MAMIMt/M:
http://www.mandrac.si.urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 15. NOVEMBER 2012 / ŠTEVILKA 982,
tednik
982
Adrifa
LETflfJHII / POlM^LAGA^A PRI POŠTI 6310 IZOLA
JBwT"
>II7896I2II44067I
ISOLA / CENA: 1,20 EUR
NALOŽBENO SREBR
www.adrija-ag com e: iKlrijaag@grnail.com
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
m: 040 639 385 telit 040410743
kar*'**
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
po doMKiče
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
05/ 641 41 05 030 239 790
S spanjem pa nimam težav
Resje. Nimam jih niti zvečer, še manj zjutraj in niti vmes. Eni bi rekli, da imam čisto vest, pa nimam nič bolj čiste od številnih znancev, ki pravijo, da težko zaspijo ali pa se celo zbujajo sredi noči. Moj recept je preprost: Ne gledam televizije.
(Mef) Še posebej se izogibam tistim ustvarjalcem panike ki so na programu ob 18.00 uri in natrosijo toliko afer, da bi se človek najraje obesil. Seveda pa ob 19.00 sledi udarec na celi fronti, od nacionalke do komer-cialk, ki se jim je zdaj pridružila še ena motilka spanja, ki začenja še nekaj minut prej, tako da smo od prvega mraka do pozne noči dobesedno pod stresom. Včasih so na poročilih le povedali kam je šel predsednik in poročali s kakšnega kongresa, potem pa o uspehih našega socializma in smo bili zdravi. Stresa ni bilo niti za vzorec. Danes pa se na ekranih izmenjujejo vseh vrst katastrofe, štrajki, odpusti, afere in podobno.
Medijski strokovnjaki pravijo, da gre za konkurenčni boj za gledalca, v resnici pa gre za organiziran napad na zdravje in počutje državljanov, ki so vsak večer dobesedno pod stresom in posledično slabo spijo. Rezultat slabega spanja pa so utrujeni, nič kaj aktivni državljani, izgubljenih pogledov, navzdol obešenih ušes, naveličani vsega do te mere, da jim revolucija niti na pamet ne pride.
In za povrh se ta napad dogaja zvečer, ko res ni čas, da bi človek šel protestirat na ulico ali se šel revolucijo. Noč je pač narejena za spanje in ne za kričanje po Šubičevi in mahanje s transparenti, ki v temi res nimajo nobenega smisla.
Povsem drugače bi bilo, če bi se tak napad na državljane dogajal v dopoldanskem času in ob lepem vremenu. Recimo, da ob dvanajstih spremljate osrednji dnevnik in izveste, da bo vlada še znižala plače, da bo za penzijo treba delati še dlje, da bodo ukinili malico, regres, odpravnino, podražili komunalije in razpolovili denar za socialo. In ker bi zvečer, namesto poročil, gledali zabavne, kulturne in podobne oddaje, bi bili vsi lepo naspani in bi reagirali, tako kot je treba reagirati, ko ti kdo naredi kaj slabega.
Noči pa bi prihranili za edino prijetno in razbremenjujočo revolucijo. Včasih smo ji rekli seksualna.
WWW.NAKUPI.NET
B BANKA KOPER
MANDRAČ ŽE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Ma kaj nas briga
Ma kaj nas briga majhna pokojnina, bomo pač jedli kislo zelje, pri nas velja preprosta disciplina, ko je hudo udari brigu na veselje. Zato potujemo po svetu in povsod po domovini, smo kar naprej na kakšnem izletu, ki se konča, navadno, v kantini. Nam nič ne morejo ukrepi, in niti Karlova predaja, mi se preprosto naredimo slepi, in rečemo:
če to je kriza naj kar traja.
Otok na vodi
Izolski vodotoki in vodnjaki
Te dni končujemo pisanje brošure, skoraj knjige o izolskih vodotokih, vodnjakih, špinah, vodnih zbiralnikih in drugih zanimivih fenomenih povezanih z vodovodno oskrbo naše občine.
Seveda bodo v knjižici predstavljeni vodnjaki, Šterne in špine, ki smo jih poslikali in opisali v Mandraču pred nekaj več kot letom dni, vendar smo kasneje izvedeli še za nekaj novih. Zato vse, ki imate morda na dvorišču ali vrtu oziroma kje drugje v vaši okolici kakšen vodni zbiralnik oziroma šterno, pa smo vas ob naši časopisni akciji spregledali, vabimo, da nas obvestite in ga vključimo v naš seznam. Prav tako bomo veseli vsake arhivske fotografije starih izolskih špin in vodnjakov.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
ŽIVI KOT ČLOVEK - DELAJ ZLO
Kaj pomeni delati dobro drugim in sebi? Kaj sploh pomeni dobro? Odgovori so različni - najbolj znan je, da je dobro, ko sosedu crkne krava. Slabo je, če crkne moja krava, če jo sploh imam. Čeprav takrat sosed umira od veselja in časti runde v vaški oštariji.
Podobno je na drugih kontinentih, kar pomeni, da imajo ljudje na taka globoka življenska vprašanja zelo podobne odgovore in se podobno obnašajo. V enem od afriških plemen je domačin misionarju na vprašanje kaj je za njega dobro, odgovoril: »Kadar sosednjemu plemenu ukrademo krave in ženske, pobijemo moške..,« in na vprašanje, kaj je za njega slabo, je bil odgovor pričakovan - “ko sosednje pleme to naredi nam”. Pametni in modri Meša Selimovič je zato napisal, pa ga malo berejo, da sploh ni pomembno delati dobro, pomembno je, da ne delaš zlo. Dobro na svetu je tako nekaj samoumevnega, zlo pa je samo človekova kategorija.
Nekoč je bila dežela, država, pa je ni več. Ostali so ljudje, kolikor jih je kje ostalo, in so se potem začeli obnašati kot mrhovinarji - kako pokrasti mrtveca, a da te pri tem ne ujamejo, ali da drugi ne pokradejo več. To je že bilo v fazi, ko so se plemena organizirala na nivoju kolektivne plemenske zavesti in danes se ta plemena med seboj spet kregajo, kdo je več komu ukradel po malem. Če delaš zlo drugemu, je saldo zlo na potenco.
Karl Schmidt, ki ga ljubkovalno imenujejo »priljubljeni Hitlerjev pravnik«, je napisal, da je prva naloga vsake politike, »definirati sovražnika«. In prav to se trenutno dogaja v Sloveniji. Definirajo se sovražniki, in vsak je vsakemu največji sovražnik. Brez sovražnika, oni- oblastniki, ne obstajajo. In če nimaš zunanjih sovražnikov, potem sledijo obračuni z notranjimi prijatelji, kar se je šele začelo. In zato uporabljajo, vsi brez izjeme, namesto političnih, pravnih, mednarodno pravnih..., plemensko - mitske argumente, nastale na stereotipih, predsodkih, polresnicah, lažeh in fal-sifikatih. In se proizvodnja zla nadaljuje in nič dobrega ni na vidiku. In če se je to zlo začelo zakaj drugi, pristajajo(mo) na to igro? Bilo bi komično, če bi bilo takšno obnašanje samo ostanek preteklosti. Zaskrbljujoče je to, ko vidiš kaj vse se dogaja, od teh zadnjih parlamentarnih kregarij zaradi kraje poslanskih podpisov, do zaščite zločincev in zločinov, da je to platforma za bodočnost. Platforma zgrajena na kraji, zločinu, mitologiji in strankarski časti in poštenju..
Zadnji obrok nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Občina Izola obvešča vse občane, da je jutri, v četrtek 15. novembra rok za plačilo zadnjega obroka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Davča uprava Republike Slovenije je zavezancem za plačilo nadomestila položnice poslala že junija letos. 395 pravnih oseb je odvisno od višine odmerjenega nadomestila, znesek lahko poravnalo v dveh ali treh obrokih (julij, september, november), 6949 fizičnih oseb pa v dveh obrokih (avgust, november).
Občina Izola občane obvešča, da tako za pravne kot za fizične osebe jutri, 15. novembra zapade plačilo zadnjega obroka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Prvi ciplji so že v mreži
Po odobritvi Ministrstva bodo ribiči tokrat lovili ciplje novembra in marca in ne januarja, kot je bil doslej običaj. Tako so pred dnevi že prvič zajeli malo večjo jato, obetajo pa si še boljši ulov.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pozvalo ribiče, da se organizirajo in vložijo vloge za izdajo posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov za sodelovanje pri organiziranem ribolovu zimskih jat cipljev. Ribiči bodo tako lahko lovili ciplje v našem morju novembra in decembra, ter marca in aprila prihodnje leto. Tradicionalni lov na ciplje, ki je trajal prve mesece v letu se je tako razdrobil na dva dela, saj je trenutno november menda zelo naklonjen cipljem. Mi lahko samo navijamo.
Tradicionalni zajtrk v izolskih vrtcih
Otroci v vseh izolskih vrtcih in šolah bodo tudi letos sodelovali v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo po vsej Sloveniji potekal v petek, 16. novembra, na dan slovenske hrane. Tradicionalni slovenski zajtrk bo sestavljen iz lokalno pridelanih živil slovenskega izvora.
Člani Obalnega čebelarskega društva bodo otrokom predstavili čebelarski poklic in jim na zanimiv način prikazali, kako čebele živijo in kako proizvajajo med. Tudi letos se bo otrokom pri zajtrku pridružil župan Igor Kolenc, ki bo ob 9.00 zajtrkoval z otroci v vrtcu Mavrica v Livadah.
Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je ozaveščati mladino o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. szt Občina Izola
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 041/703-927
Volitve 2012
Ekonomija ni ekologija
Konec partijske discipline v Izoli
Izola je dolga leta veljala za rdečo trdnjavo in tudi ob prihodu večpartijskega sistema so bili volivci najbolj "leve stranke” disciplinirani tako kot njihovi sovragi iz vrst SDS. Dokler je v državi vladala leva opcija je ista opcija vladala tudi v Izoli, tokrat pa se je občina Izola, s svojimi volivci, obrnila od stranke in glasovala za drugega kandidata.
Aktualni predsednik države, dr. Danilo Turk je namreč v Izoli presegel 50 odstotni prag in bi bil neposredno izvoljen v prvem krogu. Prejel je namreč 50,64% vseh glasov, skupni zmagovalec prvega kroga, Borut Pahor jih je prejel 37,50%,
Milan Zver pa 11,86%.
Volilna udeležba je bila nasploh slaba in Izola je bila celo pod slovenskim povprečjem z 41,9% volilno udeležbo, saj je na volišča, od 12.890 volilnih upravičencev na volišče prišlo 5.296 volivcev.
Še največ jih je prišlo na volišče v spodnjem Jagodju (volišče Keltika), kjer je violilo nekaj nad 53% vseh upravičencev.
Zanimivo je, da je aktualni predsednik dobil večino glasov v mestu, medtem ko je na podeželju, bil boljši Borut Pahor. Milan Zver je le v Baredih dobil več glasov kot Danilo Turk (23,265 proti 20.93%).
Po voliščih
V	dvorani Rdečega križa je zmagal Danilo Turk (54,15%) pred Borutom Pahorjem (34,785) in Milanom Zverom (11,07%)
V	palači Manzioli je Danilo Turk dobil 54,92%, Borut Pahor 34,78% in Milan Zver 10,30%
Na volišču v prostorih Društva upokojencev je Danilo Turk dobil 54,22%, Borut Pahor 36,04% in Milan Zver 9,74%.
V	kulturnem domu je Danilo Turk prejel 54,68%, Borut Pahor 34,07% in Milan Zver 11,25%.
V	KS Livade je Danilo Turk prejel 45,94% glasov, Borut Pahor 41,77% in Milan Zver 12,29%.
V	OŠ Livade je Danilo Turk prejel 55,23% glasov, Borut Pahor 37,42% in Milan Zver 7,35%.
V	hotelu Keltika je Danilo Turk prejel 50,74%, Borut Pahor 35,49% in Milan Zver 13,77%.
V	KS Jagodje Dobrava je Borut Pahor prejel 44,71%, Danilo Turk 43,53% in Milan Zver 11,76%.
Na Baredih je Borut Pahor dobil 55,81% glasov, Milan Zver 23,26% in Danilo Turk 20,93% vseg glasov.
Na Šaredu je zmagal Borut Pahor s 46,20% vseh glasov, drugi je bil Danilo Turk (35,33%), tretji pa Milan Zver (18,485)
V	Cetorah je Borut Pahor dobil 45,24% glasov, Danilo Turk 42,86%, Milan Zver pa 11,9% glasov.
Na Maliji je zmagal Danilo Turk z 51,28% glasov, Borut Pahor je prejel 38,03%, Milan Zver pa 10,68% vseg glasov volivcev.
FESTA DEt PESCAM
S tzotA ia.-i9.m.aq<>7 5~
Pozabljena obletnica
V uredništvu smo se lotili pregledovanja arhiva in odkrili zanimiv dokument, pravzaprav verjetno enega prvih plakatov za izolski ribiški praznik. Če pozorno pregledate datum boste ugotovili, da so ga leta 1967 pripravili 18. in 19. novembra, torej natanko pred 45 leti.
V Kortah je zmagal Danilo Turk z 42,45% glasov, Borut Pahor je prejel devet glasov manj (38,78%) in Milan Zver 18,78%. Na predčasnem volišču je slavil Danilo Turk s 56,09% pred Borutom Pahorjem (32,17%) in Milan Zverom (11,745).
Iz podatkov lahko razberemo, da bi bil Danilo Turk neposredno izvoljen v prvem krogu na kar osmih voliščih, Borut Pahor pa bi bil neposredno izvoljen na Baredih.
Snov za analitike
Rezultati volitev v Izoli niso nič posebnega, če ne upoštevamo, da se je zgodila “partijska nedisciplina” v stranki Socialnih demokratov, saj ni novost če povemo, da izolsko vodstvo Socialnih demokratov ni naklonjeno kandidatu lastne stranke kar je bilo moč razbrati iz izjav nekdanje poslanke in ob upoštevanju dejstva, da so nekateri člani vodstva stranke v Izoli na prejšnjih volitvah bili aktivni v volilnem štabu sedanjega predsednika. Zanimivo je, da se na lokalnem nivoji ni dogajalo prav veliko predvolilnih bojev. V Izoli smo doživeli le volilno konvencijo SDS in NSi za kandidata Milana Zvera, predsednik Danilo Turk pa je bil v zadnjem obdobju nekajkrat na obisku v Izoli. Boruta Pahorja pa, razen med zasebnim obiskom, v Izoli ni bilo videti in očitno ga sem nihče niti ni povabil. Tudi njegovih volilnih plakakatov ni bilo videti, tako da je njegov rezultat v Izoli pravzaprav še kar presenetljiv.
In kaj se obeta v drugem krogu? O tem, vsaj zaenkrat ni slišati nobenih mnenj ali napovedi, prav tako nihče ne napoveduje kakšne posebne predvolilne kampanje. Vsaj do zadnjega tedna ne.
D.M.

„ ,
piše: Franc Krajnc
Pri številkah ni filozofije
Slovensko gospodarstvo si ne bo opomoglo vse do 2014, pravi račun za slabo vodeno ekonomsko politiko v državi pa bomo še najbolj plačevali v letu 2013, ko državo čakajo velike obveznosti; kritje proračunskega primanjkljaja v višini milijarde evrov, vračilo državnega dolga z obrestmi okoli dve milijardi evrov, letna članarina v EU (1%BDP) okoli 350 milijonov evrov, prispevki za evropski trajnostni jamstveni sklad, stroški obresti za prodane državne obveznice v ZDA (okoli 100 milijonov evrov), krpanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, pomoč občinam v obliki primerne porabe ter okoli 4 milijarde poroštev za slabe bančne terjatve. Slovenija bi si tako morala (kljub uspešni prodaji državnih obveznic v ZDA) pri ECB sposoditi vsaj 3 milijarde evrov, ali pa sprejeti ukrepe s takojšnjo učinkovitostjo; s 1. 1. 2013 povečati splošno stopnjo DDV z 20 na 21%, posebno stopnjo generalno z 8,5% na 10 %, racionalno obdavčiti bogate, spodbujati lastno pridelavo hrane in izvoz.
Srečujemo se tudi z različnimi napovedmi gibanja gospodarstva v prihodnjem letu. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje, oziroma bolj ocenjuje, da bomo letos zabeležili 2-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), Evropska komisija pa naznanja, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,3 odstotke. UMAR za leto 2013 napoveduje nadaljnji padec gospodarstva za 1,4 odstotka, Evropska komisija nekoliko več, 1,6 odstotni padec. Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da smo glede padca BDP (ta se akumulira) zares že blizu Grčije in Italije in Cipra. Evropska komisija nam na srečo napoveduje enoodstotno rast BDP, ampak to šele leta 2014.
Generatorji ekonomske krize v Sloveniji so znani; kroženje fiktivnega kapitala, ki ne funkcionira v procesu proizvodnje (tajkunske finančne transakcije), pretirano zadolževanje in zastoj pri investiranju, otežen dostop do sicer dragih posojil, previsoki stroški na enoto proizvoda ali storitev, veriga neplačil, padec izvoza, tiha inflacija, nesorazmerna fiskalna politika in seveda tudi vse večja poraba javnih sredstev za socialne transfere.
Slovenski problem je kajpak zadolževanje! Slovenski neto dolg se je s prvotnih 8 milijard evrov iz leta 2008 doslej povečal za 201% in znaša že okoli 17 milijard evrov. Prav zaradi tega so vračila skorajda neobvladljiva. Problem so tudi velika ekonomska strukturna neskladja; Imamo blizu 800 tisoč delovno aktivnega prebivalstva, okoli 680 tisoč zaposlenih, od katerih že kar številni ne prinašajo dodane vrednosti, imamo 575 tisoč upokojencev, 154 tisoč zaposlenih v javnem sektorju in okoli 106 tisoč brezposelnih. Že nekaj časa je evidentna nevarna veriga neplačevanja (okoli 3000 plačilno nezmožnih podjetij) precej zadolženo prebivalstvo (okoli 800 milijonov evrov samo za stanovanjska posojila).
Zgodovina je pokazala, da vsaka globalna ali lokalna kriza pušča za seboj velike posledice za prebivalstvo, akumulira razredni boj in nevarno delitev politično-ekonomskih sil - in kar je najbolj nevarno poraja malodušje in jezo, ker pač ne najdemo krivcev, pa tudi nezaupanje do politike in lastnih predstavnikov ljudstva.

AZsak-ban-
Prvi strah pred radarji je že mimo stčdentie in dpi protestiralo
Zdaj je na vrsti strah pred globami. Radar očtino ni opravil svoje naloge preventivno, saj se izolski vozniki očitno ne menijo za opozorila, prekrškov zaradi prehitre vožnje pa je vedno več..
Občina Izola v sporočilu za javnost poziva voznike, da spoštujejo prometne predpise, saj občinski redarji meritve hitrosti še vedno izvajajo, število prekrškov pa narašča. Občinski redarji so meritve s samodejno napravo za merjenje hitrosti začeli opravljati v letošnjem septembru. Meritve se izvajajo večkrat mesečno na občinskih cestah pred in v naseljih na območju občine Izola, predvsem pa na območju šol, šolskih poti, igrišč vrtcev in na ostalih prometno obremenjenih cestah.
V septembru je bilo ob vsaki meritvi zabeleženo povprečno 25 kršitev (1 odstotek vseh izmerjenih vozil) , medtem ko je povprečno število kršitev v oktobru kar 39 (2 odstotka vseh izmerjenih vozil). Rastočemu trendu pritrjujejo tudi podatki prvih novembrskih meritev, 7. novembra, ko je bilo kršiteljev kar 45.
Z napovedanimi meritvami hitrosti, je še zapisano v sporočilu za javnost, želi občina umiriti promet znotraj naselij, zato voznike pozivajo, da vozijo v skladu z omejitvami in tako prispevajo k varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok. Hkrati se bodo s spoštovanjem prometnih predpisov ognili tudi globam.
Sobotnih protestov proti razgradnji socialne države, ki se bodo zgodili prav na svetovni dan študentov, se bodo udeležili tudi primorski študentje in dijaki ter skupaj s kolegi iz vse Slovenije nasprotovali zmanjševanju socialnih pravic študentov, uničenju javnega kakovostnega visokega šolstva ter privatizaciji izobraževanja. Študentska organizacija Univerze na Primorskem (SOUP) in Klub študentov občine Koper (KŠOK) sta za obalne študente in dijake organizirala avtobusni prevoz, prijave pa zbirajo do petka. Predsednica KŠOK-a Ana Šalgaj je prepričana, da je čas, da svoje na ulicah povedo tudi mladi: »Za financiranje visokega šolstva ter za socialne pravice študentov bo država prihodnje leto namenila kar 200 milijonov evro manj sredstev. To pomeni manj štipendij, nižje subvencije za bivanje, študentsko prehrano, prevoze, itd.«
Študenti nasprotujejo tudi nekaterim drugim ukrepom, kot je denimo novela Zakona o visokem šolstvu (ZVIS), s katero želi Vlada RS poseči v neodvisnost Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), zato predsednik ŠOUP Marko Pavlič opozarja: »Vlada se loteva napačnih odločitev. Namesto da bi se pogovarjali o reševanju slabega socialnega položaja študentov, smo veliko energije porabili za razpravo o tem, ali politika sme ali ne sme kadrovati v visokem šolstvu. Vlada torej na mizo daje predloge, ki nimajo z reševanjem socialne stiske študentov in visokega šolstva nikakršne veze.«
Primorski študentje in dijaki se bodo z avtobusom odpeljali v Ljubljano iz avtobusne postaje Soča v Kopru ob 9. uri. Prijave zbirajo do petka, 16. novembra, na Info točkah ŠOUP in KŠOK ter na elektronskih naslovih infotoc-kakoper@soup.si ali info@ksok.si.
Zapore cest v Kortah
Podjetje Grafist d.o.o.začenja z izvedbo gradbenih del za kanalizacijo Korte II. faza in obvešča, da bo v vasi Korte, v zgornjem delu vasi od hišne številke 45 do 109, promet oviran od 15. novembra 2012 do konca februarja 2013. Vas bo iz smeri Izole proti dolini Dragonje normalno prevozna. V času motenega dostopa do pokopališča, bo urejen obvoz.
Prav tako še vedno velja popolna zapora na odseku lokalne ceste Bandelj - Korte (proti dolini Dragonje), ki bo odpravljena predvidoma do konca tedna (do 16. novembra) in polovična zapora lokalne ceste od križišča pri zadružnem domu v smeri Izole, kjer promet poteka izmenično enosmerno. Slednja naj bi bila po zagotovilih izvajalca odpravljena v dveh tednih (do 25. novembra).
Voznike prosijo, da upoštevajo prometno signalizacijo in navodila izvajalca.
Število izmerjenih vozil in število zaznanih prekrškov
Izmerjena vozila Zaznani prekrški
2500
2000
1500
1000
500
0
37 34
100
90
80
70
60
30
20
10
0


Osvežili smo ga!
Poslovni imenik bizi.si je opremljen z novimi Bnančnimi podatki!
Preverite dnevno sveže podatke o:
-	stečajih,
-	blokadah TRR-jev,
-	likvidni sposobnosti,
-	bonitetnih ocenah podjetij.
Postanite naš FB prijatelj in spremljajte aktualno poslovno dogajanje!
Vl VViMtM 5
Parencana je tipičen “izolski polprojekt"
Polovičarstvo ni izolska posebnost, ko pa gre za različne projekte, posebej tiste, povezane s turizmom ali urejanjem mesta pa smo pravi posebneži, saj smo “močni” z idejami a sila povprečni pri njihovi realizaciji. Muzej Parencana, ki je trenutno zaprt, je že eden takšnih polprojektov.
Se spominjate uličnega muzeja, ki smo ga slavnostno odprli pred nekaj leti, zanj prejeli evropski denar. Pomorski muzej pa celo evropsko nagrado. Že ob odprtju smo podvomili v uspešnost projekta, danes o njem ni ne duha ne sluha, razen kakšne fotografije, ki je še niso sneli z izložbe katere od trgovin v starem delu mesta. Podobno je z ateljeji za “en tolar”, ki so bili pred desetletjem pravi slovenski hit, ko pa bi jih bilo treba uokviriti, jim določiti enotna pravila, enotne cene najema in urnike ter obveznosti najemnikov, se je zataknilo. Potem so se nekateri ateljeji spremenili v poletne garsonjere, nekateri so bolj ali manj zaprti, tisti ki živijo pa se med seboj zelo razlikujejo, predvsem po višini najemnine. Nič bolje od navedenih projektov se ni godilo našemu edinemu muzeju, ki to, resnici na ljubo, niti ni kakšen zares muzej. Prej gre za razstavo modelov vlakcev, katere del je tudi predstavitev železniške progre Trst - Poreč, ki jo poznamo kot Parenzano, čeprav se marsikdo ne strinja s tem poimenovanjem proge, ki so ji domačini v glavnem rekli zgolj vlak.
Obnovitvena dela?
Pred dobrim mesecem smo iz Turistične pisarne prejeli naslednje obvestilo:
Obveščamo vas, da z mesecem oktobrom do nadaljnjega (zaradi obnovitvenih del) zapiramo Muzej Parenzana z zbirko modelov vlakov.
Ogled razstave ladijskega modelarstva bo možen le po predhodni najavi.
Seveda smo obvestilu verjeli, toda ker je “muzej" še kar zaprt smo povprašali, kaj se tam zares dogaja, glede na to, da ni niti sledu o kakšnih obnovitvenih delih. Prav tako ni bilo od 29. septembra, ko smo prejeli omenjeno obvestilo, nobenih novih informacij o tem, kdaj bo ponovno odprta ena redkih turističnih točk v našem mestu. Neuradno smo slišali, da je prišlo do razhajanj med lastnikom zbirke vlakcev in prvim človekom “muzeja”, Josipom Miheličem in Občino Izola oziroma tistimi na občini, ki so zadolženi za področje turizma. Josip Mihelič, ki je v muzeju dobesedno živel, ga opremljal, vzdrževal, sprejemal in vodil obiskovalce in pobiral vstopnino, se je namreč upokojil, zato ni jasno pod kakšnimi pogoji bi lahko nadaljeval delo.
Dolga pot do muzeja
Josip Mihelič je v daljšem pogovoru opisal, kako je muzej Parenzana sploh nastal, za ta zapis pa pozamemo le naslednje: Mnogi so poznali bogato zbirko modelov vlakcev, ki jo ima v lasti Josip, ki se je za vlake začel zanimati že kot prvošolec in je v njihovi bližini, tudi kot mehanik, preživel veliko let. V Mehano so ga povabili potem, ko so videli njegov doma izdelan model lokomotive in je bil tam zaposlen vse dokler ga niso obtožili, da je želel ukrasti zbirko vlakcev, kar se je kasneje izkazalo za neresnico, saj jih je dejansko le odpeljal na sejem. Kakorkoli že, iz modelarja je postal receptor a je ves čas živel v svetu zbirateljev malih modelov vlakov. Teh je namreč v svetu zelo veliko, še posebej pa v Nemčiji, kjer je velikokrat pomagal popravljati kakšne poškodovane modele.
Že v devetdesetih si je Marjan Kralj prizadeval, da bi nekje v Izoli našli prostor za stalno razstavo njegovih modelov, ki je ena največjih na svetu, vendar razumevanja pri oblastnikih ni bilo. Ideje o postavitvi sejma v prostorih nekdanje železniške postaje v Kraški ulici pa je bilo konec takrat, ko so stanovanja v stavbi prodali.
Za ureditev muzeja v stavbi starega italijanskega_vrtca je še najbolj zaslužen Jože Černelič, ki je zbirki modelov vlakcev kasneje dodal še zbirko modelov ladij. Ladijski del je zasedel pritličje, vlakci pa so zasedli prvo nadstropje.
Konkurenca ali sodelovanje
Tako kot je v Izoli v navadi se je spet zapletlo pri realizaciji sicer perspektivnega projekta. Najprej pri denarju, saj muzej nikoli ni bil finančno tako podprt, da bi ga uredili v sodobno opremljen muzej, kot je recimo tisti v Kobaridu ali v Idriji. Denarja je primanjkovalo za najbolj preproste stvari, kot je recimo prospekt.
“Niti enega pametnega računalnika nismo mogli dobiti” pove Josip in doda, da je nekajkrat v jezi računalnik celo razbil, saj so delali tako počasi, da so turisti odšli preden so se odpli Windowsi. “Danes so muzeji opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo, jaz pa sem moral sam pisati obvestila in napise, brez katerih pač ne moreš razstavljati nobenega eksponata.”
Plača tako in drugače
Zanimalo nas je, kakšen je bil njegov status in koliko je s tem delom zaslužil. Kljub temeljiti razlagi nismo povsem razumeli kje je bil zaposlen oziroma, ali je bil ves čas na javnih delih. Jasno je le, da ni imel stalne zaposlitve in nikoli ni vedel, ali mu bodo naslednje leto podaljšali pogodbo. Vmes je nekaj let bila na javnih delih njegova hčerka, ki je tudi opravljala dela vodiča po muzeju, on pa ji je le pomagal, potem je vodenje po muzeju spet prevzel sam.
“Ko smo se dogovorili za odprtje muzeja bi lahko šel na Zavod za zaposlovanje, vendar sem se odločil, da bom raje sprejel to ponudbo. Potem pa sem ugotovil, da mojega statusa sploh niso uredili in sem bil tri mesece dobesedno brez plače. Kasneje so to nekako uredili, ob tem, da sem ves čas imel minimalno plačo, nekaj čez 400 Eur, s tem da sem v muzeju opravljal vsa dela, od vodiča do vzdrževalca.”
Ni mu žal
Seveda pa takoj pove, da mu ni žal, da se je odločil za ureditev zbirke in muzeja ter da je tam preživel dvanajst let. “Nazačetku, dokler je bil na tržnici še velik transparent, ki je opozarjal na muzej vlakcev, je bilo obiskovalcev res veliko in je bil pravi užitek delati tam. Kasneje je muzej ladij v pritličju postal nekakšna konkurenca, saj so oni najprej pobrali vstopnino za svoj muzej in ko so obiskovalci izvedeli, da bodo morali plačati še vstopnino za muzej Parenzana so si mnogi premislili”.
Zanimalo nas je ali bi šlo brez pobiranja vstopnine pa pove, da je vstopnina v sorodnih muzejih oziroma zbirkah nekaj normalnega. In ko ga vprašamo ali se bo sploh dogovoril o ponovnem odprtju muzeja pove, da bi to rad doživel, vendar pod jasnimi pogoji dela. “Ne zahtevam veliko, le toliko, da bom ob skromni pokojnini lahko živel in vzdrževal svojo zbirko. Da bi jo prodal občini za enega belega enega črnega pa tudi ne gre.”
Skratka, muzej Parenzana je do nadaljnega zaprt. Morda celo za vedno.	d.m.
Delavci Komunale izkoriščajo vsak sončni dan za različna popravila po mestu. V sredo smo jih našli na kar nekaj mestih, kjer so odpravljali različne napake in tudi na poti do svetilnika, kjer so z najsodobnejšo opremo pregledovali kanalizacijo, saj ugotavljajo, da kljub dosedanjim posegom morska voda še vedno prihaja v kanalizacijo.
Šolska stran
Učenci 0$ Livade preživeli Kubanski dan
Spoznavanje tujih jezikov in kultur ima danes velik pomen. Učenci OŠ Livade so tako nekaj ur namenili Kubi. Nekaj so povedali po špansko, oziroma Kubansko, nekaj pa seveda tudi zaplesali. Che Guevara bi bil ponosen.
Učenci osnovne šole Livade se lahko odločijo za španščino kot izbirni predmet v sedmem razredu. Izbrani jezik pa se lahko učijo do zaključka osnovne šole, torej tri leta. V tem času osvojijo temelje slušnega in bralnega razumevanje španščine ter govorno in pisno izražanje v španskem jeziku.
Poleg klasičnega pouka v učilnici, potekajo čez celo šolsko leto tudi druge oblike pouka, naprimer priprava španskih jedi, ogled filma v španščini, obisk mehiške restavracije in tako naprej.
Veseli smo, da je bil v ponedeljek, 5. novembra 2012, naš gost plesni učitelj karibskih plesov Jose Au-gustin Garcia Trujillo, ki je po rodu Kubanec in poučuje predvsem salso v plesnem klubu Soy Gubano s sedežem v Kopru. Druženje s Josč-jem je potekalo dve šolski uri. Spoznavanju Kube smo namenili prvo uro. Naučili smo se opisati kubansko zastavo in Habano, torej glavno mesto Kube. V mislih smo se preselili na najbolj znane kubanske turistične točke.
Učenci so izvedeli, da je bil Fi-del Castro dolgoletni predsednik Kube. Odkrivali smo tipične kubanske kulinarične specialitete.
Drugo šolsko uro smo posvetili salsi. Ob zvoku karibskih ritmov nas je Jose naučil osnovnih korakov salse, ki so nam na koncu omogočili izvedbo kratke koreografije. Cilj druženja je bil na ta način dosežen: spoznavanje kubanske kulture v španskem jeziku s pomočjo rojenega govorca španščine in učenje svetovno izjemno priljubljenega plesa - salse.
Ana G. iz Za razreda je povedala: “Bilo je zelo zanimivo. Posebej so se mi v spomin vtisnile kubanske plaže, Jose-jeva razlaga prehoda barv morja od svetlejše proti temnejši in pa bivši dolgoletni kubanski predsednik Fidel Castro." Klara B. iz istega razreda, pa pravi: "Meni se je druženje zdelo pre-
NLB povabila otroke v gledališče
Ob svoji 10. obletnici poslovanja nas je NLB poslovalnica Izola povabila v Kulturni dom na otroško gledališko predstavo Toli in Tolina.
Na igriv način so otrokom predstavili pomen in načine varčevanja. Predstava je potekala dinamično, igralca pa sta otroke v dogajanje na odru aktivno vključevala. Ob zaključku predstave so bili vsi.otroci obdarjen z balonom in pobarvanko.
Ko pa bodo pobarvano prinesli na banko, jih bo tam čakala prijetna nagrada.
In kako je bila predstava všeč prvošolčkom?
“Všeč mi je bilo, ko sta šla dva otroka na oder in sta v Toli-mat vstavila kartico, vtipkala
12. DOBRODELNA »GARAŽNA RAZPRODAJA«
sobota, 17. november 2012 od 9.00 ure v Kava bar TISA, Zaprta ulica 2, Izola.
Za simboličnih lEur, ki so namenjeni za dobrodelne namene lahko dobite knjige, tehnične in gospodinjske pripomočke, igrače, oblačila in drugo. Dobiček od prodaje bomo v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran ter OŠ Livade namenili socialno ogroženim družinam. Kontakt 040/ 831-214 (Irena)
Čez dan bo tam jesenska “ustvarjalnica" za otroke
kratko. Če bi lahko izbirala, bi namenila več časa učenju salse in bi le kratek čas posvetila spoznavanju Kube s pomočjo PmverPo-inta." Nik L. iz 7. b razreda: “Všeč mi je bilo poslušati Jose-ja, ki je govoril izključno špansko. " učiteljica španščine Alenka Likar z učenci 7.a in 7.b razreda
Pohod po trebuhu Istre
Ali je res, da je v Istri zemlja rdeča in refošk kisel? Ali je res, da se Strige zbirajo na križiščih in da mrak krade otroke? Ni druge, kot, da se prepričamo!
Nedelja, 18.11.2012 Pohod po zahodnem hribu - Šared, Cetore, Malija, Korte, Šared
Skušali bomo poiskati zaklad, ki ga je pod Kašletom zakopal sam Atila, ugotovili bomo zakaj se Korte tako imenujejo, uživali bomo v prečudovitih razgledih na celotno slovensko obalo in v kleti poskušali letošnje vino in olje. Tam pri kmetih bomo lahko kupili še kakšno marmeladico, vloženo oljko, kakšen šnopček za želodec in še kakšno drugo dobroto.
Ob 9.00 se bomo zbrali na Šaredu, pri igrišču in 9.30 je štart pohoda. Startnina za pohod je 5 Eur a obvezno imejte s seboj še kaj drobiža za degustacije in za nakup domačih dobrot.
Nedelja, 25.11.2012 Pohod po vzhodnem hribu - Sv. Peter, Krkavče, Nova vas, Padna, sv. Peter
Prijave na http://www.skid.si
Martinov tek odgnal kaplje dežja
skrivno številko in dala denar”, je povedal Erik Piantoni, sošolka Lana Stubelj pa: “Meni je bilo najbolj všeč, ko sta Toli in Tolina pela pesmico.” Kaj je bilo najbolj všeč Katjuši Jugo-vac, prav tako iz LA? ‘Všeč mi je bilo, ko je Toli štel cekine. Če najdemo kovanček, ga moramo pobrati za srečo." Zoja Ulaga pa se je najbolj veselila balona: “Na koncu predstave so delili balone in jaz sem dobila rumenega. ” Zelo zadovoljni so bili tudi učenci LB razreda. Julija Zagode je povedala, da ‘Všeč mi je bilo, ko smo peli in plesali. ”, Maj Trampuž: “Zelo smo bili veseli balonov.” Sean Subašič pa pravi, da ‘Všeč mi je bil Tolimat. Tudi jaz bi se igral s takim Tolimatom. ”
Letošnji tradicionalni, že 32. Martinov tek je privabil nekoliko manjše število ljubiteljev teka in pohoda, saj so z dežjem prepolni oblaki kar grozeče žugali proti Izoli. A nič zato, saj tisti, ki so na koncu zbrali dovolj korajže, so bili nagrajeni z odličnimi pogoji za tek.
Trasa Martinovega teka, ki se je pred skoraj desetletjem, zaradi prevelikega zanimanja in logističnih težav s parkiranjem preselil iz izolskega podeželja na obalni pas, je bila prava promocija za naše ribiško mesto. Od San Simona, preko čudovitega razgleda na Belvederju, pa skozi tunel Parencane, vse do “industrijskega” pridiha Droge in Delamarisa, nato mimo Svetilnika nazaj do štartne točke.
Najhitreje je približno 11 kilometrov dolgo stezo pretekel Boštjan
Hrovat, za kar je potreboval 39 minut in 21 sekund. Sledila sta Mirko Jurjatovič in Andrej Lindič, najhitrejši Izolan pa je letos bil veslač, reprezentant Rajko Hrvat, ki je v cilj pritekel kot deseti.
Med dekleti je progo najhitreje pretekla Melita Šikovec in sicer v 48 minutah in 6 sekundah, sledili pa sta Mateja Šušteršič in Tina Mavrič.
Na žalost je bila udeležba pohodnikov in ljubiteljev nordijske hoje, verjetno zaradi vremena, dokaj skromna. Zato pa je bilo živahno tudi na krajši progi, na kateri so se pomerili varovanci VDC Koper in strunjanske Elvire Vtovec.
Kot se za martinovo spodobi, je vsak od tekmovalcev bil nagrajen z buteljko vina, ter z bogatimi izkušnjami, ki niso nikoli odveč.
Pogled naprej
Izolski svinec je cenjen tudi v Novi Zelandiji
Rubrika Pogled naprej je namenjena izolskim podjetnikom, ki so se s primežem krize spoprijeli predvsem z idejo, ki ni tista klasična, stereotipna ali generična. In kot vse kaže, je ravno ideja glavno orožje, s katerim si lahko pomagamo v času, ko tudi optimisti gledajo v napol prazne kozarce.
Marino Kralj je pred 25 leti ustanovil podjetje Lax. Le-to je razdrobljeno na več delov, od proizvodnje, v kateri sta zaposlena dva delavca in kjer izdelujejo najbolj iskani ekološki svinec v Evropi, pa do trgovine Lax v Izoli, kjer ponuja vse, kar danes potrebuje športni ribič. Ob tem v sklopu podjetja posluje tudi veterinarska ambulanta hčerke Lare, a ta ni del današnjega pogovora. Pogovor smo zasukali predvsem v ribiške vode.
-	S proizvodnjo smo začeli leta 1987. Začeli smo delati posebne, s svincem in plovci vpletene vrvi iz katerih smo nato sestavljali vse vrste ribiških mrež. Ko se je leta 1990zaprlo tržišče z Jugoslavijo, smo proizvodnjo najprej za nekaj časa zaprli, odprli pa smo trgovino v Izoli, nato trgovino v Kopru, ki smo jo sicer kasneje, ko je šla žena v pokoj dali v najem, a še vedno odlično sodelujemo. No, nekaj let po razpadu skupne države pa smo svojo priložnost videli v izdelavi ekološkega svinca, ki je v bistvu plastificiran svinec. V glavnem danes, to kar delamo v proizvodnji izvozimo, v Sloveniji prodamo dokaj malo.
-	Razpad Jugoslavije vam je povzročil kar nekaj težav?
-	Veliko. Za nas je bila tista kriza veliko hujša od današnje. Dejansko se nam je zaprlo celotno tržišče, saj smo celotno proizvodnjo usmerili na domače, takrat še jugoslovansko tržišče. Vse pa se je začelo, ko smo še imeli bife v katerega je prihajalo veliko ribičev in normalno, skozi pogovore smo ugotovili, da bi lahko proizvodnja mrež bila kar lep izziv. V Jugoslaviji smo bili prvi, ki smo proizvajali svinčeno vrv in tisto s plovci. Na zvezni zbornici v Beogradu smo ta izdelek tudi registrirali in nihče ga ni mogel niti uvoziti, tako da smo imeli dejansko monopolni položaj. Takrat je bil naš največji problem zadostiti povpraševanju, ne pa iskati kupce. Preprosto, nismo uspeli narediti toliko, kot smo imeli povpraševanja. S temi ekološkimi svinci pa smo ubrali obratno pot, saj skoraj celotno proizvodnjo izvozimo, od Španije, Portugalske, do Nemčije, Italije...Ob razpadu Jugoslavije smo morali krepko razmišljati kako preživeti in spomnili smo se, da imamo v delavnici centrifugalno vlivanje. Nekaj časa smo tudi proizvajali bižuterijo. Ja, za nas je bila prava kriza pred dvajsetimi leti, danes pa je skoraj ne čutimo.
-	Kako ste dobili idejo o ekološkem svincu?
-	Najprej smo začeli proizvajati specialne vrvi, ki niti niso namenjene ribištvu. Nato pa smo z nekim Italijanom prišli na idejo o tem svincu in začeli s proizvodnjo. No, kmalu smo se z Italijanom razšli, proizvodnja pa je ostala. Sicer proizvajamo tudi navaden svinec, toda osredotočili smo se na ekološkega, ker ima po eni strani višjo ceno, po drugi pa je tudi bolj zaščiten med prevozom. Tako smo lahko pošiljke svinca poslali tudi že na Malto, na Ciper, na Portugalsko, saj odlično prenese prevoz.
-	Kako to, da je v Evropi toliko zanimanja za ekološki svinec?
-	Zato, ker je v Evropi tega zelo malo. Mislim, da smo samo tri proizvodnje, ki se s tem ukvarjamo, mi pa smo najmočnejši kar se tiče plastificiranega svinca. Ob tem delamo tudi fosforne svince, ki se svetijo, ki so odlični za nočni ribolov, te pa izdelujemo samo mi. No, morda še kakšen proizvajalec izdeluje fosforne svince v eni barvi, a mi jih v vseh petih barvah.
-	Opaziti je, da se športni ribolov vzpenja.
-	Res je. V Italiji imajo dva milijona športnih ribičev, v Franciji tri milijone, v Španiji pa še več. Pri nas jih je, uradno, 1000 morskih, a ob tem še 15.000 sladkovodnih in tudi to področje pokrivamo. V Srbiji je recimo 250.000 sladkovodnih ribičev. In ravno te dni sem bral, da ima Avstralija, ki ima 22 milijonov prebivalcev, kar štiri milijone ribičev, v Ameriki pa jih je 15 milijonov s tem, da je v ZDA športni ribolov namenjen predvsem višjemu sloju.
-	Nekako tako, kot golf?
-	Tako, ja. Športni ribiči se tam hvalijo z velikimi terenskimi vozili, ribiškimi palicami, da o tem, da je dovoljenje za ribolov izjemno drago in tam ‘ni heca.
Pogled naprej
Tako smo poimenovali rubriko v kateri bomo nekaj naslednjih tednov predstavljali tiste izolske firme, podjetnike in obrtnike, ki so se pogumno soočili z gospodarsko krizo in ohranjajo raven poslovanja ali jo celo povečujejo, ohranjajo delovna mesta ali jih celo odpirajo in niso ne pesimisti ne optimisti ampak realisti s pogledom naprej.
Rubriko sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS
Predloge za predstavitev uspešnih sprejemamo na urednistvo@ mandrac.si ali tel. 05 64 00 010.
Če te dobijo, to pošteno plačaš. No, vseeno jih je veliko in lahko bi celotno proizvodnjo izvažali v ZDA, a take količine preprosto ne moremo proizvesti. Pustiti bi moral vse ostalo in se osredotočiti na njihov trg, ob tem pa zaposliti še kakšnih 50 ljudi, kar pa danes, ob najemu večjih prostorov in reševanju dokumentacije nikakor ni priporočljivo. A ponudbe sem že imel in tudi možnost še vedno obstaja.
-	Kako pa si prišel v stik s tuji-mi tržišči?
-	Ko smo se razšli z Italijanom, smo sedli v avtodom in v Amsterdamu najeli stojnico na ribiškem sejmu. Tam smo dobili že prve močne kupce, saj smo v treh dneh obdelali že kakšnih 100 velikih strank iz celega sveta. Zdaj pa nas večinoma iščejo, tudi iz Nove Zelandije. Na splošno bi sicer lahko proizvajali vse živo, saj sami izdelujemo orodje, a področje ribištva najbolje poznam.
-	Vendarle si tudi sam športni ribič.
-	Bil sem tudi sedem let kapetan slovenske reprezentance in poznam celoten tekmovalni krog.
V Italiji naprimer se vsi tekmovalci tudi poslovno ukvarjajo z ribištvom, ali imajo trgovine, ali nudijo svetovanje kakšnim proizvajalcem. Dejstvo je, da če poznaš šport, lahko to znanje izkoristiš tudi poslovno.
-	Slišali smo, da proizvajate tudi uteži za šahovske figure.
-	Ja, to je res. Podjetje Noj iz Brezovice je stopilo z nami v stik, saj sami izdelujejo figure za šah višjega cenovnega razreda in potrebovali so svinčene uteži. Temu podjetju pa se je zdaj odprlo veliko tržišč, tudi v Rusiji, prebija pa se tudi na ameriško tržišče, tako da nas čaka veliko dela tudi na tem področju.
-	Kako pa gledaš na to, da ribištvo izginja?
-	Preprosto imamo premalo morja. Zanimivo je, da ko smo odprli trgovino je bilo športno ribištvo čisto na dnu. Zanimanje zanj je vztrajno raslo, ribiških mrež pa danes skorajda ne prodamo. Nekaj jih sicer še imamo, a ko smo odprli trgovino v devetdesetih smo živeli od komercialnega ribištva. Dejansko smo iz prve roke opazili umiranje komercialnega ribištva, mi pa smo rasli s pomočjo športnega ribištva.
AM
y> '
in ^ f 1 'G*
> BURGER V 05! 633-800
#4
KAPUČINO
aEa*
Navijaški derbi je naš!
Nogomet
3. SNL - zahod
Rezultati 12. kroga:
Tabor Sežana : Iv. Gorica 1:2 (0:1) Calcit Kamnik: Zarica Kranj 2:2 (0:0) AH Mas Tech : Bilje 2:1 (1:1) Rudar Trbovlje: Zagorje 2:1 (1:0) Adria : Brda 1:4 (1:1)
Izola : Jadran Dekani 3:2 (1:1)
Izola - Jadran Dekani 3:2 (1:1) Izola, Mestni stadion Izola, gledalcev ISO
Izola: Rupnik Anže, Husarevič Benjamin, Mehič Almir, Handa-nagič Enes, Podgajski Bostian, Burkič Emir, Peroša Matej, Ju-kan Amer, Božičič Saša, Mikac Gregor, Lizalovič Adis Strelci: 1:0 Mehič Almir (6’), 1:1 Grdina Rok (42’), 1:2 Stančič Dino (72’), 2:2 Peroša Matej (83’), 3:2 Zemljak Matej (90’)
EPNL
Rezultati 10. kroga:
Piama : Cerknica 0:5 (0:5)
Korte Avtoplus: Postojna 1:0 (1:0) Veterani Koper : Škou 2:3 (1:0) Jadran PM : Gažon 0:2 (0:2) Košana : Kobarid 2:1 (0:1)
Korte Avtoplus : Postojna Mas Tech 1:0 (1:0)
Malija, gledalcev 50 Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Brdar Alen, Jačimovič Sebastijan, Kleva David, Delgiusto Valter, Reljič Goran, Malikovič Niki, Novak Jan (Curo Ivan 71’), Čatič Alen, Pahor Rok (Tonejc Damjan 54’), Nekič Josip (Baruca Tilen 62’)
Strelci: 1:0 - Čatič Alen (44’)
Rokomet
Po nihajoči predstavi boljši od “vinarjev”
RD Istrabenz Plini Izola : RK Jeruzalem Ormož 30:24(14:15) Izola: Kevič, Ponikvar Tine, Ponikvar Tomaž 2, Dolenc 1, Kojič 3, Fidel 3, Smolnik 1, Redžič 1, Gorela 10, Božič 9, Jurič, Bubnič, Jelovčan, Slobodnik, Špe-gel, Stepančič
Naše napovedi, da bo tekma poti Jeruzalem Ormožu izenačena in težka, so se minulo soboto uresničile. Domači fantje so odpor Prlekov zlomili šele pred koncem tekme in v zaključku prišli do zasluženega uspeha. Pot do tega zelo pomembnega uspeha in prepotrebnih točk jim je omogočila izjemna obramba. Precej zaslug imata tokat obetavni Jan Gorela ter Tine Ponikvar. Kar dobro je šlo tudi Dušanu Fidelu, med strelce pa se je s svojim prvim zadetkom vpisal tudi izrazito obrambni igralec Dean Dolenc.
Začeli so začeli izvrstno in predvsem zaradi hitrega Petra Božiča so povedli s 5:1. Aso se gostje kmalu zbrali in postopno zmanjševali nalet Izolanov. V nadaljevanju je prišlo do menjave obeh vratarjev. Novinec v ormoškem golu Sandi Žuran je bil zanesljivejši od predhodnika, dobro pa je startal tudi Tine Ponikvar. Naši so v drugi polovici prvega dela zapravili več odličnih priložnosti, kar so gostje izkoristili in sprva izenačili, pred odhodom v slačilnico pa še povedli.
V drugem polčasu so Izolani še bolj okrepili svoj nastop na obrambni črti in z izjemno čvrsto obrambo ter razpoloženim Tinetom v vratih prevzeli pobudo. Naš kapetan David Stepančič je imel spet smolo, saj si je znova poškodoval ramo in je tako moral na klop. Dean Dolenc in David Bubnič sta zatem okrepila sredino domače obrambe, ki ni popuščala niti za milimeter, hitri protinapadi Izole pa so postali recept za stalno ohranjanje rezultatske prednosti. Kljub temu so se gostje dobrih deset minut pred koncem nevarno približali le na gol razlike (24:23), ko so naši zaradi izključite igrali le s štirimi igralci. Takrat je na sceno stopil tokrat izredno razpoloženi Jan Gorela, ki je podvojil vodstvo Izole. Zatem pa so še Dušan Fidel, Peter Božič, Žiga Smolnik, Dean Dolenc povišali vodstvo naših rokometašev, piko na i pa je s svojim desetim zadetkom postavil mladi Jan Gorela. Ribari (in ostali) so bili kot vedno na nivoju in jim vsekakor pripada svojevrstna zasluga za nov uspeh Izolanov. Zaradi sobotne lige prvakov čaka naše fante tekma s Celjem Pivovarno Laško že v sredo.
Jan Gorela, IP Izola: “Po sredini tekmi proti Cimosu smo tokrat prikazali še en dober nastop. Tekma je bila težka, a na koncu smo zasluženo zmagali.”
Tine Ponikvar, IP Izola: “Publika je naš dodaten igralec in navijači nam dajejo moč za napore na igrišču. Tokrat smo v odločil-
nem momentu še bolj zagrizli in na koncu vendarle zlomili odpor tekmecev.”
Lestvica po 10.krogu:
1.	Gorenje Velenje 18, 2. Cimos Koper 17, 3. Celje Pivovarna Laško 17, 4. Maribor Branik 14, 5. Trimo Trebnje 10, 6. Krka 9, 7. Ribnica Riko hiše 9, 8. SVIŠ Pekarna Grosuplje 7, 9. Istrabenz Plini Izola 7, 10. Jeruzalem Ormož 5,11. Sevnica 4,12. Krško 3
Na Obalnem derbiju brez senzacije Istrabenz plini Izola - Cimos Koper 20:26 (12:15)
Izola - Športna dvorana, gledalcev: 700, sodnika: Deržek in Brecelj (oba Ajdovščina). Istrabenz plini Izola: Jurič, Jelovčan 2, Dolenc, Gorela 1, Božič 8 (3), Špegel, Kojič 2, Bubnič, Koštric, Ponikvar Tine, Redžič 3, Fidel 1, Smolnik 3, Gregorič, Slobodnik, Kevič.
Cimos Koper: Dobelšek 1, Gr-zentič, Brumen 5, Bombač 3, T. Poklar, Škof, Krivokapič 7 (3), N. Poklar, Vran, Konečnik
2,	Rapotec 1, Manojlovič 4, Ga-vranovič 2, Bundalo 1, Boškovič, Osmajič.
Sedemmetrovke: Istrabenz plini Izola 4 (3), Cimos Koper 5 (3). Izključitve: Istrabenz plini Izola 10 minut, Cimos Koper 18 minut.
Poslastica 9.kroga LA NLB le-asing lige je v sredo zvečer, po zaključku redakcije Mandrača, ponovno do zadnjega kotička napolnila izolsko dvorano. V lepi športni predstavi sta ekipi pokazali zelo kakovosten rokomet. Koprčani so bili na koncu uspešnejši nasprotniki in niso dovolili ponovitve lanskega presenečenja.
Začetek tekme je upravičil pričakovanja vseh prisotnih. Ob dokaj nervoznih prvih minutah je vsak zadetek dvignil navijače na noge. Huronsko navijanje Ribarov je Izolane po izključitvi (pre)grobega Osmajiča poneslo do vodstva s 7:4 in 8:5, toda veselje je kar hitro poniknilo. V naslednjih šestih minutah namreč Izolani niso zadeli, Koprčani pa so na krilih Krivokapiča v teh minutah z lahkoto premagovali Keviča in naredili delni izid 0:6. Ta se je na koncu izkazal za odločilnega. Prednost treh golov so gostje zadržali vse do konca polčasa (12:15).
V nadaljevanju tekme so prvi zadeli Koprčani (sedmič Krivokapič), toda naši fantje niso podpisali kapitulacije. Tine Ponikvar je praktično zaklenil domača vrata in naši so se povsem približali (16:17). V naslednjih sedmih minutah se napadalci obeh ekip niso najbolje znašli, strelski post pa sta prekinila Dobelšek na eni in Smolnik na drugi strani. Po izidu 17:18 je našim očitno zmanjkalo moči in razlika je (tudi po nekaj objektivno napačnih sodniških odločitvah) hitro narasla.
KAPUČINO	9
mEsaam------------:---------------
V	zadnjih dvanajstih minutah so bili naši v podrejenem položaju in Koprčani so po dobrih obrambah Škofa dokaj zanesljivo vknjižili novi dve točki.
Na koncu je potrebno spomniti na izvrstno vzdušje v dvorani, za kar gresta pohvale tudi navijaškima skupinama, Ribarjem in 12.Kopra.
V	pokalu naleteli na Celjane
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so izžrebali pare četrtfinala pokala Slovenije v moški konkurenci. Četrtfinalne tekme bodo v sredo, 12. decembra 2012, izolski rokometaši pa pri žrebu niso imeli sreče, saj jih čaka težko gostovanje v Celju. To bo še druga tekma v Zlatorogu v manj kot mesecu dni, saj naši fantje tja potujejo že jutri na ll.krog l.NLB Leasing lige.
Pari četrtfinala pokala Slovenije za moške
Cimos Koper - Maribor Branik Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola
Trimo Trebnje - Gorenje Velenje Drava Ptuj - SVIŠ Pekarna Grosuplje
Mladinci na dobri poti proti k napredovanju
Mladinci izolskega rokometnega društva so v minulem tednu naredili velik korak k preboju iz regijske skupine v polfinalno skupino 2.mladinske lige.
Varovanci Tineta Ponikvarja so tako v četrtek gostovali v Hrpeljah in v pomembni tekmi odigrali verjetno najboljše v sezoni. Fantje so dali vse od sebe in premagali neugodne Hrpeljce.
Tine Ponikvar: “Danes smo resnično uspeli pokazati večino stvari, s katerimi se ukvarjamo na treningih. Zato sem izredno zadovoljen in bi na tem mestu pohvalil fante ter jih spodbudil k tako dobrim igram še naprej."
RK Hrpelje : RD Istrabenz plini Izola 23:25
Mladi upi so nato po malce manj zanesljivi igri uspeli streti odpor gorenjske ekipe, s čimer so si na stežaj odprli vrata v napredovanje.
RK Radovljica:RD Istrabenz Plini Izola 27:28
Marko Rončevič, organizator igre: "Sistem dobre obrambe s posledičnim doseganjem “lahkih” zadetkov nam tokrat ni najbolje uspel. Nekateri so bili po težkem tednu utrujeni, vendarle je na koncu pomembno, da smo zdržali in da smo v Izolo pripeljali dve pomembni točki.”
Ženski rokomet
Tekmovanje v ženski rokometni ligi se odvija kar hitro, saj je bila odigrana že večina tekem v jesenskem delu tekmovanja. V preteklem tednu so bile odigrane štiri ligaške tekme:
Kadetinje: trener Uroš Zavrtanik
ŽRK Izola : RK Vrhnika 19:19 (7 : 10)
Z velikim zadovoljstvom smo osvojili prvo točko v ligi kadetinj kljub odsotnosti poškodovanih Lare Maslo, Lane Peharc in Alessie Šva-gelj; še bolj pa nam je v veselje, da smo po slabem prvem polčasu v drugem prikazali dobro in izredno borbeno igro na vseh področjih. V obrambi so se izkazale vse igralke, po 5 golov so zadele Kaja Obštetar in Ana Rončevič. Izenačujoči gol je po akciji v zadnji sekundi uspelo doseči Anamariji Baruca. Pohvala za velik odstotek uspešnih obramb in s tem prispevek k doseženi točki tudi vratarkama Vanji Ratkovič in Luciji Rebec. Igrale so: Anamarija Baruca (2), Silvija Jurič (1), Nina Vale, Vanja Paliska, Leila Mujano-vič, Nea Čendak, Lucija Klariča (3), Eva Julija Poberaj (1), Kaja Obštetar (5), Ana Rončevič (5), Ajla Burkič (1) Joel Lenoci (1), Kristina Manda-lenič in vratarki Lucija Rebec, Vanja Ratkovič
Starejše deklice A: trener Uroš Zavrtanik
So odigrale zadnji dve tekmi v jesenskem delu tekmovanja in neporažene vodijo na lestvici lige Starejše deklice Zahod z doseženimi vsemi možnimi točkami. _
ŽRK Ilirska Bistrica : ŽRK Izola 22:23 (12: 15)
Začetek tekme je bil precej izenačen do rezultata 6 : 6, potem pa so Izolanke zaigrale nekoliko boljše in povedle tudi za pet golov. V drugem polčasu je bilo v igri precej nihanj: od skorajšnjega izenačenja do ponovnega vodstva za pet golov in slabe igre v zaključku tekmovanja. Kljub velikim nihanjem in 4 zgrešenimi sedemmetrovkami smo vseeno uspeli prinesti iz gostovanja obe točki.
Najuspešnejše strelke so bile Anamarija Baruca z 8, Lara Maslo s 7 in Alessia Švagelj s 5 goli. Igrale so še: Lana Peharc (2), Silvija Jurič, Ajla Burkič, Lucija Klariča (1), Joel Lenoci, Vanja Paliska, Erika Mavri, Leila Mujanovič, Nea Čendak in vratarki Soraya Drinič ter Nika Štran-car
ŽRK Izola - ŽRK Vrhnika 18:9 (7:5)
Tekmo smo začeli v krču in ponovno naredili veliko napak. Odsotnost poškodovane Lare Maslo so morale nadomestiti druge igralke. V drugem polčasu pa smo zaigrali bolje v obrambi, posledično lažje prehajali v protinapad in bili učinkovitejši v napadu. Zaradi poškodb Alessie Švagelj in Lane Peharc med tekmo sta odgovornost prevzeli Silvija Jurič in Anamarija Baruca s po 6 goli seveda z veliko pomočjo vseh ostalih igralk. Pohvaliti moramo tudi obe vratarki - Niko Štrancar in Soravo Drinič.
Na tekmi so sodelovale: Erika Mavri , Anamarija Baruca (6), Ajla Burkič (1), Joel Lenoci, Nea Čendak, Lana Peharc , Alessia Švagelj (2), Silvija Jurič (6), Lucija Klariča , Vanja Paliska (2), Suzana Edemi, Leila Mujanovič (1), Laura Ivanjek, in vratarke Soraya Drinič in Nika Štrancar.
Mlajše deklice B: trener - Matej Nadoh
Da bi bil izkupiček izolskih rokometašic pretekli teden še boljši so poskrbele naše naj mlajše tekmovalke - deklice letnik 2001 in mlajše. V domači dvorani so se pomerile z vrstnicami iz Ajdovščine in zmagale. ŽRK Izola - ŽRK Mlinotest Ajdovščina 15 : 11 (8:6)
Začele so manj zbrano , v drugem polčasu pa so prepričljivo zaigrale do zmage.
Izolske barve so branile: Martina Vujmilovič (4), Gaja Soršak (3), Marina Poznič , Hana Perkat (7) , Anja Madžarovič , Ana Taeng-on Čokelc, Mia Ivančič, Nina Krebelj, Angela Killough (1) in vratarka Petra Toth Šurla.
Odbojka
Odbojkarice Izole doživele prvi poraz
V zadnjem krogu so se izolske odbojkarice v gosteh v derbiju z vrha lestvice pomerile z ekipo Čalcit Vo-lleyball II in tekmo izgubile s 3:0 (25:22,25:18,25:22). Kot je razvidno iz rezultata, je bil dvoboj precej izenačen. To zlasti velja za prvi in zadnji niz, v katerem so naša dekleta skušala priti do preobrata, a se domačinke niso pustile presenetiti. Kljub porazu ostajajo Izolanke na drugem mestu (15 točk). V soboto se bodo ob 19.00 v Livadah pomerile s četrto uvrščeno ekipo ŽOK Par-tizan iz Škofje Loke (14). Vabljeni!
Jadranje
Zdrahe v jadralni zvezi
Očitno niti vodilnim v slovenskem jadranju ni čisto jasno, kdo v Jadralni zvezi pije in kdo plača. Na spletni strani zveze je namreč obvestilo o nelegitimnem sklicu redne skupščine. Tako na spletni strani:
“Nekateri klubi, člani Jadralne zveze Slovenije, so nedavno prejeli dokument št. 1/2012 RP, datiran s 26.10.2012, iz katerega je razvidno, da gre za »vabilo na 26. redno skupščino JZS«, sklicano za petek, 16. novembra, s predlaganim dnevnim redom. Dokument je podpisal »Aljoša Tomaž, l.r., predsednik JZS«. Edini zakoniti zastopnik in predsednik Jadralne zveze Slovenije je v tem trenutku Gregor Veselko, kar je razvidno tudi iz izpisa AJPES-a, ki ga prilagamo.
Omenjeno vabilo je torej podpisano (l.r.) s strani nelegitimnega »predsednika« Jadralne zveze Slovenije, s tem pa na to skupščino Jadralne zveze Slovenije torej ne vabi uradni zastopnik Jadralne zveze Slovenije. Skupščina Jadralne zveze Slovenije je s strani legitimnega vodstva zveze s predsednikom Gregorjem Veselkom načrtovana v mesecu decembru 2012. Vabila bodo skladno z 12. členom statuta Jadralne zveze Slovenije pravočasno poslana članom Jadralne zveze Slovenije.” Podpisana sta Petra Zelko, Generalna sekretarka in Gregor Veselko, Predsednik.
Namizni tenis
Uspešni v Varaždinu
Od do nedelje je v Varaždinu potekalo 42. odprto prvenstvo Varaždina. Na turnirju so nastopili mladi tekmovalci in tekmovalke iz petih držav. V močni konkurenci dvainosemdesetih klubov in regijskih reprezentanc so se naši tekmovalci in tekmovalke res dobro odrezali.
V ekipnem delu smo dosegli dve tretji mesti. To je uspelo kadetinjam in mlajšim kadetom. Za las pa so brez kolajne ostale najmlajše kadetinje. Za uvrstitev med štiri so namreč tesno izgubile s 3:2 proti regijski reprezentanci italijanske Lombardije, ki je nato brez težav osvojila končno prvo mesto.
Lea Paulin nas je ugodno presenetila s osvojitvijo prvega mesta v kategoriji najmlajših kadetinj. V finalu je s 3:1 premagala prvo nosilko turnirja, hr-vatico Marto Jurčevič. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših sta se v tej kategoriji uvrstili še Minea Ljuca in Manca Paljk. Matija Novel pa je pri dečkih dosegel uvrstitev med 32. Četrto kolajno nam je prinesel v konkurenci mlajših kadetov Miche-le Vigini. V polfinalu je tesno s 3:2 izgubil proti prvemu nosilcu Mariu Bareku iz Hrvaške in osvojil tretje mesto.
Poleg naštetih smo dosegli še šest uvrstitev na glavni turnir iz predtekmovalnih skupin.
Z igro in uvrstitvami smo vsekakor zadovoljni. Turnir nam je prišel še kako prav pri nabiranju novih izkušenj. Pomemben pa je bil tudi z vidika nabiranja turnirske vzdržljivosti, ki je v tem športu še kako pomembna.
Zahvala
Center za kulturo, šport in prireditve Izola se zahvaljuje vsem sodelujočim pri izvedbi 32. Martinovega teka in pohoda dne 11.11.2012:
Občini Izola, Tedniku Mandrač, Hotelom Bernardin d. d. PE San Simon Resori, Skat d.o.o., T.I.C. Izola, Kolesarskemu centru Rito-ša d.o.o. Izola, Pivovarni Laško PE Izola, ŠD Adrenalina, Redarski službi Občine Izola, Policijski upravi Koper, Kolesarskemu društvu Bičikleta iz Kort, Klubu Zdravi in vitalni, Porting d.o.o.. Reševalni službi slovenske Istre iz Izole, Radiu Capris d.o.o.,Tehnični pregledi AMTC Izola, Adriatic Slovenka d.d., Laky s.p., Live d.o.o. Izola, Meha.no d.o.o., Vinarstvu Robi Štule iz Izole, g. Marjanu Ša-vron in ga. Dolores Bernetič za soglasje uporabe njihovih površin za izpeljavo trase teka.
Posebna zahvala pa gre vsem 69-tim prostovoljcem iz domicilnih društev in našim prijateljem, ki so se nesebično razdajali kot reditelji ob trasi teka ter nudili pomoč na startno-ciljnem prostoru.
SMEROKAZI
Četrtek 15. november 2012
Kultrni dom -Mala dvorana - ob 19.00
Federico Fellini: AMARCORD - filmska projekcija Vstopnine ni!
Sončna dvorana - ob 19. uri Otvoritev razstave likovnega društva
TUBA-15. let
V programu bo nastopil Drago Miselje Mef.
Razstava bo na ogled do 25 novembra 2012
Palača Manzioli - ob 19.00 Večerni klepet z
»Zanimivimi Izolani«
Lorella Flego
______Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič_
Petek 16. november 2012
Kulturni dom Izola - ob 18.00 Gledališka skupina Cademia Castel Leon iz Kopra predstavlja komedijo:
Commedia degli equivoci in 8 quadri
Scenografija: Bruna Alessio Klemenc.
Palača Manzioli - ob 19.00 Delavnica o izolski zgodovini
930 let izolske župnije 800 let krstilnega kamna
Večer bo vodil Silvano Sau.
in odprtje razstave
Zaklad Svetega Mavra
Sodelujejo: Eleonora Matijašič, sopran in Tatjana Šverko, klavir
Sobota 17. november 2012
Kulturni dom - Mala dvorana - ob 17.00
Goska ploska
Pripovedovanje H.C. Andersen : VzigallliK
Pripovedovala bo Aljoša Križ / Vstopnine ni
NEDEUA 18. NOVEMBER 2012
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).
v četrtek, 15. november ob 19. uri
vas vabimo na otvoritev razstave likovnega društva
TUBA-15. let.
ATELJE DUKA piran Vabimo vas na otvoritev razstave	mgm
"Pravljica”	■■
MAJA ČERNE	Em 11
ki bo v soboto, 17 novembra 2012	FeTr StiB
ob 19. uri v Atelje Duka v Piranu	MM
<2E>
INSUIA
GALERIJA • CAt Um A
Vabimo vas na ogled razstave
BARBARA JURK0VŠEK
BETtVEEN KITSCH, ARI & REALITV
Razstava bo na ogled do 15. novembra 2012.
Galerija Alga / Kristanov trg 1
slikarska razstava
EMI VEGA
arhitektka, ilustratorka karikaturistka, slikarka.
Galerija Salsaverde Grainscpt^izoia
Marko Butina
'Tudi jaz sem slikar”
Kulturni dom Izola - ob 19.00 Komedija v italijanskem jeziku:
FANTASMI, AMORE E... VALERIANA
Commedia in due ati di Julian Sgherba e Agostino Tommasi Teatro L'armonia - La comagnia del giovani - Trieste / Vstop prost
Torek 20.november 2012
Mestna knjižnica Izola - ob 17.00
Torkova pravljična ura
Vabljeni otroci od aopolnjenega 4. leta starosti.
Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. / Vstop je prost.
Na Ljubljanski 22 v Izoli nas boste našli vsak dan v naši galeriji. Vabimo vas na naslednje tečaje
GALERIJA 22
•	24. novembra - indijska kuhinja
•	24. novembra - delavnica izdelovanja nakita
•	27. novembra - šiviljska pre-delovalnica
•	1. decembra -batik - stara indonezijska tehnika slikanja na tekstil
20. novembra bomo tudi začeli z izdelovanjem odeje za Izolo in z različnimi ročnimi spretnostmi. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo ročna dela in se nam želite pridružiti! Delali bomo dopoldne in popoldne.
Dobrodošli!	Kulturno društvo Svilena pot
Vse nadaljnje informacije 040 385529 Barbara ali 031 859 248 Janja
- Grudnova 3
razstavae
7-2
VOJC SODNIKAR PONIS
Ateljeju Svoje v Kopru (Grudnova 3 ).
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu novembru: člani likovnega društva LIK svoja zadnja slikarska dela na platnu / razstava ročno izdelanih, modnih usnjenih torbic in pisanih usnjenih etuijev za ključe mlade oblikovalke Nataše Pijaža iz Izole.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	četrtek, 15. november 2012 ob 19:00 v PALAČI MANZIOLI: Večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« - Lorella Flego - Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multime-dijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi, To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Naši ustvarjalci
Štiri morske milje Vanje Pegana
V Mestni knjižnici Izola smo na zadnjem literarnem večeru številnim ljubiteljem lepe besede predstavili novo knjigo piransko izolskega pisatelja Vanje Pegana, z naslovom Štiri morske milje, Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga in obsega 15 krajših zgodb, posvečenih v glavnem morju, V pogovoru s pisateljem so obiskovalci lahko spoznali življenje in delo našega gosta, pa tudi njegova zanimiva razmišljanja o literaturi in ljudeh.
Vanja Pegan se je rodil v Kopru.
Osnovno šolo je obiskoval v Piranu, družboslovno gimnazijo pa v Kopru. V gimnazijskih letih je bil urednik šolskega literarnega glasila Ogledalo. V Ljubljani je tri leta študiral primerjalno književnost.
Obiskoval je tudi glasbeno šolo.
Več let je komponiral scensko glasbo za gledališke igre. Nekaj časa je poučeval klasično kitaro in nauk o glasbi na Glasbeni šoli v Sežani.
Od leta 1996 se posveča predvsem pisanju, že osemnajst let pa tudi honorarno poučuje klasično kitaro in nauk o glasbi pri Skupnosti Italijanov v Piranu. Leta 2002 je postal član Združenja književnikov Primorske. Leta 2003 je pridobil status pisatelja, samozaposlenega v kulturi. Živi v Izoli, kjer si je ustvaril družino.
Napisal je tri knjige za otroke: Citronček in Giovanin, Mesto 2000 in Tonin. Vse tri so večjezične. Ilustrirala jih je piranska akademska slikarka Fulvia Zudič. Za slikanice je prejel tudi nekaj mednarodnih literarnih nagrad.
Pegan je napisal tudi besedilo za dve gledališki igri: Trije oslički in kozica Rožica in Lučka in najlepše darilo. Obe sta doživeli več odrskih uprizoritev.
Napisal je tri romane: Čoln, Pisatelj,
Adam in pilot ter Potovanje na začetek poti. Njegove so še tri zbirke kratkih zgodb: Kopanje mornarjev v topli vodi, Nebo davnega poletja in Štiri morske milje.
Poleg knjižnih izdaj objavlja tudi v različnih revijah, na primer v Primorskih srečanjih, Reviji 2000, otroški reviji Arcobaleno in drugih.
Pisec počasnih zgodb
Tako posebnega in samosvojega avtorja, kot je Vanja Pegan, je težko predstaviti. Dokler nisem na literarnem večeru s tem pisateljem v piranski knjižnici slišala, da je treba njegove knjige brati počasi, mi ni bil preveč blizu. Več njegovih knjig sem skušala prebrati, pa sem se že nekje na sredini ustavila, ker ni šlo naprej.
Kasneje mi je Vanja povedal, da se je večkrat vprašal, kako da mu nikoli ne omenim, kakšne se mi zdijo njegove knjige. Mislil je, da sem samo zelo prijazna in da mu nočem povedati, da mi njegova dela niso všeč.
Ko sem se slednjič res lotila zelo počasnega branja njegovih del, pa sem odkrila pisatelja, ki je mojster svojega poklica. Nad njegovimi knjigami se sicer res ne moreš v hipu navdušiti, ko pa jih počasi prebiraš, te pustijo tihega in vase zazrtega, deliš jih lahko le z izbranimi bralci, takimi, ki imajo občutljivo pesniško dušo in ki jim lahko zaupaš.
Med branjem obstaneš, kot bi bil prevzet od tihega padanja snežink izpod nočnega neba na tla piranskih ulic in premce čolnov, zasidranih v mandraču: njegove zgodbe v dušo legajo počasi, dotikajo se nežno in šele čez čas se zaveš njihove lepote in učinka. Knjižničarka Ksenija Pe-taros Kmetec iz piranske knjižnice je rekla, da se ji zdi, kot bi jo Vanje-ve besede božale.
Čeprav Vanja Pegan piše večinoma v tretji osebi, pa delujejo njegove zgodbe zaradi natančnega opazovanja in zavzetega upodabljanja vsemogočih drobnih trenutkov zelo realistično in bralec skorajda verjame, da pisatelj pripoveduje zgodbo o dogodkih iz svojega življenja, otroštva in mladosti, o bežnih in trajnih ljubeznih, o ljudeh, ki jih je zares srečal in spoznal. V zgodbe sicer res vpleta vse svoje izkušnje in srečanja z ljudmi, naravo in umetnostjo, vendar jih umetniško preoblikuje. Njihovo bogastvo je pravzaprav v podrobnostih, v ujetih trenutkih, v podobah, zvokih, pogledih, občutkih, v vsem, kar dela tega pisatelja bolj pesniškega od marsikaterega pesnika. V njegovem pripovedovanju sem občutila tudi odmik samotnega popotnika: je posebnež z občutljivo dušo, ki še verjame v dobroto, ki raje raziskuje notranje prostore in hodi po svoji poti, kot da bi se prepustil toku sodobnega potrošniškega sveta. In taki so vsaj večinoma tudi njegovi literarni junaki. Poleg umetnikov (pisateljev, pesnikov, glasbenikov, skladateljev, slikarjev) so to navadni, preprosti ljudje, ribiči, čuvaj na parkirišču, skladiščnik, mestni posebneži. O vseh piše z velikim spoštovanjem, ljubeznijo, naklonjenostjo, dobrohotnostjo in razumevanjem. Globoko doživlja vzgibe za njihovo včasih neobičajno delovanje.
Počasni pisec knjig
Vanja Pegan tudi piše zelo počasi, saj za razmeroma tanke knjige porabi tudi eno do dve leti, čeprav piše vsak dan od devetih zjutraj do enih popoldne.
Za Vanjo Pegana je pisanje predvsem užitek in storilnost se mu ne zdi pomembna. Piše s srcem. Ne mara pisati uspešnic in se podrejati množičnemu bralskemu okusu. Za njegovo zadnjo knjigo ni značilno samo, da piše predvsem o morju in ljudeh ob morju, tudi zgodbe, ki sicer niso povezane z morjem, obogati z metaforami in primerjavami, ki jih jemlje iz morskega sveta. Najdemo pa tudi veliko primerjav, povezanih s svetom glasbe, ko na primer naraščajoči vihar primerja z oglaševanjem orkestra. Glasbena umetnost Vanjo Pegana spremlja že od otroštva, ko sta ga dedek in tata kapelnik učila igranja na blokflavti-co. Otroštvo je doživljal skozi zvoke. V njegovih zgodbah mrgoli glasov, zvokov, bučanja morja, vihranja tramontane, ščebetanja ptičev, kričanja galebov. Tudi tišina je prisotna. Piše na primer o skladatelju, ki komponira glasbo, navaja tudi klasične skladatelje, katerih glasbo poslušajo njegovi junaki. Opisuje tudi slike znanih klasičnih slikarjev. Pravzaprav je vsak trenutek, ki ga opiše, slika zase, slika, ki tudi zazveni. Njegova priljubljena tehnika pripovedovanja pa je prepletanje spominov, razmišljanj in zgodb iz različnih časovnih obdobij. V zbirki zgodb Štiri morske milje pa najde svoj prostor tudi njegova ljubezen do jadranja.
Vanja Pegan je ljubiteljski jadralec, ki z manjšo jadrnico skoraj vsak dan odpluje na morje. Jadranje je zanj ne le hobi, temveč tudi dobrodošel odmik od sveta, od vsakdanjega življenja, prostor za srečanje s samim seboj, čas za meditacijo. Z jadranja se domov vrne z napolnjenimi baterijami in dobre volje.
Zaljubljen v obzorja
Kot smo že rekli, Vanja Pegan v svojih delih ne želi biti avtobiografski ali faktografsko opisovati resničnega življenja resničnih ljudi, temveč želi predvsem opevati lepoto narave, umetnosti, ljubezni. V eni od zgodb v svoji zadnji knjigi svojemu junaku položi v usta tele besede: » Že se je namenil, da ji bo odpreda-val že stokrat ponovljene besede o tem, da so vse zgodbe na tem svetu resnične, pa vendar ne resnične na tak način, kot bi si nekateri izmed bralcev želeli. Da on ravno v tem vidi smisel leposlovja. Da je pomembna zgodba, ne njen izvor, da gre pri vsem tem vendar za nekakšno osmišljanje, za lepoto in ne za banalne detektivske zanke, uganke in igrice, kdo je kdo.«
Lepota, ki jo lahko vsak občuduje zastonj, in ji je Vanja Pegan v svojih delih postavil spomenik, je zanj edina prava vrednota, ki jo lahko zoperstavi kupljivim vrednotam potrošniške družbe. Pri tem pa imajo po njegovem mnenju pomembno vlogo tudi knjižnice kot hrami kulture ter posredniki med pisatelji in bralci.	Špela Pahor
Tepeš že drugič
Med zaljubljence jadranja, morja in vetra ter neznanih krajev, sodi tudi znani nekdanji slovenski smučarski skakalec in zdaj pomočnik vodje svetovne skakalne karavane, Miran Tepeš. S svojo jadrnico Skokica je že drugič obplul svet in ob vrnitvi v matično izolsko marino so mu pripravili sprejem, na katerem so ga oblekli v pravega gusarskega kapitana. Potem je dvignil Skokico na suho in odhitel nazaj v hribe k skakalcem.
Kultura in prosveta
Tube so (v glavnem) ženskega spola
V izolski Sončni dvorani bodo drevi, v četrtek, 15. novembra ob 19. uri, odprli razstavo članov izolskega likovnega društva TUBA, ki letos praznuje 15 let uspešnega in ustvarjalnega dela.
Likovno društvo TUBA, je nastalo v šolskem letu 1996/97. Vanj so se vključile tečajnice večernega likovnega tečaja, ki ga je, leta 1993, organizirala takratna Zveza kulturnih organizacij Izola. Mentorica je bila likovna pedagoginja Ingrid KNEZ.
Posebnost društva je, kar je zgolj naključje, da so v njem le ženske ljubiteljice likovne umetnosti, le občasno se nam je pridružil en moški član. V letu 1998 nas je zapustila naša prva mentorica Ingrid Knez, nadomestil jo je samostojni likovni delavec - slikar Brane SINIKO, od leta 2005 pa je mentorstvo prevzel akademski slikar Gani LLALLOSHI.
Naše majhno likovni društvo šteje trenutno 9 članic, večina je zaposlenih 3 so že upokojenke. Z likovnimi delavnicami pričnemo jeseni in zaključimo pred poletjem. Na začetku našega ..šolskega leta" si zastavimo program dela po katerem med letom delamo in pripravljamo projekt za zaključno razstavo v galeriji ALGA, Centra za kulturo, šport in prireditve Izola.
Ponosni smo, da so naše razstave iz leta v leto kvalitetnejše in odmevnejše. V dosedanjih letih smo se seznanile in ustvarjale v naslednjih slikarskih tehnikah: temperi, akvarelu, lavirani risbi, olju, akrilu, kolažu, ter se preizkusile v kiparjeju in grafični tehniki. Udeležujemo se ex-tempor doma in v tujini, kjer smo prejele številne nagrade in priznanja. Dodatno se izobražujemo na likovnih .kolonijah, ter obiskujemo slikarske sejme in razstave.
Priznanje za Spelo Pahor
Slovensko etnološko društvo vsako leto podeli najvišja priznanja - Murkovo nagrado za življenjsko delo ter Murkova priznanja in listine. Za lansko leto se je to zgodilo v ponedeljek v Tolminskem muzeju, med prejemniki Murkovega priznanja pa je tudi izolska knjižničarka Špela Pahor, ki je priznanje prejela za uspešno prepletanje etnoloških in bibliotekarskih znanj, širjenje bralne kulture ter spoštovanje drugačnosti in strpnosti do tujcev in priseljencev.
V obrazložitvi so še zapisali, da se je Špela Pahor leta 1994 zaposlila v Mestni knjižnici Piran, od leta 1996 pa je redno zaposlena v Mestni knjižnici Izola.
Naše programe sofinancira Občina Izola in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Vsestransko podporo in strokovno pomoč pa imamo tudi pri Centru za kulturo, šport in prireditve Izola ter pri Območni izpostavi JSKD Izola.
Včlanjeni smo v Zvezo likovnih kulturnih društev Slovenije, kjer že vsa leta sodelujemo pri projektu Zlata paleta. V vseh teh letih smo prejeli več kot 20 certifikatov kakovosti, nešteto priznanj in dve Zlati paleti; za slikarstvo in kiparstvo.
Želimo, da bi še naprej delovali in ustvarjali pod takimi pogoji kot doslej, saj je naše ustvarjanje hrana za dušo in oči, za nas in vse tiste, ki obiskujete naše razstave.
Zdenka PETEK
Za svoje delo je že leta 2006 prejela nagrado UNICEF za odlično izpeljan projekt Spoznavajmo otroke sveta in leta 2008 posebno priznanje Andragoškega centra'Slovenije za bogatenje znanja drugih ter za njeno dolgoletno mentorsko delo pri vodenju etnoloških študijskih krožkov. Zelo etnološko dejavna je tudi zunaj knjižnice. Neutrudno zbira življenjske zgodbe prebivalcev Izole, Lucije, Strunjana in Pirana, pripravlja priljubljene oddaje Istrska srečanja za Radio Trst A, kjer predstavlja zanimive domačine in s tem razširja zavest o kulturni dediščini slovenske Istre. Veliko tudi prevaja, objavlja ter nadaljuje podiplomski študij etnologije in kulturne antropologije.	ur
Pesem jesen pozlati
“Pesem jesen pozlati “ je slogan projekta, ki so ga pred kratkim izvajale pevke skupine Cvet v laseh. Pod vodstvom Marjetke Popovski je desetčlanska ženska pevska skupina, ki prepeva stare ljudske pesmi, obiskala številne domove upokojencev in s staro domačo pesmijo popestrila stanovalcem njihove dopoldneve in hkrati aktivno vključila tudi njih same v svoj program. Pevke so se na svojo iniciativo odločile, da bodo vsak teden prostovoljno obiskale en dom upokojencev in se s tem vključile v program Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti in v svoje dobrodelne nastope vključile tudi stanovalce domov in različne centre, ki so jih in jih bodo v kratkem še obiskale. Tako so pričele svojo pevsko potovanje tudi v smislu Tedna starejših občanov in začele v Domu upokojencev Izola, nato v Domu starejših v Gažonu, pa v Obalnem domu upokojencev na Markovcu, nato v Centru za starejše občane v Luciji in zaključile v Domu za starejše občane v Ilirski Bistrici. Odzvale pa so se tudi vabilu v Dnevni center Školjka v Piranu in Obalno varstveno delovnem centru in sicer v novembru, ko bodo nastopile še v Potorožu za Društvo slovenskih žena iz Celovca in za onkološke bolnike na njihovem vsakoletnem srečanju.
Pred tem pa so veliko nastopale po domačih in tujih krajih, tako na istrskih večerih, pa z Eldo Viler v Koštaboni, ob Dnevu Mladosti v Izoli in na kan-tavtorskem večeru v Ljubljanski ulici, kjer so spremljale svojo pevovodki-njo Marjetko. Veseli so jih bili tudi v Tuzli, Bosni in Hercegovini, kjer so zapele ob dnevu slovenske državnosti z našimi slovenskimi rojaki. Dan pred ribiškim praznikom pa so priredile pravo pevsko razpoloženje na pomolu in pri Marjanu na barki Škarpena. S pesmijo in poezijo so se predstavile vaščanom v vaškem domu v Movražu in pevke bodo ta program izvajale še po nekaterih istrskih vaseh. Udeležile in zapele so tudi na komemoraciji padlim borcem v Podgorju. V mesecu decembru pa bodo s pesmijo razveselile marsikoga s prazničnim programom.
Pesem, ki jo prepevajo, je njihovo veselje in če pevke to lahko podelijo še s kom drugim, je veselje še bogatejše, posebno ob spoznanju, da lahko pesem “ jesensko “ obdobje pozlati.
Dobro je vedeti
Več kot zgolj martinovanje
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava je skupaj s turistično agencijo Batana organiziralo enodnevni izlet v Belo Krajino z martinovanjem. Kot zadnja leta je bil tudi letos odziv zelo visok, saj se je na pot podalo 105 izletnikov, za ostale pa je zmanjkalo prostora..
Preko Gorjancev smo se spustili v Belo Krajino, kjer so nas pričakale bele breze z barvitimi rumeno rdečimi krošnjami, v Metliki pa lokalni vodiči s še toplimi belokranjskimi pogačami - tradicionalno jedjo, ki je zaščitena na ravni Evropske unije. Sledil je obisk metliškega gradu
-	muzeja, ki prikazuje zgodovino kraja, običaje, noše in drugo. Lepa je zbirka belokranjskih pisanic-pi-rhov, unikatnih ročnih del. Bogat je tudi oddelek posvečen narodno osvobodilnemu boju z narodnim herojem Francem Rozmanom - Stanetom na čelu. Zanimiv je bil obisk slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča. Prav v Metliki je bilo namreč leta 1869 ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo
-	požarna obramba - na slovenskem. V dveh etažah je razstavljena gasilska tehnika. Najstarejša je brizgalna iz leta 1836, v celoti lesena, na ročni pogon. Zato so bili prvi gasilci samo krepki moški. Bili so izredno spoštovani, kar je razumljivo, saj so bile hiše večinoma lesene, v njih pa odprta ognjišča in zato je bila požarna ogroženost zelo velika.
Od gradu smo se podali skozi staro mestno jedro do galerije Kambič v kateri je bogata zbirka slik in drugih predmetov, ki sta jih zbirala vse življeneje dr. Vinko Kambič in Vilma Bukovec, ter jih podarila galeriji v Metliki. Zbirka obsega blizu 200 likovnih del različnih avtorjev. Metlika je že leta 1365 pridobila mestne pravice. Nedaleč od tam smo se fotografirali pod letalom DC-3, s katerim so zavezniki prevažali ranjence iz osvobojenega ozemlja v Bari (Italija). Ogledali smo si še romarski kompleks Tri fare v Rosal-nicah, ki se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora.
Ob postankih smo se sladkali s krofi, ki jih je zagotovil predsednik KS Maks Filipčič, za odlično vino pa sta poskrbela mladi Jernej Sepič in Berto Filipič pecivo za vse sta napekli Silva Pavič in Klavdija Tuljak.
Potem ko smo, zaradi zamude, odpovedali ogled Žužemberka smo odšli v gostišče »Štorovje« v Šentvidu pri Stični, kjer nas je pozdravil dolgoletni predsednik DU Šentvid pri Stični, Jože Kenda, nato nam je dobrodošlico izrekel župan Ivančne Gorice Dušan Strnad, mešani pevski zbor »Sončni žarek« pa nam je zapel nekaj pesmi, med njimi tudi »predlog« himne občine Ivančna Gorica, ki ga je tudi župan slišal prvič. Sodelovanje med županom, DU in pevskim zborom je očitno zelo vzorno. Upokojenci iz Šentvida imajo tudi svoj dom z dvema dvoranama in enkratne pogoje za delo. V okviru njihovega društva deluje tudi slikarska sekcija in njena članica, Marinka Biček, je pred kratkom imela samostojno razstavo v Portorožu, zdaj pa razstavlja skupaj z drugimi v izolskem hotelu Delfin.
Po dobri hrani se je prilegel še ples ob živi glasbi, med odmori pa je vse navdušila simpatična Boža, ki je odlično imitirala Heleno Blagne, gospodar Alojz Kovačič pa povedal, da se je gostilne prijelo ime Štorovje zato, ker so za ureditev zemljišča za gostilno morali izkopati mnogo štorov. In ker po svetu ne hodimo brez refoška, smo ga nekaj kapljic podarili tudi gostiteljem, ki so poskrbeli za res prijetno druženje, seveda pa brez dobre volje vseh udeležencev ne bi šlo.	Boris Debeljak
Najboljšega je imel Bogdan
Predmartinovo soboto so v Ljubljanski ulici popestrili z martinovanjem in izborom najboljšega vina, ki ga ima kdorkoli od sosedov doma.
Glede na to, da v ulici ni prav veliko vinogradnikov so pač izbirali med vini iz domačih vinotek. In čeprav so nekateri posegli po cenjenih blagovnih znamkah je med 13-timi vzorci, komisija v sestavi: Ljuba Ko-fler (predsednica), Boris Kobal in Gašper Čehovin, najbolje ocenila letošnje vino “fragolin”, ki ga je v oceno dal Bogdan Godnič. Priznal je, da je domači fragoli primešal še štiri vrste grozdja in dobil izvrstno suho vino z močnim priokusom jagod. Drugo mesto je šlo vinu Mirana Košute iz Trsta, tretje pa malvaziji, ki jo je predstavil Dario Peroša iz Tartinijeve ulice.
Seveda so izbrali tudi vinsko kraljico za leto 2012. Tokrat je to postala Marjetka Popovski, ki je na prire-| ditvi tudi zapela, za prigrizke pa so poskrbeli kar najbližji sosedje.
TRIJE DOBRI DNEVI
'KUPON ZA 20% POPUST
|ta četrtek, petek in soboto
|(15., 16. in 17. november 2012)
I
ti
POPUST NA VSA OBLAČILA

Martinovanje ivalidov na Krasu
Bilo je sončno jutro, obetavno za izlet. Nabito s pozitivno energijo, s tistim nemirom v srcu in z velikim pričakovanjem. Stiski rok, objemi, pogovori, z mislijo na prijetno druženje. Pot nas je vodila po Krasu.
Po nizki, valoviti planoti z značilnostmi sredozemske klime. Kamen, ki ni nikoli sam, družbo mu dela trdoživo in pisano rastlinje, ruj, brinje, šipek, bor. Kras povezuje kamen s neskončno dolgimi vijugastimi zidovi, ki so jih zlagale roke generacij. Zidovi obkrožajo ograde in varujejo dragoceno prst trti teranovki.
Ustavili smo se v Lokvi, kjer smo si skupaj s člani društva invalidov iz Zagorja ob Savi ogledali vojaški muzej Tabor. Nahaja se v kamnitem stolpu iz 15. stoletja, ki so ga zgradili Benečani za obrambo pred Turškimi upadi, v njem pa je privatna zbirka različnih vojaških eksponatov. Pot smo nadaljevali proti Grahovemu Brdu, kjer nas je čakalo “najtežje” in hkrati najprijetnejše opravilo: praznovanje Martinovega, ko je treba novo vino poskusiti. In, kaj naj povem o tem delu izleta? Veselje in ples ob zvokih harmonike, bogato obložene mize, sklepanja novih prijateljstev in rajanje pozno v noč.	Vida Orbanič
Izola Art
Trgovine odhajajo galerije prihajajo
V devetdesetih letih je bilo staro mesto polno malih trgovin in obrtnih delavnic, a so mnoge, največ zaradi prihoda hipermarketov, počasi ostajale brez dela in brez kupcev. Namesto njih so zrasli umetniški ateljeji in galerije, še posebej v Ljubljanski ulici, ki bi bila brez umetnikov prazna.
Že pred slabim mesecem so v prostorih nekdanje parfumerije odprli galerijo sodobnega nakita Taktil, kjer svoje izvrstne izdelke razstavljata in prodajata Rosanna Raljevič Ceglar in Sandra Kocjančič.
V soboto pa so v neposredni bližini, v nekdanji kemični čistilnici Mara, svojo galerijo in društveni prostor odprle članice društva Svilena pot. Poleg nekaterih lastnih izdelkov, ki jih razstavljajo in prodajajo, pripravljajo tudi delavnice indijske kuhinje, izdelovanja nakita, šiviljsko pre-de-lovalnico, šolo batika - stare indonezijske tehnike slikanja na tekstil. Galerijo in delavnice bodo vodile: Janja Sever, Sasikala Perumal in Barbara Motoh Bračanov. Odprto imajo vse dni, dopolne in popoldne.
To pa še ni vse, saj bodo, morda še pred novim letom, v nadaljevanju ulice, natančneje v prostorih nekdanje kultne trgovine z jeansom -Placer, svoj društveni prostor in galerijo odprli člani društva Izolani. Z občino so se dogovorili o zamenjavi prostorov v Gorkijevi ulici za tega v
Ljubljanski, ki pa ga morajo najprej obnoviti in opremiti. V galeriji bodo razstavljali vsi izolski ustvarjalci pripravljajo pa tudi razstave maket in načrtov posegov v staro mesto, tako da bo prostor služil tudi kot kraj predstavitve različnih projektov. Predsednik društva je Dušan Ambrož.
V neposredni bližini pa bosta, v prostorih nekdanjega skladišča, svojo malo galerijo in keramično delavnico odprli Elica in Katja Pevc, ki trenutno razstavljata v koprski Skici.
Film je navdahnil sliko
Sinoči so v izolskem Kinu Odeon odprli razstavo slik z naslovom Ljubezen namišljenega, mlade avtorice Noemi Zonta, otvoritvi pa je sledil ogled filma Namišljene ljubezni, ki je pravzaprav navdahnil mlado slikarko (1994) dijakinjo Gimnazije Koper, smer umetnost. Razstavljen je izbor njenih likovnih del, tudi tistih, ki jih je navdihnil film Namišljene ljubezni, ki je sledil odprtju razstave.
Nastop Glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta
V organizaciji Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem, pa se bo danes, v četrtek, 15. novembra 2012, ob 20. uri v okviru cikla Simfonic voices v Gledališču Koper predstavil Simfonični orkester Glasbenega Konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta, dobitnika nagrade Prešernovega sklada 2012. Orkester se bo predstavil z deli Johannesa Brahmsa in Ludwiga van Beethovna.
Likovci se širijo v Caffe alle Porte Člani kulturnega društva likovnih umetnikov Lik Izola nadaljujejo s predstavitvami v lokalu Caffe alle Porte. Na mestu, kjer razstavljajo štiri slike, ki jih občasno zamenjujejo, so postavili še polico, kjer bodo predstavili njihove skulpture.
Zdaj se predstavljata Marica Frančeškin s slikami in Zorko Dežjot s skulpturo.
4

Novost v tem delu mesta je tudi izložba skladišča Fotooptike Rio v ulici Ob stolpu, ki jo je Samostojni oblikovalec Predrag Žvab opremil s svojimi miniaturnimi ,3 slikami Izole, ki jih je poimeno-| val Male Izolanke. Zagotavljamo s vam, da so vredne ogleda.
Poročna fotografija se nadgrajuje
Tako pravi Branko Furlanič, kije pred kratkim na trgu Padlih odprl foto studio FUF.
-	Katere storitve nudiš?
-	Seveda še vedno fotografiram poroke, birme in obhajila, a zdaj, ko imam studio, tudi portretne in reklamne fotografije. Izdelujem tudi fotografije za dokumente, s pomočjo e-Foto-
grafa, ki fotografijo preko mreže takoj pošlje na Upravno enoto. Še vedno pa je moja primarna dejavnost fotografiranje porok. V zadnjih letih sem jih ovekovečil kakšnih dvestopetdeset.
-	Se poročna fotografija kaj spreminja s časom?
-	Zelo. Poroka je vendarle nekaj, kar se načeloma zgodi enkrat v življenju in normalno je, da ta trenutek ovekovečimo čim bolj kvalitetno. Poleg tega je tudi zelo opazen trend, ko tiste “klasične” poročne fotografije počasi izginjajo, na njihovem mestu pa je vedno več zanimanja za takoimenovano reportažno fotografijo, vrača pa se tudi črno-bela tehnika. Nasplošno je treba redno slediti trendom, saj tista klasična poročna fotografija, kot smo je bili nekoč vajeni, ne zadostuje več.
-	Kako to, da si se odločil za IZO-kartico in kaj boš ponudil imetnikom lete?
-	Seveda je bil glavni namen, da me Izolani spoznajo, da vedo, kje imam studio in kaj nudim. Poleg tega pa je prav, da si v teh časih pomagamo eden drugemu. Zaradi tega bodo lastniki IZOkartice deležni 10 odstotnega popusta pri vseh fotografskih storitvah. am
V času recesije in krize lahko največ naredimo, če stopimo skupaj. V slogi je moč, pravijo in IZOkartica predstavlja slogo, s katero si lahko skupno pomagamo. V to je prepričan tudi Branko Furlanič, Izolan, fotograf, ki se je po nekaj letih „bre-zdomega" fotografiranja odločil, da “požene korenine” v starem delu mesta, na Trgu Padlih.
-	Kako to, da si se odločil za fotografski studio sredi starega dela mesta?
-	Naj povem, da sem najprej enajst let delal v foto trgovini v Kopru, nato sem štiri leta, kot „free lance“ fotograf slikal pretežno poroke, birme in obhajila. V tem času sem si nabral veliko izkušenj in čutil sem potrebo po nadaljnem koraku naprej, kar je vsekakor reklamna fotografija. Sledila pa je seveda zamisel o lastnem studiu. In kljub temu, da že nekaj let živim v Luciji, sem še vedno Izolan in niti za trenutek nisem pomislil, da bi svojo dejavnost začel kje drugje.
-	Si s studiem na lokaciji v starem delu mesta zadovoljen?
-	Ja, zelo. Nisem si mislil, daje ta predel Izole tako prehoden. Že takoj, ko sem odprl, je nekaj ljudi prišlo pogledat, kaj se dogaja. In kljub temu, da še ni bilo nobene promocije ali reklame, sem imel že nekaj strank, ki so se prišle fotografirat.
MAHfDEKAC 15
Četrtek, 15.november 2012, št. 982
---------------------------------------------------------- Predzadnja
KRIMINALIJE
Vlomil mu je v delavnico
Občan je obvestil policiste, da so mu ponoči iz sobote na nedeljo vlomili v delavnico. Na kraj so policisti ugotovili, da je neznanec odtrgal salonitno ploščo in je vstopil v delavnico. Ukradel je 150 metrov kablov, dva uplinjača, dve blokadi motorja in steklenico viskija. Sledi kazenska ovadba.
Globa in točke
Na Kajuhovi ulici so policisti ustavili voznika OA in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Zaradi rezultata ki je pokazal 0.48 mg alkohola v izdihanem zraku. Ravno tako so na Morovi ustavili voznika OA iz Jagodja, kateremu je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,50 mg alkohola v izdihanem zraku. Obema je bila prepovedana nadaljnja vožnja in odvzeto VD. Za prekršek je bila voznikoma izrečena globa v višini 900 Eur in 16 kazenskih točk.
Brez frizure in denarja
Policisti so bilo obveščeni, da je bilo preko vikenda vlomil v frizerski in kozmetični salon. Na kraju je bilo ugotovljeno da je zlikovec vstopil v salona kozi okno, ki je bilo odprto na ventus. Na njegovo začudenje je bila blagajna prazna, tako da je ostal praznih rok in brez pričeske.
Napolnil sije rezervoar
Na deponiji v Livadah je kljub kameram tatič preko noči iz strojev last Izolske Komunale iztočil okoli 330 litrov goriva.
Hotel Policijska Postaja
42 letni Koprčan je pod vplivom alkohola kršil javni red in mir, zato je občan zaprosil za pomoč policiste. Ker se navedeni kljub opozorilom ni umiril, si je prislužil globo in nočitev na policijski postaji.
Vlomil in odnesel TV
Iz hotela Belveder so obvestili policiste da je neznanec vlomil v več sob. Na kraju je bilo ugotovljeno da je star znanec policistov vlomil v hotelske sobe in odnesel dva TV sprejemnika znamke Philips.
Na zagovor k sodniku
Na izolski obvoznici so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila iz Jagodja. Odredili so mu preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,58 mg/l. Na Prešernovi pa je bil ustavljen voznik, kateremu je pokazal alkotest rezultat 0,91 mg/l. Na zagovor in po VD bosta morala k sodniku.
Uko con bučo
Opozorilo ne bi bilo odveč
Lepo je da so na plaži invalidov primerno opozorili ljudi da je rampa za spust manjšil plovil v morje drseča in nepohodna, saj smo v letošnjem poletju imeli kar nekaj hudih padcev na podobni betonski ploščadi na svetilniku. Na betunu se namreč naberejo različne alge in drugi organizmi, ki jih je treba ročno odstranjevati, saj uporaba močnih kemikalij ni dovoljena.
Podobno bi lahko mimoidoče ali uporabnike opozorili na sosednji plaži slepih in slabovidnih, kajti rampa na tej plaži ni samo drseča, ampak je tudi od posledic prejšnje ujme odlomljena od obale. Ob visoki vodi je razpoka nevidna in nevarna, zato bi bilo prav, če bi upravljalen tudi tam postavil opozorilo, da je dostop do morja na tem delu plaže nevaren.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	3.947 m2 kmetijskega zemljišča v Luciji (Lučan) prodam. 070 872 901
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 439
KUPIMO
Hiša, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel: 041 647400
NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Oddam v najem opremljeno dvosobno STANOVANJE v Luciji. Tel.: 040-618 533 Jerman
. Oddamo garsonjero v Jagodju. Tel.: 031 643 884
Za daljše obdobje ODDAM manjšo garsonjero v Jagodju. 041 770 042
-	ODDAM trgovino z utečeno dejavnostjo v Izoli, tel 040 605 604
-	ODDAM trosobno opremljeno stanovanje trem študentom ali mladi družini. tel. 040 767 591
-Oddamo 2-sobno stanovanje od 1.9.do 28.6, najraje študentom Tel: 040 500 074
Prodajate-kupujete nepremičnino,
strokovni osebni nepremičninski svetovalec
uto,#
Jana Opstnia- 041563 360
Vozila in plovila
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711
-	Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061.
-	Podarim francosko posteljo z jogijem (140x200) in jogi (90x100). Tel.: 041 679 743
-	Prodamo črno-belo psičko, pasme shitzu, staro 3 mesece in 2 tedna. Psička je zdrava,veterinarsko pregledana in cepljena. Tel: 041 249 894
-	Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541
-	Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678
Delo
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
-	Nudim pomoč pri obiranju oljk in pri drugih kmetijskih opravilih.
030	638 847
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko. Mohr@safe-mail.net
-	Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel
031	418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč -likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov. tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
Pasje sprehajališče v Jagodju je urejeno in ograjeno, vendar bolj ali manj sameva. Morda bo bolje po tej objavi, vendar pa je tudi res, da tistim lastnikom psov, ki pridejo do tja iz Livad ali celo iz mesta ni več veliko do sprehajanja. Pa tudi sprehajanje po terasah ni ravno preprosto, še posebej v deževnih dneh, ko je potka do prve terase vsa v blatu. Klopca pa je OK.


GRILL
.JI Ylt>EL...M!MHTEK 7E IZ7AYIL DA KEffiKMAM MBKD RAŽE...
... REFORMAM JA LJUDEM PA NE.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Hiša s stilom Izola Pittonijeva i,
Tel: 05 64 18 457
Urnik: PO-PE 8.00 - 20.00
SO: 8.oo 14 oo www.manufaktura.si
20 % popust
za en konfekcijski izdelek po vaši izbiri*
Veljavnost: do 30.11.2012
Manufaktura Izola v novembru praznuje 40 let!
Praznujte z nami tudi vi!9
Popust se obračuna pri blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo.
Prav vsi računi za opravljene nakupe v novembru bodo sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade 6.12.2012!
10% popust
na izbrani kos iz programa perila
Veljavnost: do 30.11.2012
V Izoli 17.11.2012 od 14.00 - 22.00
A ISOLA I7.II.20I2 DALLE I4.OO ALLE 22.00
Program v Ljubljanski ulici (pri tržnici)
Programma in via Lubiana
•	14.00 - 20.30
Stojnice s jedmi iz kostanja in z mladim vinom "Vinogradinkov iz Izole"
Bancherdle con k castagne e il vino novello dei "Viticoltori da Isola"
•	20.30 - 22.00
KoNCERT/Concerto RUDI BUČAR IN ISTRABEND (promocijski koncert ob izidu nove noščn/presentazione del disco)
Istmbend: Janez Dovč ■ harmonika, Goran Krmac - tuba, David Morgan ■ bobni, Mitja Bobič ■ trobenta
•	l6.00 - l8.00 vsako uro v prostorih TlCa/ogn! ora nel uEco informazioni turistiche
Prikaz degustacije vina Presentazione della degustazione del vino
•	16.00 -18.00
Otroške DELAvmcE/Laboratorio perbambini
V primem slabega vremena se prireditev začne ob 18.00 v Kulturnem domu v Izoli. / In caso di maltempo la manifestazione si svolgera dalle 18.00 nella Časa di cullura a Isola.