko in mestno skupino. V prvi so postavili 21, v drugi pa 16 kandidatov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. oktobra.
Pozor, Notranje! I Liberalci so se vrgli zdaj na Notranjsko, in sicer za to, ker se boje novih volitev. Božič gre proč, in zdaj se boje za njegov mandat. Zato je dr. Tavčar šel v Ž i r e. Včeraj bo priredili dva shoda, in sicer sta šla dr. Tavčar in dr. Kušar v Logatec, Hribar in dr. Triller pa v C i r k n i c o. Liberalci hočejo torej za vsako ceno rešiti svoj edini kmečki mandat ter bodo izkušali tudi sosednjega, če ne pridobiti, pa vsaj omajati. Liberalci, kakor smo zvedeli iz njihovih lastnih krogov, v resnici računajo z možnostjo čisto novih volitev. Njim se gre zdaj za zadnji poizkus, ohraniti še moč v deželnem zboru, zato bodo poizkusili vse, kar je v njihovi moči. Zato pa je nujno potrebno, da naši somišljeniki na Notranjskem odločno stopijo na delo. Kjer manjka še organizaoije, naj se nemudoma izpopolni! Stojte na straži, da vam sovražnik ne prileze v trdnjave!
Dekan Andrej Drobnifi f. Predvčerajšnjim je umrl vpokojeni g. dekan Andrej Drobnič. Rojen je bil 27. nov. 1827. na Blokah in v mašnika posvečen 26 jul. leta 1851. Mnogo let je bil dekan v bmarji na Dolenjskem, a mrtvoud ga je zadel in ga priklenil na njegovo stanovanje. Dobri gospod jo bil vkljub tej nesreči ljubozniv in potrpežljiv. Pred dvema letoma je šel v pokoj ter živel v Radleku pri Studenem blizu Bvojega doma, kjer ga je tudi dohitela smrt. Pogreb bo jutri dop. ob 10. uri. N. v m. p.!
»Informacija" o sklepih spodnje-štajerskih zaupnikov, bohotna »Informacija« priobčuje dopis iz Celja, v katerem ja govor o zadnjem shodu zaupnikov. Ko dopisnik imenuje kandidata mesto dr. Sernca in župnika Lendovška, pravi mej drugim: „Za politiško taktiko današnji Bhod ni dal bodočim poslancem nobene direktive; da, ni se niti določilo, naj li gredo poslanoi v Gradec ali ne. To je obžalovanja vredno, ker treba v tem važnem vprašanju, — sedaj najvažnejem za spodnještajerske Slovence — konečno vendar popolne jasnosti, in sicer jasnosti pred volitvami, da bodo volivci vedeli, pri čem da so in zakaj naj gredo v volivni boj. Pomanjkanje merodaj-nega gesla za volivni boj je gotovo velika napaka. Akoravno so zaupniki soglasno pritrdili kandidaturam, vendar ni bilo opaziti na shodu nobene edinoBti ... Za sedaj so se nasprotja še poravnala, toda s tem kompromisom ni zadovoljen noben obeh delov«.
Sv. oče za Jugoslovane. Listi prinašajo vest, da je sv. oče poprijel inicijativo, da se v Rimu zasnuje velik kolegij za Jugoslovane. (Hrvate, Srbe, Slovence in Bolgare.) Govori Be, da papež sam podari v ta namen 100.000 frankov, a cesar avstrijski se je neki obvezal dotirati bodoči kolegij z 20.000 frankov. Ostali potrebni denar naj bi dali Hrvatje, v prvi vrsti škofa v Zagrebu in Djakovu. Kolegij bi se imel zasnovati na Monte Mario, najmodornejem delu Rima.
Osebne vesti. Okrajnim zdravnikom za Štajersko je imenovan bivši okr. zdravnik v Krškem g. dr. Pavel V a r d a. — V Ljubljani se je včeraj mudil knjižničar češkega deželnega muzeja v Pragi, gospod dr. Zahradnik. — Včeraj je obiskal naše . uredništvo urednik »blowa Polskiego« gosp. Dobrovski iz Lvova.
Pojde Ooess? V soboto so spustili v Trstu v morje novo vojno ladijo; pri njenem krstu kumovala je soproga nj. eks. namestnika grofa Gcojsa. Ko bi bilo resnično, kakor so pisali razni listi, da se Goeas z dopusta ne povrne več v Trst na svoje mesto, teško, da bi bila kumica njegova soproga. Znamenje je torej, da Goera ne misli itw temveč v Trstu ostati.
Namestnik Ooess se je povrnil v soboto zjutraj v Trst.
Romanje na sv. Goro. Ljubljanske udeležnike prosimo, da se nemudoma oglase v prodajalnici Maksa Brusa pred škofijo. Romarji naj bodo kolikor mogoče le možje in mladeniči. Ženske romarice niso izključene, vendar naj bi hodile, ako mogoče, v spremstvu sorodnikov. Opominjamo še enkrat na določila v sobotni številki. Vožnja iz Ljubljane v Gorico in nazsj bo stala v II. razredu 9 K 40 v., v III. razredu 6 K
27 v. Ker ne moremo posebnega vlaka prirediti iz Maribora, naj se štajerski ude-ležniki pridružijo vlaku v Ljubljani.
Zlato maio je obhajal dne 28. sept. t. 1. prečastiti gosp. Anton Kebor v Mavhinjah na Krasu. Prečast. gosp. Anton Keber službuje v Mavhinjah že nad 28 let kot vikarij.
Sedmina po umrlem g. m. župniku /<avodniku bo v sredo ob 9. uri v Škofji loki.
Novi opat v Mehrerau V četrtek se je vršila v Mehrerau volitev novega opata. Kakor se nam poroča, je bil izvoljen opatom sedanji podprijor P. Eugen Not.
Iz Kranja. Minoli teden so je predstavljala četa črnih dam in gospodov iz roda Hovas v gostilni g. P. Msyer in v hotelu »Nova Pošta". — S?, maše za cesarja so je udeležilo v soboto poleg c. kr. uradnikov tudi obe ljudski šoli z učiteljstvom, godba in nekaj članov gasilnega društva ter mnogo vernega ljudstva.
Poročila se je v domači graščinski kapelici na Brdu pri Kranju gdč. baronica J e 1 i c a Zois, hčerka graščaka EgonA barona Zoisa, z g. Pavlom Ilerbert-Kerchnawe, graščakom v Kirchbiiohlu pri Volšpergu.
V	pokoj je šel na svojo lastno prošnjo te dni vadnični učitelj g. Josip B u d a u v Gorici
Novo Kneippovo zdravilišče na Slovenskem? „Kneipp Biitter" poročajo, da je več častilcev in častilk Kneippove zdravilne metode sklenilo ustanoviti na avstrijskem jugu Kneippovo zdravilišče. Zdravilišče naj bi se ustanovilo v kakem vinorodnem kraju Kranjske, Primorske ali HrvaŠke, kjer bi jeseni se s Kneippovo zdravilno metodo združilo tudi zdravljenje z grozdjem, kakor se vrši v Meranu. Kraj naj ne bi bil dva kilometra od železnice, imeti bi moral mrzlo tekočo vodo in gozd. V kraju bi se moralo napraviti vsaj 400 postelj za tujce. Urednik »Kneipp B iitter«, naš rojak g. Okič-Jereb priporoča za to ustanoviteljem Ajdovščino, Ilirsko Bistrico ali pa S a m o b o r na Hrvaškem. Nadalnje predloge sprejema uredništvo »Kneipp B atter« J. Okič, Woris-hofen.
Nič slavja! Poročali smo že, da je občni zbor društva »Dante Alighieri« sklenil odposlati na slavje v Šibenik v Dalmaciji svojega odposlanca. Sedaj pa poročajo laški listi kislim obrazom, da je hrvatsko mesto Šibenik prepovedalo vsako slavje. To je gotovo mrzel curek na prevroče glave neod rešencev in onih, ki stegajo svojo roko po deželah majke Slavije. °
V	istrskem deželnem odboru predlagal je odbornik dr. Dinko Trinajstič, naj bi odbor odgovarjal na hrvatske dopise v hrvatskem jeziku. Deželni odbor pa je odbil ta predlog. Dokler ne bodo slovanske večine posnemale istrskih in tržaških odbornikov laške narodnosti, ne bo se laška večina v teh odborih ozirala na slovenske predloge in pritožbe. Vzlasti dalmatinski dež. odbor bi lahko zaklical Lahom: Zob za zob! kakor tudi kranjski laškim zaveznikom Nemcem.
»Lavoratore« dnevnik. Tržaški „11 Sole" pripoveduje, da hočejo laški tržaški soc. demokratje razširiti svoje glasilo »Lavoratore" v dnevnik. Denar za to jim da laška židovska »camora", ki gospodari sedaj na magistratu, in da so ga prodali laški „ca-mori". »II Sole" pravi: »Soc. demokratje hočejo braniti kapitaliste, ker jih mi napadamo, braniti hočejo Žide, mi moramo braniti pa socijaliste«.
Skrb za svojce. »La Concordia« prinaša iz Ljubljane dopis g. P i 11 e r i j a, v katerem se furlanski delavci srčno zahvaljujejo furlanskemu duhovniku, ki jih je prišel obiskat v Ljubljano ter jim pridigal y njih materinskem jeziku. Pri tem opozarjamo, da bi bilo tudi za naSe, po raznih nemških mestih raztresene rojake silno potrebno, če bi jih večkrat obiskal kak slovenski duhovnik ter jim tam govoril v materinščini. Posebno v Gradcu, kjer 'je več tisoč Slovencev brez slovenske pridige, bi bilo neobhodno potrebno poskrbeti, da se ustreže verskim potrebam naših rojakov.
Smrt pod konjem. V soboto je v Vrhpolju pri Vipavi posestnik Janez Kodela padel s konja in se na glavo tako udaril, da
se mu je iz ust, nosa in ušes vlila kri in je takoj na mestu umrl.
»Narodni Dom* v Trstu. Z današnjim dnevom pojdejo zadnji prebivalci (ognjegasci) iz starega poslopja, v katerem je bila 11 let nameščena »Tiskarna Dolenc*. V kratkem začnejo podirati staro poslopje in v par letih vzraste na onem prostoru nova zgradba »Narodni dom".
Umrla je v Črnomlju g. Terezija Dobrin, vdova T o p o r i š , mati c. kr. sodn. pristava g. Ivana Toporiša.
Poročil se je včeraj v Gradcu c. kr finančni konceptni praktikant g. Robert Eržen iz Ljubljane z gdč. Dorino P r i-v i t e 11 i o iz Gradca.
Operni pevec Naval Pogačnik je v soboto zaključil gostovanje na češkem opernem gledališču v Pragi v Masseuetovi operi »Werther«. Naval občinstva je bil velikansk. Gledališče je bilo že več dnij prej popolnoma razprodano.
Prvi nastop. Več let so snovali tržaški neodrešenci novo politično d uštvo, a zasnovati niso mogli dolgo časa ničesar. Slednjič se jim jo vender posrečilo in no vemu političnemu društvu so dali ime »Pa-tria« (domovina). To novo društvo nastopi prvič danes v ponedeljek 6. t. m. Za dan 6. t. m. pozivlje namreč svoje člane na shod, da bodo protestirali proti temu, ker namerujenemška»Stidmark« imeti drugo leto svoj občni zbor v Trstu in ker se je to društvo drznilo izdati razglednice, na katerih je razvidno, da prištevajo Vsenemci tudi Furla-nijo, Istro in Trst k svojemu posestnemu stanju. Žid s trga »Goldoni« že agitira za ta shod. Mnogo je Nemcev, modruje žid, ki se trudijo, da bi se zjedinili Nemci in Lahi A ti pangermani hočejo s svojo brezobzirnostjo vse pokvariti. Mesto da bi bili jedini proti skupnemu sovražniku — Slovanom, — pa delajo Vsenemci tako delovanje, skoro nemogoče. Iz vse židove pisarije je razvidno, da bodo protesti bolj pcdobni ponižnim prošnjam do Vsenemcev, naj za Boga ne pridejo v Trst. Ali pa so se društvu »Patria" odprle oči, da vidijo, od katere strani preti Trstu največja nevarnost? Morda so že dospeli do prepričanja, da jih brezobzirni boj proti Slovencem vodi v nemško suženjstvo ? Kaj takega misliti o tržaških Lahih sploh ni mogoče, ker jih je slepo sovraštvo do Slovencev že preveč pritisnilo materi Germa-niji na srce. Sicer pa ne bodimo proroki in počakajmo, kak bo prvi nastop tega novo-pečenega iredentovskega polit, društva.
V Celovou je umrla soproga bivšega gostilničarja pri »oandwirtu« gospa Amalija Simon.
Židovska jeza. Žid iz trga Goldoni v Trstu se huduje, ker je tržaški škof Nagi pozval k sebi nekatere prevročekrvne laške istrske duhovnike.
Slovenci na Hrvatskem. Pri zadnjem ljudskem štetju bo našteli na Hrvatskem in v alavoniji 19.875 Slovencev.
Prvi sneg je zapadel te dni na naše planine.
Ljubljanske novice.
»Merkurjeva" veselica v »Nar. domu". Včerajšnja veselica »Merkurja" je sijajno vspela. Občinstvo je napolnilo Sokolovo dvorano »Nar. doma" in se izvrstno zabavalo celi večer. Vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopolda II. kralj Belgijcev je precizno izvajala vse komade, kar je pričalo vsakokratno burno ploskanje mej občinstvom. E iako je zadovoljil navzoče občinstvo pevski zbor, ki je vse točke lepo proizvajal pod vod stvom g. A. Sachsa. Posebno pohvalo je žel čveterospev »V slovo", ki se je moral ponoviti. In dobitki? Dobitkov je bilo 583 — nekateri med njimi bo bili naravnost krasni — ki so se razdelili med občinstvo malo pred polnočnjo. Z eno besedo, veselica je bila lepa, občinstvo zadovoljno, in zadovoljno je tudi trgovsko društvo „Merkur". In postrežba? V »Nar. domu" je vso jako drago in ne ravno izvrstno; in čule so se razne pritožbe.
„Glasbena Matica" v Ljubljani. V soboto ob 8. uri zvečer imel je moštu pevski zbor svoj redni letošnji občni zbor v steklenem salonu pri Auru. G. predsednik profesor A. Stritof otvoril je zborovanje. Spomnil se je tudi prerano umrlega, zaslužnega člana g. Avg. P u c i h a r j a, na kar so gg. pevci v znak sožalja vstali raz sedežev. Po poročilih g. tajnika in g. blagajnika sledilo so nove volitve za bodočo sezono. Predsednikom bil je per acclamationem izvoljen do-
sedanji velezaslužni g. prof A Stritof. Blagajnik dosedanji gosp. Pavel Lozar. Odborniki pa gg. Ivan Z a v r š a n , Janko Krsnik, Avg. Štumcar, Anton Razinger, Pavel Go-riup, Anton Petrovčič, Ciril Globočnik in Vojteh Sič. Pri sluflajnostih sklenilo se je na predlog gosp. Janka K r s n i k a , da bo prirede v zimskem času interni pevski večeri, poleti pa izleti, ter se je to izročilo odboru v na-daljno postopanje. Na to je g. predsednik zaključil zborovanje, proseč gg. pevce, da naj bodo požrtvovalni in vstrajni pri skušnjah, Ur da naj po moči podpirajo novi odbor.
Bralno društvo v Vodmatu je priredilo včeraj v svojih društvenih prostorih svoje prvo javno predavanje, ki se ga je vkljub slabemu vremenu udeležilo obilno občinstva
iz Vodmata. Predsednik gospod L. K 1 u n je pozdravil navzoče in povdarjai važnost predavanja o pomenu bralnih društev, kateremu naj bi zborovalci sledili z velikim zanimanjem Čast. g. dr. J. Ev. Krek je temaljito razpravljal, kolike važnosti so da nes bralna društva in koliko koristi ima od tega naše ukaželjno ljudstvo. Z vidnim zanimanjem in pravo zadovoljnostjo sledilo je navzoče obči stvo razpravi z željo, naj bi bralno društvo v Vodmatu še večkrat prire dilo taka p.>dučna in znanstvena predavanja. Predsednik je konečno naznanil navzočim, da v najkrajšem času priredi društvo drugo javno predavanje, ki so bo pravočasno naznanilo.
Vojaki-novinci. Danes bo došli v Ljubljano novinci 17. pešpolka, 7. lovskega bataljona in 7. topničarskega polka. Zvečer odidejo v Celovec oziroma Bruck ob M. No vinci 27. pešpolka pridejo jutri zjutraj ob 6 uri iz Gradca. Na kolodvoru jih pričakuje polkova godba.
Poročil se je danes zjutraj v trnovski cerkvi g Mihael Moškerc, uradnik okr. bolniške biagajne, z gdčno Julijo Brate. Čestitamo!
Ogenj po noči. Danes po noči je nastal v baraki na Radeckega cesti, ki je last mestnega užitninskega zakupa, ogenj, ki je barako popolnoma uničil. Ogenj je nastal najbrže vsled tega, ker jo paznik J. Furlan močno v peč zakuril, da je bila razbeljena ter ae je vnel les, ki je bil okoli nje naložen. Ogenj se je jako hitro razširil in se je paznik komaj pravočasno rešil. V baraki je zgorelo tudi nekaj obleke. Škc-da znaša okoli 500 kron. Baraka je bila zavarovana proti ognju. Na lice mesta je prihitel tudi oddelek požarne hrambe, ki je ogenj pogasila. Strela z grada sta ljudi po noči močno preplašila, sosebno ker se je v prvem hipu videl na nebu velik žar in so ljudje mislili, da je nastal v mestu velik ogenj.
Aretiran nositelj nemške kulture. Gvido Hochegger, pevec in igralec v nemškem gledališču, je bil tukaj aretiran, ker je gledališka ravnatelja v Gradcu in v Mariboru ogoljufal. Odpeljali ga bolo k okrožni sod-niji v Maribor. Hochegger ima v Ljubljani bogate sorodnike.
Zborovanje društev Včeraj so zborovala sledeča društva: krajevna skupina strokovnega društva strojarskih pomočnikov v Po-ckovi gostilni v Florijanskih ulicah; krojaško bolniško podporno društvo v gostilni »pri Lozarju* na sv. Jakoba trgu in kra-levna skupina pravovarstvenega društva vojaških certifikatistov v gostilniških in kavarniških prostorih I. Komana na Rimski cesti.
Skok iz vlaka. Jožef Češenj, 23 let star, Kajžarjev sin iz Hotiča, se je peljal dne 3. t m. zvečer s sekundarnim vlakom iz Ljubljane domov. Pri železnem mostu čez Savo je najbrže skočil z vlaka, ker ima od tamkaj prav blizo domov in se ni hotel peljati do postaje v Litiji. Pri tem je seveda padel in se na glavi in na nisu pobil in si spahnil kost v desni rami. Prepeljali bo ga v bol nico. Češenj pravi, da ni skočil z vlaka, marveč da je padel, ker ee je mudil zunaj na stopnicah.
Občinski svet ljubljanski ima redno sejo jutri v torek, dne 7. oktob. ob petih popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Obljuba novo sprejetega meščana. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Fi nančnega odseka: o magisti jtovem nasvetu v zadevi naprave kanala v Novih ulicah; o ponudbi Alojzija Kolike, da mu mestna občina odkupi njegovo palmovnico; o pro-š n j i ,ABylvereina" v Aleksandriji za podporo; o prošnji »Dramatičnega društva" za izredno podporo; o dopisu mestnega magistrati v zadevi nagrad stražnikom za izredno službovanje, šolskega odseka: o porabi rednih dotacij za šolsko leto 1901/2. Direktorija mestnega vodovoda: o prošnji hišnega posestnika Fr. K s. Souvana za odpis plačila za večjo porabo vode; o prošnji občine M 'flte z» oddajo vode iz mestnega vodovoda. Direktorija mestne elektrarne: o prošnjah dveh hišnih posestnikov, da ee jima vodovod in električna razsvetljava podaljšata do njihovih hiš v L;n-hartovih ulicah; o prošnji »Dramatičnega
društva« za znižannje cene električnega toka. Samostalna resolucija obč. svetnika Josipa Prosenea o ljubljanskih šolskih razmerah. Finančnega odseka: o prošnji neke hišne posestnice za izplačilo pogojno njej dovoljenega 3 % posojila; o prošnji treh hišnih posestnikov za izbris izplačanih jim poBojil. Šolskega odseka: o prošnji stalne voditeljice
I.	mestnega slovenskega otroškega vrtca Zofije Grumove zadovoljenje možitve; o prošnji začasne voditeljice
II.	mestnega bIov. otroškega vrtca Marije Jerinove za stalno nameščenje; o prošnji Marije Abramove, absolventke tečaja za umetno vezenje na Dunaju za podaljšanje ustanove; o prošnji pomožne učiteljice na I. mestnem otroškem vrtcu Karoline Zehrer-jeve za zvišanje remuneracije; o prošnji neketra šolskega sluge za novčno podporo.
Tatvina. V pretečenem mesecu je neznan tat ukradel kuharici Ani Sch\veiger iz kovčega, katerega je imela pri neki znanki na sv. Petra nasipu št, 25, sraice, predpasnike in obleko, vredno okoli 60 K. Čudno je, da tat ni vzel hranilničnih knjižic, kateri Bt,a bili na vrhu obleke.
Na e'ektrični železnici je bil včeraj tolik promet, da je zmanjkalo voznih listkov.
Dejanje blazne starke. V Podkorenu v političnem okraju radovljiškem, si je v soboto 72 let stara umobolna prevžitkarica Jera Pečsr s sekiro prizadejala več ran na levi roki. Pustili so jo brez nadzorstva. Rane so velike. Žensko so prepeljali v deželno bolnico.
Strah pred Codellijevim motorjem je
včeraj prevzel Sehumijevega konja, ki se je pred tobačno tovarno splašil in zlomil oj-nico pri vozu.
Najdene stvari na kolodvoru. Na južnem kolodvoru so bile najdene sledeče reči : 1 star svilnat dežnik, 1 nov svilnat dežnik, stara površna suknja, star siv suknjič in 1 lesen kovčeg, v katerem je staro perilo.
Nesreča. Janez Ocvirk, mesarja sin na Poljanski cesti št. 51, je v soboto popoldne na Ježici padel z voza tako nesrečno, da si je v rami roko spahnil.
Sestanek dveh prijateljev. Ivan Osojnik, natakar brez posla, doma v Vidmu pri Krškem, je pred leti vzel Joželu Kremserju, ko sta bila v Ljubljani skupaj, perilo in čevlje in mu tudi odnesel 4 krone. Včeraj sta pa prišla spet v Ljubljani skupaj. Dobila sta se pri gugalnicah in panoramah v Latermanovem drevoredu, kjer služita vsak pri svojem gospodarju. Ker Osojnik ni imel perila in ne denarja, da bi ga dal Kremserju nazaj, ga je ta dal zapreti.
Aretiran poddesetnik. Na Rimski cesti je bil včeraj zvečer aretovan Jože! Zor, poddesetnik pri brambovskem pešpolku, ker je na Bleivvaisovi cesti in na Rimski cesti pel in vriskal in Be ni zmenil za opominjanja policajeva. Ko sta ga na Rimski cesti dva policaja ustavila, je potegnil bajonet in se hotel hraniti, pa policaja sta potegnila sablje. Konečno sta policaja vzela vojaku bajonet in ga aretirala. Moral je na rotovž, in tukaj čakal tako dolgo, da je prišla vojaška patrulja po njega.
Božjast je vrgla v soboto zvečer v Čevljarskih ulicah J.,žefa Hlebša, zidarja v Cerkvenih ulicah št. 21. Tovariši, ki so bili ž njim, bo ga spravili v njegovo stanovanje.
Zaprta služkinja. Marija Jenko, služkinja pri trgovčevi ženi Zofiji Lavrenčič na Dolenjski cesti št. 4, je pobrala svoji gospodinji več reči in jib hotela odnesti, ko je bila namenjena izstopiti iz službe. Policija jo je zaradi tatvine zaprla.
Iz bolnice. Jožef Markič, kočarjev sin v Goričanah, občina Naklo, je bil v noči od 4. na 5. t. m. napaden in z nožem ranjen v vrat. Napadel ga je posestnikov sin Jožef Porč. Markič je težko ranjen in so ga prepeljali v tukajšnjo bolnico.
Kotiček za liberalce.
Volivci dolenjskih mest z mešanimi čutili opazujejo dvomljiva zmagoslavja v Poljanski dolini, Žireh in Hitedišici, b katerih lovorom si venča svobodomiselno čelo njihov zastopnik. Ljubljanski volivci že vedo, kake velikanske zasluge za potresno posojilo ima njihov poslanec. Dolenjski volivci bi tudi radi vedeli, kake dobičke imajo od svojega zastopstva. To tem bolj, ker Tavčarjev kolega Plantan tudi nič ne pride poročat o svojih dogodljajih. Dolenjska mesta torej hrepeneče čakajo, da Tavčar pusti »kmetavze" in »polljudi« ter se spomni tudi zavednega meščana.
Strahovita jeza vlada pri »Na-rodovcih«, da si upa g. Dragotin Hribar brez dr. Tavčarjevega dovoljenja ustanoviti v Ljubljani tiskarno, ki seveda ni všeč »Narodni tiskarni«. Zato bo se pa ob priliki celjskega zaupnega shoda tako zaleteli vanj: »Značilno jc in se mora pribiti za vso bodočnost, da je bivši liberalni kandidat Dragotin Hribar to pot popolnoma zlezel pod kuto in take komplimente delal navzočim duhovnikom, katerih jo bila kaka četrtina, česar bi od Hribarja nikdo ne bil pričakoval. Tistim duhovnikom, ki so ga politično ob-
glavili šele pred kratkim, jo zlezel pod noge«. »Narodovci so pač najobčutnejši pri žepu!
Kako bo »inteligentni« celjski naprednjaki, se vidi iz sledečih vrstic, s katerimi »Narod« popisuje tamošnji zaupni Bhod: „Župnik Koren se je zopet ojačil ter rekel, da so to pleve in neumnost, pa ga je nekdo zopet frknil po ustih, da je utibnil. Ti gospodje pač mislijo, da pametno govori le kak blagoslovljen puhlo-glavež". Lepi voditelji, ki tako pišejo! Če se duhovnik potem količkaj oglasi, pa pravi, da .slogo" motil
Razne stvari.
Najnovejio od raznih strani.
Mačka snedla roko novo-r o j e n c u Nekega novorojenca so v Pe-rugiji na Laškem položili na posteljo v obližju matere. Po noči je otrok pričel silno jokati. Ko so ga pogledali, videli so strašen prizor. Maček je snedel otroku celo roko. — Grofica in revolver. Proti grefici Nu-gent na Trsatu je dvignjena obtožba, ker je streljala trikrat na ljudi. Zadnjič je stre Ijala na svojega brata. — Vseh Nemcev na svetu je po nemških poročilih 76,536 000. - Vzrakzletelje priro-tehnični laboratorij v Atesse na Laškem.
—	Število stavkujočih rudarjev na sever. Francoskem znaša 19.794.
—	Dunajski zdravnik v Ameriko. Dunajski klinik vseučiliški profesor dr. L o r e n z je poklican k nekemu bolniku v Ckago. — IzPrage ušel je trgovec J. T y p e !. Razne osebe oškodoval za 80.000 kron. — Rodbinska drama. V Oseku je v starosti 70 let umrl c. kr. sodni ofioijal Alojzij V e z i a k. Ko je njegova 66 let stara soproga zagledala ualuž bsnee pogrebnega zavoda, da so prinesli krsto, zgrudila se je mrtva Od žalosti jo je zadela kap. — Nova stavka v Galiciji je nastala v Bolestraszycama. Pri kopanju krompirja so se kmetje tamošnjemu veleposestniku uprli. — Ustanek je po poročilih iz Zofije v Manastiru in Kastoriji.
—	Hotel za ženske otvoril se je v Parizu. Sezidala se ga je baronica Ilirscb. Stavba je veljala pol milijtna frankov. V hotel imajo pristop eamo ženske. — Prvi sneg že imajo na južnem Češkem. — Starčka umorila. V občini Orza bo na«li umorjenega 76 let starega honvedtkega stotnika Colomana H o r w a t k a. Umorila ga je njegova gospodinja. Na truplu je 21 udarcev s sekiro.
Telefonska in brzojavna poročila.
Nagodba — nerešena.
Dunaj, 6. oktobra. 0 včerajšnjih ministerski h konferencah v Budimpešti se poroča: Upanje, da se bodo pogajanja pri teh konferencah uspešno končala, se ni uresničilo. Ostale so še velike diference, o katerih se ministerska predsednika nista mogla zediniti. Sicer se je doseglo sporazumljenje glede avtonomnega carinskega tarifa, a druge preporne točke so ostale nerešene.
Ponesrečen liberalni shod.
Cirknica, 6. oktobra. liberalni shod Hribar-Trilleijev se je silno izjalovil. Na shodu je bi'a večina (130) katoliškonarodna, ki je pustila zborovati zato, da je liberalcem ugovarjala. Bil je velikanski hrup, v katerem se liberalna govora nista niti slišala. Ves shod je trajal 55 minut. K besedi se je oglasil g. kapelan Skubic, kateremu se pa niso upali dati besede. Zborovavci so hrupno dokazali, da je liberalnemu terorizmu odklenkalo. Vseh naprednjakov z govornikoma vred smo našteli 80. Shod se je vršil v salonu gostilne De Schiava.
Dunaj, 6. oktobra. Danes dopoldne je bil Korber sprejet pri cesarju v av-dijenci, jutri bo Szell, da poroča o položaju. Budimpeštanski listi pišejo, da je položaj jako resen, ker ni sporaz-umljenja v jako važnih točkah. Tukajšnji ponedeljski list poroča, da sta oba predsednika dala ostavko. (Ta vest še ni potrjena.)
Dunaj, 6. oktobra. Posestnik go stilne „Zuiu griinen Bauni" na Maria hilferici, Janez Ffirohtgott, je danes do poldne ustrelil svojo ženo in tri otroke v starosti od 6 do 12 let, nato usmrtil sampga sebe. Bil je prej inženir, prevzel gostilno in prišel v dolgove.
Dunaj, 6. oktobra. Voditelji čeških strank so poklicani na dan 13. okt. k min. predsedniku.
Rim, 6. okt. Sredi meseca novembra bo imenovanih šest novih kardinalov.
IJrno, 6. okt. Katoliško - narodni Cehi so postavili za deželuozborske volitve v 12 okrajih kandidate.
Pariz, 6. okt. Pogreb Zole se je izvršil brez neredi. Udeležil se ga je tudi Dreyfus, za katerega se pa nihče ni zmenil. Vojaštvo je pokojnemu izkazalo zadnjo čast. Poleg Dreyfusa so se udeležili pogreba socialist Jaures, Pi-quart, Mathieu, Labori in knez Monaco. Oombesa je zastopal njegov uradni načelnik. Govorila sta naučni minister Chaumie in Antole France.
Atene, 6. okt. Prestolonaslednik Konstantin je padel z avtomobilom v jarek in se ranil nad desnim očesom in na ustih. Njegovi soprogi Zofiji, ki se je peljala za njim, so se istodobno splašili konji, a so jih pravočasno ustavili.
Meteorologlčno poročilo.
Vižina r.sd morjem S06-2 m, srednji uačni tlak 736-0 ras*
1 a Cfts opa-q j zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celsijn	VotrorI	Nebo	'ti 'f B S 2** ►
4| 9. me. | 74u-3] 8-2 | sl. jvzh.				oblačno	31
6 7. zjutr. 2. topol	738 6 "3ti9	7-2 8 5	sl. vzsvzh. sl. vzh	dež oblačno	
5j 9. <tvoč	735 41 7-1		sl. sever | dež		20 3
J 7. zjul. |2. popol.	732-51 7 5 732 5| 10 2		sl. sever »	oblačno dež	
Srednja temperatura sobote 8'7°, norm.: 12-3'. Srednja temperatura nedelje 7-6", normale: 12-2".
Dunajska borza
dnfe 6. oktobra.
iškapni državni doig v notah.....100 70
■iJrapni državni dolg v srebrn.....ICO 50
Avstrijska zlata renta 4%......120 tO
Avstrijska kronska renta 4 £.....99 95
Ogerska zlata renta 4 %.......1( 0 20
Ogerska kronska renta 4%......97 75
ivstro-ogeioke bančne delnica, 600 gld. .	IS 85
Kreditne delnice, 160 gld. ......	681.25
Londo-j vista ...................239-45
Nemški drž. bankovci ia 100 asrn drJ.veli.	117-—
SO mark..........23-39
čO frankov (napoleondor).....19-04
pijanski bankovci . . , •.....95_
G, kr. cekini...........l! 30
.ia	
■t v?	
	
	
/VVi	

Ki
t
1147 1-1
Potrti od neizmerne tuge javljamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest o smrti svojjga ljubljenega in nepozabnega strica, ozir. svaka, gospoda
Josipa Zupančiča
c. kr. davkarja v pok. in imejitelja zlatega zaslužnega križa s krono,
ki je danes ob lltV.. uri dopoldne, previden s sv zakramenti za umirajoče po ki a ki bolezni mirno v Gospodu zaspa1, star 77 let.
Pogreb bode v pondeljek dti6 6. oktobra dopoldne ob '/»10. uri na tukajšnje farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Blagi ranjki se priporoči v blag spomia in molitev.
Vel. Lašče, dnš 4. oktobra 1902.
Žalujoči ostali.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
iz mesta in z dežele BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-5
s>Vli>
1167 1-1
Globoko užaljenim srcem javljamo všem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogtčnemu dopadlo, našega prt ljubega brata, ft ic», bratranca in svaka, preč. gospoda
Andreja Drobnie~a
dekana v pokoju, 2latomašnika, konzistorijalnega svetnika, imejitelja 40 letne zaslužne kolajne, bivšega večletnega člana dež. šo s>ega sveta itd.
po dolgi, mučni bolezni, večkrat providenega s sv. zakramenti, v 75 letu starosti, poki cati danes v soboto, dne 4. t. m. ob 11. uri zvečer k Sebi v boljše Civljenje.
Zemeljski ostanki predragega ranjkega položili so bodo v torek, dne 7. t. m., ob 10. uri dopoldne pri farni cerkvi na Blokah pri Rakeku k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Radlek pri Rakeku, dne 4. oktobra 1902.
Globoko žalujoči:
Terezija Truden, Neža Kraje. Nečaki, nečakinje, bratranci, Marjeta Zakrajiek,	sestrične in vsi drugi sorodniki.
sestre.
Globoko potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem i pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, preč. gospoda
Andreja Drobnič-a
dekana v pokoju, zlatomašnika, konzistorijalnega svetnika, imejitelja 40-letne zaslužne kolajne, bivšega večletnega člana dež. šolskega sveta itd.
po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 75. letu starosti, poklicati danes v soboto, dnč 4. t m. ob 11. uri zvečer k Sebi v boljše življenje.
Zemeljski ostanki predragega ranjkega položili se bodo v torek, dnč 7. t. m., ob 10. uri dopoldne pri tukajšnji farni cerkvi k večnemu počitku. Predragega pokojnika priporočava v pobožno molitev in prijazen spomin.
Na Blokah, dnč 4. oktobra 1902.
Jakob Korifnik,
župnik.
Jernej prijatelj,
kaplan.
Zahvala. llK 1-1
Za mnogobrojne dokaze pravega sožalja med težko boleznijo, kakor ob smrti našega iskreLoljubljenega, nepozabnega soproga, brata, strica, gospoda
Fran-a Štrukelj
izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem darovateljem prekrasnih vencev, posebno slavnemu mestnemu magistratu, slavni zadrugi mesarjev, slavni zadrugi gostilničarjev, kavarnarjev, slavnemu pevskemu druš vu .Slavec" za ganljivo petje, kakor vsem, ki so spremili preblagega ranjkega k zadejemu počitku, najtuplejšo zahvalo
žalujoči ostali.
Enonadstropna hiša št. 78
v Kamniku (Gorenjsko)
z usnjarsko delavn;co in istimi pravicami, dvoriščem, in dvema tudi za stavbišče pripravnima \rtoma se prostovoljno in pod jako ugodnimi pogoji takoj proda; na
zahtevanje so tudi parcelira.
Pojasnila daje lastnik Alojrj Cerar, trgo-vcc in posestnik v Lukovici pri Brdu.
r	1'28 3-3
lekarna piccoli
»pri Angelu" i. 2(so -40)' Ljubljana. ^ E>unajska ©osta
LEKARJA Piceoli-ja
v Ljubljani.
I Dobrni sevlekamah
krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebel
Pollitrska steklenica \elja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Predivo, suhe gobe, vsakovrttao žito, kakor tudi aadjo, eploh vse deželne pridelke
»sr kupi
1107 10-7
Anton Kolenc, trgovec v Celju.
Nakup ln prodaja Ttffi vsakovritnih državnih papirjev, ireik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pil žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeae za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M IS B C U
I., Ififollzsile 10 in 13, Duna|, I., Strubelgasse 2.
6*
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 110
IS3