ICITATELJI! Prosimo, poglejte na J I ttevilke \eg naslova srn dan, ko | V** »g In* poteče, V teh ČMlk lil C, višanj* cen, potrebo- | Jv % % '»delovanje. Skušajte j I lil ^ i-i vnaprej plačano. j|| GLAS NARODA Lfsl-g!av«iglBh flelavc^rr Ameriki. ■n—■< — eiini Om Mattv HipUail Utk IMI at Um Pmi OffW at Nm ¥mL N. L nto M at Jill «1 HM* M. I«. lil ii muu fK) ko* 2 na dan doUfift •«% C 'GLAS VAS ODI" | PO POta NAK&TNOR NA DOM ClTAJTK, KAR TAfl ZANIMA No. 1* % \ ' 6. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JUNE 17, 1943. — ČETRTEK, 17. JUNIJA, 1943. VOLUME Ii—USTNIK JJL LASKA MESTA BOMBARDIRANA Včeraj so ameriški bombniki fa drugi aeroplani obnovili slovito bombardiranje laskih mest, zlasti pa so bombardirali letališča na Siciliji!. — Angleško poročilo pravi, da so zavezniški aeroplani z Malte bombardirali sefct poglavitnih lert&lišč na Sidli ji. Napadli so pa tudi razne kraje .v Italiji. FRANCOSKA ARMADA V AFRIKI Iz Slovenije r., — - - — - ———......*—— i prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda V dr- J žavi; J b) «*>dek>vanja v oborože- ! nem krdelu, •—< ker so v istih ' okoliščinah bili člani oborože- . I nega krdela in so vzdrževali ] zvezo z njim s tem, da so do- t bavljali oboroženim upornikom v okolici Št. Ruperta obvestila; j c) poskušenega napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil, ker so v Dobu 26. in " 27. decembra 1942 v zvezi z u-porniki poskusili napad na i pripadnike Oboroženih sil in podpirali napad na posadko na gradu v Dolbu, zaradi katerega je Ibilo ubitih 19 vojakov. d) udeležbe pri devetih raznih ubojih, — ker so v istih o-koliščinah namerno podpirali , napad ma d otoški grad ter so v zvezi z uporniki povzročili smrt 3 članov družine grofa Logotekija in šestih članov družine šentruperškega komisarja Mauserja Josipa, ter izvršili pri tem razne okrutnosti; ' e) namernega požiga, — ker so v istih okoliščinah in na isti ■ način povzročili požar na gra- ■ du v Dobu. :Slak Anton in Petelin Frane sta zaradi tega obtožena: f) tatvine z obtežilnimi o-kolišč\n»nri,'— ker sta se v do-" bi med 27. decembra 1942 in 1. 'I januarja 1943 polastila "zaradi • osebnega dobička drv, volne, sena, čevljev, voz in raznih ■ drugih predmetov, ki sta jih r odpeljala iz razvalin razruše- - nega gradu v Dobu, ter se oka-7 ristila z opustošenjem poslopja in z umorom njesovega lastni--,ka grofa Logotekija, Članov • njegove družine in vojakov, ki - so tvorili posadko v gradu. Iz teh razlogov je sodij§če spoznalo Šesta Boštjana, Sla-r ka Antona in Petelina Franca - za krive sodelovanja v prevra- • tni združbi ter pri oborožene -i ura krdelu in jih obs'odilo na 1 skrspno kazen dosmtne ječe z ( Enoten kruh —*—r r < h (Posneto iz Jutra, dne 24. „ marca 1943, v izvirnem be- ^ sedilu.) Pokrajinski Prehranjevalni J zavod Visokega komisarijata * 1 Obvešča: j 3 J Da ne bo peka in prodaja : kruha tudi v tukajšnji pokra- ^ jini izenačena z ono, ki je že 1 uvedena v ostalih pokrajinah j Kraljevine je od 1. aprila t. 1. . dovoljeno peči kruh le v kosih . po 450 gr. pri čemer je dovo--< ljena najnižja 125 odstotkov (kolikor "kruha se napeče iz mo- ( ke) z odgovarjajočo stopnjo -vlage 33 odstotkov. Za peke je navedena napeka ! oibvecna. Potrošniki lahko kupijo names tu kruha moko in sicer znaša dnevni obrok krušne moke 124 gr., kornzne moke pa 225 ' i gr." , * t . Izpred vojaškega sodišča < . v Ljubljani (Iz Jutra, z dne 28. marca, 1943, v izvirnem ibesedilu.) "Vojaško vojno sodišče Vr-; hovnega poveljnžštva Oborože-1 nih sil Slovenija-Dalmazia, od-' sek v Ljiibljani, je izreklo na-" slednjo sodbo v zadevi proti: i 1. Šestu Boštjanu, pok. t Florjana in pok. Marije Žni-dar, roj. v Bistrici 10. I. 1875, j bivajočemu v Kušnji (Trebelj-no), v -zaporu; 2. Slaflru (Antonu, pok. Mateja in Petrič Amalije, roj. v iZabukovju 16. V. 1908, bivajo-> čemu na Rakovniku št. 40, v f zaporu; r 3. Petelinu Francu pok. Jo-Bipa in Marije Koštomaj, roj. 1 na Rakovniku 29. L 1909. isto-1 tam bivaj očemu, vrtnarju, v r zaporu. j ' a) prevratne združbe — ker r sov okolišu občine St. Ruperta v nedoločenem času do 33. i* januarja L 1943 sodelovali pri V. združbi, naperjeni za nasilni DE GAULLE MORDA ZAPUSTI AT.ŽTR General de 'Gaulle je zagrozil, da se bo vrnil nazaj v London, »ko «frne-bo upošteva k) ] njegovega ultimatum*, 'katerega je predložil Narodnemu odboru Francoskega ošvoboje-nja in v katerem zahteva, da se odstavi več kot 100 francoskih ča/stnifcov iz francoske armade 1 v Severni Afriki. Tako poroča ' NBC reporter Merril Mueller) iz Alžirja. ' Poročevalec pravi, da se gen. ! Giraud deloma strinja z de • Gaullom glede odstavitve častnikov, toda samo v toliko, ko- , likor se to tiče izboljšanja načina bojevanja francoske armade. De Gaulle bi rad, da se', očisti armedo vsefc onih častni- , kov, ki niso prežeti z demokratskimi idejami in onih, ki se ne razumejo na moderno bojevanje s stroji. Na mesto odstavljenih častni- i kov bi prišle mlade moči, možje, ki so skoz in skoz prežeti s patri jotrzmom in, jim je zares pri srcu osvobojen je Francije izpod nemške nadvlade, negle-de kbliko žrtev bo to zahtevalo. De Gaulla podpirajo v njegovi zahtevi francoski komunistični poslanci, ki so bili pred nedavnim izpuščeni iz zapora, kamnor so jih vrgli vidhy^ki francoski hlapci. Ti poslanci so izjavili, da so ma čelu francoskih čet v Severni Afriki še vedno generali in admirali, ki so "verjeli v poraz Američanov in Angležev/* i» _ Obveznost za sluten je službenih vesti v Srbiji ; Zuerioh, (ONA). — Radio Budimpešta prinaša poročilo, f da je srbski kvizlinški minister ■'notranjih zadev izdal povelje, ' da je treba na javnih mestih L nastaniti radio aparate, ki mo-! rajo ostati odprta in ne bodo i utihnili, dokler so na progra-Jmu uradna obvestila V lokalih J za časa oddaje službenih vesti, 1 ne bodo smeli servirati obedov. Aeroplani, ki so poleteli iz iMalte so obstreljevali z strojnicami vojaške truke v Le nizi ji ter železniško postajo. Napadli so tudi Battipaglio in Cantan-earo Marina, kjer so bombardirali železniško progo. i Ameriških letečih trdnjav, ki so bortba rdi rale letališča v Booca di Falco in Castolvetra-tio na Siciliji, se osišfci- aeroplani niso upali uapasti, pač pa bo napadli manjše bombnike (Marauders in 'Mitchells, ki so napadli Milo, Borizzo in Sciac-ca. Za pojest Sicilije in Sardinije se bodo bili še zelo vroči zračni boji. Zavezniški aeroplani so v zračniih bojih uničili 11 sovražnih napadalnih aeroplanov. Aanerikanei so izgubili 7 aeroplanov. Kako velika Skoda je povzročena pri tekih napadih, je razvidno na nekem letališču na Pantelleriji, kjer je bilo uniče-nib-81 a«eroplanor. Ko ao leteče trdnjave bombardirale Booca di Falco, so se stebri oblakov dvigali 1000 čevljev viscfc©. proti .nebo. Bombe so se razletele med aeroplani na letališču in zadele so tudi več poslopij okoli letališča. Fotografije kažejo mnogo požarov. Na letališču v Castelvetrano je bilo uničenih več aeropl« ge«stirali, da se vse to centra-i 1 i žira in združi v eno samo vla-l dno agencijo, katera bo res do-. bro vršila nalogo kontrole nad i živili in cenami. L Konference se je udeležil tu->|di direktor za vojne mobilizacijo, Bvmes. Razprave na kon-. ferenči so se sukale največ o-, krog vprašanja vloge, ki Jo i-L gra OPA v celotnem živilskem t vojnem programu. L ___ Rekordno plačevanje t davčnega obroka (New York, 14. junija. — Na - poštnih uradih se je danes trlo > ljudi, ki so prišli, da odpošlje-i j jo Stricu Samu davčni obrok, - kateri mora biti plačan do 15. i J junija. Na vladni&š davčnih uradih* i so morali uposliti na stotine - dodatnih uradnikov. Ljudje so i namreč tudi to pot čakali do w zadnjega trenutka, da so plača-7 E davčni obrok. VkljUb dejstvu, cfca Okupacija v Aflžiru in Moroku ni bila to, kar je po drugih zasedenih deželah v Evropi, so naciji vseeno opravili kar najtemeljitej-še delo v pogledu oplenitve dežele. To je bilo seveda po ukazu nemške mirovne komisije, ki se je nahajala v Afriki odkar je bila Francija poražena. Ameriški vojaki so pronašli, ko so zavzeli po osiščnikih zasedene kraje, da ljudje niso i-meli blaga niti za najnujnejše, potrege. Otrokom so krojili o-J bleko iz rjuh in posteljnih o-dej — blago iz trgovin je šlo v | Nemčijo, ravno tako so pobrali vse druge predmet^ in še po-j sebno kovinske. V najboljšem hotelu v Alžira so mogli nuditi gostom samo po eno rjuhu in nobene blazine — naciji so spravili vse v Nemčijo in na rusko fronto. Nemci so tudi zasegli kolikor so mogli živil ter pustili ljudem najslabše. V re-I stavraci jah so pustili Nemci sa~ (mo najcenejše vrste namizno orodje in v trgovinah je ostalo na prodaj tako malo blaga, da ga trgovci niso hoteli več prodajati, ko je prišla zavezniška armada, ker so se bali, da bi potem za domačine ne ostalo nič. Velik problem tvori pomanj-1 kanje mila. Perilnice ne morejo 1 redno obratovati, ker so naciji ■ pobrali Skoro vse zaloge mila on drugih pralnih potrebščin ",ter se niso sploh ozirali na ci-' vilne potrebe ^prebivalstva. ' j Iz vsega tega je razvidno, da I bodo morali biti zavezniki pri-i pravljeni, da »bodo morali prebivalstvo osvobojenih krajev po Evropi takoj nahraniti, obleči ■ in obuti, kakor je to moral sto-l riti Rdeči križ v Severni Afriki 1 in posebno še v Al žiru in Moro- ku. In organizirati bodo morali - takoj pomožne oddelke iz do- - (mačih ljudi, kajti poleg vsega ? I drugega bo v evropskih deže-• lah treba spraviti nazaj domov Ta mu je pokazal New York. — Mrs. Bess Cohen je stopila v avtomatično dvigalo, da se potegne do svo-j jega stanovanja iai istočasno je vstopil taidi neki moški, ki jo je vljudno vprašal do katerega nadstropja se pelje. Ko pa se je pričelo dvigailo pomikati n»a-vzgor, jo je pograbil in ji hotel storiti silo. Žensfea se je borila z njim tako dobro, da je moral bežati, a njeni klici so privabili na hodnik njenega moža, ki je tekel za njim in ga dobro premikastil, ko ga je u-jel zunaj pred poslopjem. Potem pa ga je vlekel na policijo,' kjer so takoj dojrnali, da je na-j padalec čistilec okm. — I 1 i vsemi zakonitimi posledicami. Oprostilo pa je Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina Franca zločinov po c), d) in e) zaradi medostatkov dofloazov. Odredilo jo objavo pričujoče sodbe v izvlečku v listu "Jutro". Ljtibljana, 20. marca, 1943, , —JIO. -GLAS NARODA" _ — -...». (jmtm m m* _ xBLilltf ! 1 "■ CNry-^^MJto^Jby EDweUe MUMIm Ota^uy, (▲ Oorporatto*) Pla« «f lo^Mi at t^^pgBSr »nd aflan—M «T abor« oCflem; 50th Year M ■ —■ . ■ . ^— . , . --. _—— "«laa Varoda" la UM every day except* ttfurdaja, fettday* i JnbMriptta Teariy ft.* UnUiiMt « inM ---------r—-:-»- j t* celo leto T«lje Hat k Ameriko tn Kenado s aa pol lete f&—J m Mart leta S1JXL — Za New York ea celo leto fT.—; ta pol teta fSJW. Ca ln«i—hu aa ealo lato 97^-i m pd teta 9UB0. I "Glai Iftooda" tahaja eaakl dan imaol aobet, nedelj ta pceaalko*. !-n—?- OLAS NARODA", 911 fVfST Itth S13QXI> JfORKl^N. V - Ttfephaee: CHeim I—1243 THURSDAY, JUNE 17,1943 r mAMOTUPI L. 1m RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna OČE L vedel povedati natančno kako so se vršili boji in poteku zadnje balkanske vojne, ki je biia zaključena malo pred izbruhom svetovne yojaie, je sledil z naj večjim zanimanjem. Drugi vaški možakarji so radi zahajali na pogovore k očetu. On jim je tako enostavno, preprosto in jasno orisal vse, 4oar se je godilo po svetu, zakaj pče ni nikdar dopustil, da »bi v tem aziru postal zakoten kmet. Oče je imel tudi poseben dar , y čitanju. Malo je ljudi, ki 1znajo citati, kakor je znal on. Stara mati, kadiar je prišla v : obiske, ga je vedno naprosila, i da ji je naglas čital .pesmi ali I pa kako povest. Tudi nam otro-| kom je mnogokrat naglas čital ' iz beril, večernic, pesmaric, itd. Prečital je domače naloge, ki smo jih napisali in nam popravljal stavlke z besedo — k pisanju se ni rad pripravil, čeprav je znal prav dobro pisati, kadar je nanesla potreba. V svoji delavnici v hramu je imel oče vedno skrite liste, o katerih ni maral, da bi drugi vedeli, da jih čita. In tako sem 6e v zgodnji mladosti seznanila z naprednimi slovenskimi listi, ki iso izhajali v Trstu, Gorici in Ljubljani. Oče ni dolgo vedel, da sem odkrila tisti skrivni prostor za desko v stropu, kamor je vtiktal liste, katere * je navadno ob nedeljah kupil v ; bližnjem trgu. Pa tudi hud ni * bil posebno, ko me je zalotil 1 kako sem jih enkrat vlekla na 1 svetlo. Se čudil se je, da sem o stvari bila tako tiho in nisem niti materi povedala kaj da čita oče na skrivaj. Po tistem odkritju sva si postala z očetom kar tovariska. Ko sva skupaj delala na polju, mi je povedal toliko utvari, da sem se čudila njegovemu izre-, dnemu spominu in njegovemu znanju. Za njegovo tiho skromnostjo se je skrivni sijajen .. razum, katerega pa na kmetiji ni potreboval, zato ga tudi ni nikdar razkazoval. ' ... Dalje jutri. KONCERTI V STADIUM Danes, 17. junija se prično zopet koncerti PlhiUiarmonic Symphony orkestra v Lewi-sothn Stadium v College of the ; Oity of New York pod vodstvom kapelnika Fritza Rei-. nerja. Prvih pet koncertov bo pod vodstvom Keiner ja in prvi ' večer bodo na- programu samo ! simfonije slavnega ruskega ij skladatelja Pjotra čajkovske-ga. V njegovi skladbi Piano Cencerto bo kot solist nastopil Ar tur Rubinstein. Bil je mehke, blage nature in njegove sive oči so izražale prirojeno inteligenco. V svojih mladih letih je bil menda ponosen in lep človek, % bujnimi, svetlokostanjevimi iagmi i n močno začrtanimi obrvmi ter fino zarezanimi ustnicami, nad katerimi so se bohotile močne brke. Ker je bil starejši sin, je moral prevzeti zadolženo posestvo. To ga ni veselilo, ker oče v duši ni bil kmet. Bil je človek, ki bi bil moral imeti o-pravka s knjigami, filozofijo in umetnostjo. j Sicer mu trdo kmečko delo, kijjje pusjtilo svoje sledove na njegovih rokalh in utrlo globo-5 ke gube v njegov obraz, ni do- ■ cela libilo njegovih mladostnih stremljenj. Ob nedeljah popol-j dne je pozabil na kmetovanje, in se je poglobil v 'knjige, časopise, sv. pismo. Ob oknu v njegovi in materini sobi je stala lepa m iz niča, ki jo je mati dobila v balo in v tej m izniči, ki je bila obenem mala očetova knjižnica, so bile pesmarice, molitven iki, cele zgodbe sv. pisma, več starin-[ skih kn jig in mnogo del novej-! sili slovenskih pisateljev, ter \ gospodarske in kmetijske knji-jge in brošure. Na majhnih poklicati ob kraju tiste na poseben , način izdelane miznice so leza-, li zviti stari zapiski in listine, v katerih je bilo pisano vse po nemško in sicer je to biLa nemščina. ki je bila v rabi pred več 'sto leti. Oče je dejal, da so to I večji del pogodbe in sodni jska I pisma, potom katerih se je temu ali onemu sinu ali hčeri dalo kos zemlje, katere je bilo v tistib časih pri bogati kmetiji dovolj. Nekaterih listin pa tudi on ni mogel razumeti, čeprav se je v svoji rani mladosti bil učil nekaj nemščine. Ko smo otroci hodili v šolo, nam je oče tolmačil vse, kar nismo vedeli o avstrijski in drugi zgodovini. Poznal je tudi vse glavne i-znajditelje, velike državnike, vse vladarje sveta, vse znrane vojskovodje, vse velike pisatelje, vse glavne zemeljske razpredelbo po konti-nentili, morjih, oceanih, ozemljih, zalivih, itd. O rasfeo-japonski vojski je tom odvagajo, vsaj zgodnjega; ali pa tudi, kajti od visoke cene kmetijskih pridelkov spravijo največ dobička prekupčevalci, tako'zvani 'middle men.* Je pač bilo in je se vedno tako! Kdor (največ trpi — najmanj dobi. tiojih, edina sestra pa je zboleli a in umrla od gladu in pomanjkanja, zapustivši nepreskrbljeno družino.. lAtfi je vse kar se dogaja pod solncem, le slepo igramje brezčutne narave ali pa so vse prigode glede človekove usode začrtane od višje Previdnosti že od začetka in služijo gotovim višjim namenom in ciljem, ki so nedoumljivi nam umrljivim zemljanoaiif Taka vprašanja so se mi porodila, ko sem predzadnjo ne-delljo šel pokropit mladega fanta nase slovenske krvi, Wil-liama Matičiča. 541i> Carnegie St, in n» je stopila pred oči tragična usoda njegove rodbine. Njegova mati Mary, w>j-Golob, se je preselila v boljši svet že pred 11. le£i v najlepši življenjski starosti 36 let; pred letom in pd ji je sledil po dolgi in mučni bolezni mož Joseph | star 54 let in v kratkem pre-| sledku je zdaj šel za njim edini sin William v najlepšem cvetu, mladosti 22 let. Od štiri članske družine je še ostala hčerka Mary, ki se je lani pomočila in razven nje, sestre ostavlje tu še strica Johna Golob in teto Bose, ter starega o-četa in staro mater* Mr. in Mrs. Frank' Golob, pri katerih je tudi živel. Spadal je k društvu sv Jožefa št. 41 KJSKJ in pa k! drrištvu sv. Stjepana ABZ. Radi svojega prikupljivega obnašanja in mirnega značaja je bil zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poanatti. Naj mu sveti večna luč, njegovim pa moje sožal je! Gospodinje so biLe tekom zadnjega meseca jako srečne, aiko so dobile sem ter tja en ali dva fufnta krompirja, ki eo ga plačale včasih po 10 centov funt. To je bilo zelo sitno, kajti krompir je pač glavna brana, oziroma prikuha skcno vseh narodov v Ameriki in v Evropi, kot je riž v Aziji. Krompirjeva domovina je Amerika, v Evropo so ga zanesli v 16. stoletju, splošna hrana pa je postal šele v 18. stoletju, torej komaj pred kakimi 200 leti.. Nekje sem čital, da so sprva hranili ž njim jetnike po ječah kot del kazni, zdaj pa je nadomestljiv na siromakovi kot bogatinov i mizi. Fa-rmerji, ,ki ga pridelujejo*, ga letos, skoro bi rekel, se z zla- SON ART REKORDI Lepe Melodijel St. M571—Na Marijane«, polke Kje ao moje roCtce Marfčka pegi«—polke Duqnecoe Unlvereltf Umtwirtce orkester fit MAIfi—Ter«lnka polke Na plantncah— Jerry Kopriv3ek ln orkeater Za to*, ceolk in cene plofifi ae obrnite na: JOBN MAKSIGH, Idc^ 4CT W. Cud SL, New Yerk SOBOTNE MISU takrat bodo pisalni stroji zgrajeni na docela dragew, mnogo iboljšem principu. Ne bo potreba braega in u-trucBjivega premikanja .prstov] od tipke do tipke« temveč bos, samo živo mislil, kaj hočeš na-j pisati, s posebnim aparatom na glavi, ki bo. spojen z maši-no, in sjlno občutljiv mehani-: zem- bo fotografirali tvoje njidi,| oziroma njihovo eteijo — mag-! netično valovanje, podobno j kol zariše plošča č 1 o-i vaške in druge glasove. Isto-. časn(o pa jih >bo pretvorii v pi-' sano besedo na papir in —■ pr>eat v svojih izrazih — se mi je opravičil. Ti ei gotovo misliš: Srt) ;|e Srb pač ne zna drugače!! Ali brate Slovenac, temu nije teko. Pred nedolgim sem prejel vest iz domovine, da so mi nemške 2n*erine od mene.mnogo mlajšega brata ustrelile za edini szločin, ter je dal zavetje do-J mdljnbnim borcem, dom upepe-' tffli, ženo oskrunila, otroke pa odvedli v Nemčijo, da jih vzgo-,' je v nemlške jainičarje; dva ne-| sta padla v proHŠaci jskih ! S'' C- r * fc ,-r . y \ ; - ' ' »A PB.0DAJ FARMA — : 15 #rov; kokcNŠnjak tza 300 icokoši, eementiran blev za štiri krave; — hiša z 1Q sobami, pripravna za dve družice, p^e-Ihnata str^ba, fjre-prpof immi-talion biidk siding; furniaee, kopalna soba, elektrika v hiši asi v hlevu j vse vrste jagod, grozdje pri hiši, češplie in dosti jabolk; 5 minut do železni-ške postajein nasproti šole,—-Katerega zanima, naj piše na |{P. O.'Box 170, WORCESTEK, N.Y. ' (to).. 5NJJGARNISLOVENIC PirBLISHING CO 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Art ur Rubinstein ^t£ed odmorom bo govoril newyorski župan Fijorello H. La Guardia. Vstopnice na koncert so od 55 centov do $1.—> Stadium se nahaja na Convent Ave. in 137th St., New Ssfflfe & X. KUHARSKA KNJIGA: a Recipes $f All Nations RECpPTl VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^-! Recepti io napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi ^ jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi v*1*-' ' ' 1 - rj Za knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kabaaje in M hočejo r njem čimbolj izvešbati in izpopolniti. .. . Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad 3za*l.— ¥ Breezes of Spring Time of Bloeaom (Cvetni čas) ¥ F© Jncni ^oio * Tam na Vrtni »redi Maribor Walts ? SparaJ Mll*a Moja Otnhaji "Waltr - * DeMe na vrtu UartSca, pesUaJ * Barčica Mladi kape.tane * Gremo na'Štajersko fitaJerlS * Happy Polka Ce na tujem * Slovenian I>ance Vanda Polka 9 -Židana marela VeaeU bratci * Oiltd VpORy * Sylria *6tka 9 Zvedel sem' nekaj Ko ptl&ca ta mala * Pojdi r menoj Dol ■ planine * Kadar bo« ti vandrat ftel erzvEZEK io slovenskih PESMI za piano-t^armonSko za ^1. Po 25c komad MOJA tOEKIM JS MLADA v,- Naroate pri: ;; Kn j iff ar ni Slovenk Publiahintr Co. J4tm Vode ji. & Y. - 216 W. ISth Street Več rojakov me je vprašalo, pair med njimi tudi pismeuo, ^ da je z mojo Mgpo j^Otpe je ni bilo ze ta- ko dolgo na fcVPtio. WelX vsaka stvar ima svoj vzrok, in tako g^di moja tišina. Živemu človeku se v&t pipeti, jnrtvemiu pa jama. Tako pravijo, a nekdo je pristavil: In Q>e«^iniU sanje. Pa saj prav ppav sipanje ni drpjgega, Uf-goeacasno stanje emjrtjiega položaja, in smrt ni drugega,, kakor večno spanje Mieni pa se je v spanju pred dvema mesecema primerilo vse nekaj sflaboega od sanj. Ko se zjutraj asbudim, sem ,^se zelo pre-etraišil, misJeei, da sem prišel tot 4a teh šest se naibaja v pozicajah, ki ne določajo politike. >rTo ao transportni minister Milan Grol, prvi podpreosednik^ kraljevič, drugi podpredsednik Krek, finančni jnSiister §utej, delavski minister Budi^avljevio in minister za šume Banjanin. Le ^va plaoa vlade, Krnjevič i^i Sutej, staTHryata. . •: te bo jugoslovanska kriza rešena, kakor žeji ta skupina, Obsegajoč^ brvaške Jqnete in srbske demokrate, bo Šubašic najbrže opustil svojo politiko ne-^odeh>vanja z jugoslovansko vlado in bo zopet aktivno sodeloval. ] k______ Mm ^ H n i i m THURSDAY, JUKE 17, 1S±3 . ? vmnovupp u vm _ ________u i ' » »i i ........ ssssssgyI Vesti Sz slovenskih naselMii LEP USPEH FANTA SLOV. STARIŠEV. akubel, da v slučaju kake nepri je tire nezgode v njegovi sluafci, izgine Vidmarjev/* i«ke iz slovenskega koledarja- Zato sem bit z veseljem priča njegove poroke 6. junija v fit. Nicholas cerkvi na Drugi cesti w York«, ko je stal pred oltarjem! z gospodično Ano Hab-j&noVo, katera prihaja iz Frank Habjanove družine iz Dorafeal, in kateri je obljubil ne samo tretnotno ljubezen, pač pa tudi večno zvestobo. Upam, da bo vse tako, kakor sem napisal, ker želim, da bi &e tako steklo. Žtflim obama posebno,, ken sta po narodnosti moja rojaka,, obilo sreče v zakonskem življenju in nadporočniku Vidmarju pa srečo v njegovi službi in še i obilo napredka, j 8 pozdravom in čestitkami Eden navzočih. Nekako v dolžnost si »štejem, da se mi skoraj ne da zamyd-«'aii, da ne bd dal duška svoji zadovoljnosti, ko sem bil priča uspeha mladega slovenskega Amerikanoa, čegar stariši prihajajo iz ugledne slovenske Vidmar je ve družine iz žeilodni-ka na Gorenjskem, blizu Domžal. Prvič me je presenetil, kakor bi rebel, skoraj (Bkflkni napredek mladega John Vidmarja. ki je star komaj 24 let, pa i je že po par letih v tslužbi Strica Sama priboril pot brez ™ake posebne izobrazbe do nadporočnika. Dfrugič mi je pa dalo dosti misliti, ker sem premišljeval življenje. Kjer kaže smrt in nevarnost zobe mlademu življe-' nju, tam se ustvarja novo. Tako si "je tudi John Vidmar pre- RAZNE VESTI IZ QHISHOLM, MINN. ta mesec in tako prihranite si en dolar. Sedaj pa še malo o vremenu.. Dežuje skoro vsak dan ta m©-1 eec in tudi hladno je še zmiraj, '.< tako da je treba še zmdraj ku- -riti v hiši. Ribolov je sedaj tu- • kaj postavno odprt. Ribe so . prav okusne tf mianesotfckih je- i zerih zatorej vedlko turistov prihaja sem na uibe, ali letos jih je bolj malo zaradi odmer- 1 kov gSioJina, pa vendar jih je t t že nekaj prišlo. Pridejo nam- 1 reč z vlakom, potem si pa taksi 1 najamejo do polletnih hiš in ta- ■ ko prežive par tednov v miru ' ' in tore ribe. Ali to so bolj bo- '<■ J gatini, kajti delavec bo letos dobil težko počitnice, kajti za- : posleni so vsi vsak dan. Sedaj 'so dobili delo še dečki, ki so |komaj 16 let stari, kajti pri-!' manjkuge dela vet v na vseh! Ktraueh. Tukaj na železnem o-j kro£ju žene in dekleta so zaposlene kot voznice trnkov, in taksijev ,ki vozijo med Bib-' bin g in Chi^holm. t1 ! Sedaj pa pozdravim v»e čita-t4je "Gflasa Naroda'' , T' , Frances Lukanich, j Chiaholm, Minn. ZAHVALA. 1 Slovensko pevsko društvo "Slovan" se tem potom pravi lis4creno zahvaljuje vsem ude-' . ležnikom društvenega piknika pretočeno nedeljo 13. junija. Bil je sijajen obisk, zakar vam iv^a čast, dragi rojaki in roja-'kinje, ki ste se te prireditve . 'Udeležili ter s svojo navzočno-j , stjo gmotno podprli naše slo-] vensko kulturno društvo, daj [ bo t" bodoče tem lažje naprej p dovalo na svojem polju, ter na-, t daJje gojillo našo prekrasno' L slovensko pesem. J 'Prihodnje 'Zoranove'' pri-1 ^ redit ve bodo zopet pravočasno1 J.jevSjene v tem lisin v obliki . I dopisov i-n oglasov. Torej še .(enkrat i Arena hvala vsem sku- I pa j. "Slovan" se vam priporo-_1ča. da mu ostanete tudi še na-L dalj« zvesti ter se adeježnjete t njegovih prireditev. 19 «>bratdkim pozdravom z ' A. F. Svet. J M Naciji napadajo Pantellerijo Omrežje BBC je poročalo, II d»so posamezni nacaj^ki letalci B napadli oiok Pantellerijo, kateri se je predal Američanom in Angležem, ter z bombami in ~ strojnicami t*pozdravili" civi-_ liste otoka, kateri so bili silno razi jučeni spričo tega in so stiskali pesti ter žugali letalcem. " Nepotrebno trošenje denarja v ] vojnem čas« je podzavestna J sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kapujte vojne bonde, name-* sto, da trošite denar po nepo-s trebnem. (JUDEŽI MODERNE ZNANOSTI IN VEDC. (Po "EnaKopraynosti/) Ojledati v svet z očmi mo- ] ikiega ni prav nič drugače kot j gledati z očmi ženske, V pravi 1 Mise Ma&ige Steinitz, zavedna' j Slovenka, ki je uposlena kot j jugoisilov. tajnica pri Xntermatio ] iralnem Institutu Y. W. C. A, j v Cleveland Ohio. Miss Steiaitz je imela silno i slab vid, končno pa je domala j fSkoro popolnoma oslepela, do- j kler ni bila izvršena na njenih i očeh -najčudovitejša in najtežja j operacija, ko so ji presadili ro-j i ženico očesa nekega moža v nje j no lastno oko Pred letom dni je že tako o-' j slepela, da je morala višati vse j svoje delo e pomočjo Braileje-j! vega sistema ali tipanja vzbok- j dih ortr, kakršnih se poslužuje-. j jo slepci. Mies Steinitz je biiO| j takrat komaj mogoče razdoče-, i vati svetlobo od teme. Danes pa ji je bil s pomočjo j tega čudeža moderne vede in j kirurgije, vid v znatni meri i povrnen, tako da se je pričela i Že pirpravljati za vstop-v um- i verzo v Pittsburghn, kamor bo odšla tekom dveh tednov, da se pripravi na svoj "Master's degree. ' * Leta 1940 je dr. Roscoe Miller, elevelandski očesni specialist ugotovil, da bi bilo njen vid mogoče izboljšati, ter jo je -poslal v Presbiterijansko bolnišnico v New Yorku, kjer se je v Institutu za proučevanje oči podvrgla usodni operaciji katero je izvršil dr. Ramon Castrovlejo, slavni španski ki-jrarg. (Ker je utegnil najmanjši pre-;gib njene .giav*? nničiti rezudta-I te operaoije, je morala polne tni tedne po operaciji ležati vznak J z glavo med vrečicami, napolnjenimi s peskom. •Miss Semite je Slovenka iz Ljubljane ter je prišla v Ameriko leta 1920. Leta 1926 je z odliko dovršila Glenville High School, nato pa takisto z odliko Cleveland kollegij. Po 17 letih dela pri YWCA, se je odločila, da gre na univerzo za-. vršit svoje študije. — Vsa sreča bodi z njo! i i i jSfcoosem let stara ženica delala za vojni napor do smrti New York. — Yetta Weis-brod je bilja 7. aprila letos stara 108 let in njena največja želja tekom zadnjih let vojne je l bila, da bi preživela Hitlerja in vedela, kaj so napravili z njim. Toda ženica je morala zaključiti svojo življensko pot, ne da bi se ji izpolnila njena vroča želja . . . včeraj so našli mrtvo v postelji in v rokah je i-mela napol dovršeno pahovko, katero je pletla za vojake. j Ženica, ki je bila zelo suha in drobna je zadnje čase vsako Smrt se je zopet oglasila v naši naselbini in izrabila mater sedmih otrok, katerih naj-njdajši je 6 let star. Umrla je Margareta Rudolf, stara 48 let in doma je bila iz vasi Luče v Savin jski dolini na Štajerskem^ Tukaj zapušča užaljenega moža, 5 sinov in dve hčgrj, ki bodo težko pogrešali dobro mater. Moje sožalje družini. Zadal j i teden je Robert Rip-! ley v Duluth, Minn, objavil slike mesta ali Oity of Fraser,' MHim. in je bilo to zapisano: Mesto je bilo inkorporirano leta 1932; to mesto je samo tri miljie od Chisholma in je res-' niča vse, kar je Robert Ripley j zapisal da namreč nima nobene( šole, ne banke, ne garaže, ne -gasoflin postaje, ne cerkve, ne' pošte in je vredno pet mdlijo-l nov dolarjev. V tem mestu žive samo delavci, ki delajo za Olliver Mining Co., ker to mesto spada pod Olliver Co. Vse, kar ti stanovalci rabijo, morajo priti kupiti v naše mesto. To i sem zapisala, ker veliko čita-1 (teljev ne veruje, kar Robert Ripley napiše ali on trdi, da J je vse res, kar lahko dokaže.; j V tem slučaju je vse resnica, j ker je meni vse dobro -znano, kar je napisal. Naj še jaz malo bolj podrobno opišem aivljejepis Rev. Albina Gnidovca, srebrno mašni-ka v Rock Springs \Yyo., kar sem Čitala v Glasilu KSKJ z dne 2. junija. Poročevalca go-■ tovo ni tako znano, kot je znano meni, ker sem sofairanka Rev. A3. Qnidavca. Jaz sem poznala njegove staritk* in vse tri njegove strice, ki so duhovniki. Najstarejši Janez je umrl pred welquj leti. On je bil škof v SkopJ ju, Karol je za dekana v Žužemberku, Jože se je pa ubS, ko je bil na svojem službovanju in je padel s -konja in je tafeo nesrečno priletel, ob ka-xj*>ii pri cesti, da je bil na mrestu mrtev. To mi je vse povedat! Janez škof, ko se je mudil v Chicagu leta 1926 na Evoha-rističnem kongresu. Ko sva si takrat segla v roke, si nisva mislila, da se vidiva zadnji-. krat. Ko sem jaz edhajala iz dtšave Ctm Ji SLOVENIC WilllHHPifl 00. 1» V«K lltk 8L,---- * NEW IOBK 11 § THE NEW ENCYCLOPEDIA of 3 ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^ CQ i Institute oI Technology ▼ angtettU O h ^ Oeorffe W. Barnwell N Podlago M »efra- < ESSSSS^^^^E nitoo TP'^lf «1 O a^^HSffiR morete dobiU »to s^ ' 5 ^f\M tojlgo. X« velik« ^ S ^HBBR^^^^^E^^^g *hsB£ ttiSwB* r* O v*e natanko, kar i fH H MJH netnuA. __ CQ 1 WI^KBBBS^^^^B&M^t Pojamnje vpora- ^tf OMEMBI bo vsakega atro- pH ^ m^USsmfSSPf^^M^B^SS^^m la. orodje In me- v-* N ; ^Bmm^mS^Kfw^^ rti, nafirte (bine « 1 ft*1 prints.) 1000 rilk o BBB 10 rtlb> 576 rtr' ^ SS Ne sMe n» to, aU ste We poietnlk, Tut bo > knjip» § ^ seU *mit*am in mnoco vredna. NAB0ŽITE JO JAKKg! C . SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y jutro vprašala bolničarke in strežnice v zavodu, kjer je bila, če je Hitler še živ. Hitela j« tudi plesti za ameriške in brit&ke vojake, da tako pomaga. izvoje_ vati vojno, kakor je dejala. Vkljob svojim izredno visokim letom je ibila delovna tudi v aktivnostih institnacije in je bila članica zavodove organizacije zraonili čuvajev. Starčica je bila zelo penosna nato, da se aahaja v armadi 22 njenih vnukov in pravnufeov in pri pletenju, so rekle strežnice, si je cesto polglasno naštevala po imenih yse potomce, ki služijo v armadi in mor -n-ariei. Zavedala se je, čfca vršijo veliko delo in je tudi sama bila delovna do konca. ____ i SMRTNA KOSA V Chisholm, M&nn je zadnje dni umrla Margareta Rudilf, v starosti 49 let. Zapušča tri sinove, v develandu pa dva sinova in dve hčeri. * • V Willaid, Wis., je dne 6. junija umrl Mike Čeme, star 76 let in doma iz Hrastnika na iSpodnjem Štajerskem. V Ame-Iriki je bil 33 let in zapušča ženo, tri isnove in tri hčere. Pet let je bil mrtvouden in tri leta je leal v postelji. Prvih deaet let je delal v premogovnikih v Kansasu, zadnjih 23 let pa je farmarji. t V Bradley, d. je naglogna umiri rojak Anion Križan, st i V petek dne 4. junija so ga našli mrtvega v postelji. Daljše podrobnosti o njem nam nisg znane. t V Eveleth, Minn, je zadnje dni umiri Blaž Gregorič, sta 66 l^t. Tamkaj je bivat 40 let in zapušča ženo, v Milwaukee, pa sina in hčer, v Chicagu drugo hčer. j ... f. .,.. 'V Hibbingu, Minn. Je Antonu Novaku umrla žena, stara 36 let in lojena v Ohinahoim. 'Zapušča moža, dva sinova, Štiri fcwte ip ž?pf*tl$. V Chicagu, HJL je pred per dnevi preminila dobro poznana in priljubljena rojakinja Mjrs. .Ajgttts Augustine, roj. Retel. Rojena je bila v vasi Veliko Mraševo, fara Cerldje na Dolenjskem, in je p risla v Ameriko leta 1903. Zapušča sina Franka in hčer Agues, por. Kio-vačič, vnokinjo Diano in sestro Mary Skul v Joliet, 111. jen mož je u mrl pred kakimi 18 leti. Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mla* de niča, ki se zanima za naravo AMERICAN WILD LIFE v knjigi }e ntitan£uo popisno fiv-IJenje posamemib llVaU, živečih na sobem. r morju in t sraku, tako da bo vsakdo, ki Uobi naravo. In njteoo pestro živalstvo, knjigo bral * velikim Mnimmjam, ker bo t njej nafiel marsikaj iz življenja divjih ttvaU. kar mu doaedaj Se nI bUo anano. .. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič Izšla t eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AkUEO-RTftFfH) DIVJAČINE. Knjigo bo s užitkom bral tortf, ker navaja in popisuje vse Šivali, ki Jlh je dovoljeno ln prepovedano atreljaij; fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker sc ▼ knjigi naStete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERTflgro ^ DAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja Tsebnje knjiga 327 SLIK (fotografij) i C slik v naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter lata 778 stranL Velikost knjige je 9 x 6 inter. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače U» Šivali, Id so raviMtaka na PUhen kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z »laHmi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE 8KDAJ ZA CENO: Sedaj $3.80 Naročite pri: knjigarni:; Glas Naroda 216 WEST 18th STREET Now York 11, N. Y. 44 - LETNO PREISKUSNJO I ou ' '. ' 1 1 •■ k i i ; a i H AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA • :: AMERICAN FRAflERNAL UNION s: ELY. MINNESOTA I KI IMA ~ \ 25,000 ČLANOV IN TBI MUJONE PQLABJEY PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti AJko je društvo A3.Z. t vaši naselbini, vprašajte krajevnega tyjnika is pojasnila, Se ne, pišite na glavni . orad, Ely, Minnesota. J ROJAK UMORJEN IN VRŽEN V REKO. illne 3. junija ^o potegnili iz reke Monaugahela v Fairmont,, W. Va-, truplo rojaka Franka Sa«adia, ki je izginil pred dve-Trca tednoma. Imel je zvezane noge. Preiskava je dognala, da je bil umorjen in vržen v reko, toda morilca se niso našli. SnSan je bil tsar 50 let Ln rojen v Dannh pri Kjctstavi. i V Ameriko je prišel leta 1900 'in zaprueča ženo, tri sinove — eden je pri vojakib — štiri hfčere, brata in sestro. Več let je bival v RiverviFe. W. Va., in bil čil an društva 1WO. mm—mm.......... i , ■ mm»m Rojake prosimo, ko I 1 pošljejo sa naročnino, | . | da se poslniujejo — 8 UNITED STATES | » ; odroma. CANADIAN POSTAL MONEY 3 | ORDER, a | ako js vam le pHročno 1 P^iltiilUI'.iJll'ffilliMlU'm'I'IIIIIW.flMfW'lli 1'IPtB.I!! 'ffl^llIMIMMItKB^ VEISTI IZ CLEVELAMD, OHIO. Due . j-unija je preminil dobro poz.nam Viktor Bezjak star 61 let. Taikaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Mlač, do-1 uu iz Lokve pri Trstu in tri: iičere: Fiedo, omož. Sohnjddt;1 Albino, omož. Metzler in Olgo, omož, Jaklič, dalje tri vnuke in vee drugih sorodnikov. Rojen je bil v Reki, kjer zapušča dve s* »stri in \-«ee sorodnikov. V, Ameriki je bival 40 let. Pred par dnevi je premdnil v Glenville bo3nišnici rojak Fr. Dhiša, v starosti 74 let. Pokojni je t>il doma iz Malega Mlasca pri Groeuplju na Dolenjskem! odkoder je prišel v Ameriko leta 1891 Zapusoa žalujočo soprogo Gertrude roj.; Hribar, tri sinove Alberta, Ja-mtesa, ki ee nahaja v Afriki in j Freda, ter iri hčere: Elwenger,' Rose, por. Brada« in Julijo, por Slega, ter Strri vnuke. SOBA V NAJEM V najem se odda velika zračna soba, slovenjM ženski. Vprašajte pri: — Mrs. A. Rupnik, (10-72 — €9tb Avenue, Ridge-wood, L. L, N. T. 6—17, 18, 21 Sedaj $2 Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faši-tičnega vpada v domovino "Ko smo sli v moije bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKBAJŠEK Velezanamiva knjiga o razmerah in trpljenju našega naroda v stari domovini.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kaj^e strašne etvaii so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dala jasno in pregledno sliko o strašnih dogodkih, ki so spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki peče, žge in mori naš slovenski narod na njegovi lastni zemlji. Knjigo lahko naročite pri:' KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York II, N. Y. murnmrnm - t/1* ITHTO»BAYt JUyE 17,1S43 knjigarna b=» Slovenie Publishing Company 216 West 18th Street New York City POUČNI spisi Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vetuu knjiga t-ia Govedoreja Spisal R. LefMrt. 145 strani ■ rit^mf Cen IL— Knjiga o dostojnem vedenju 111 stranL Cena M till* Mlekarstvo Spisal An too Pere. 8 slikami. 188 strani. — Knjiga aa mlekarje ln tarmerje v sploMnem. Cena M Obrtno knjigovodstvo 288 strani, esana. — Knjiga )e namenjena ▼ prvi vrsti aa stavbno. mnetno Id itrojto UJdCit- oiamrro ter Srtecolirantro. Cena 8L— * B Ako narotite knjig«, priložite k nare-flh 13. S. oziroma Canadian Money Order ta omenjene svoto. Hanjie »rate, lahke pošljete v U. S. znamkah po 2. oziroma 3 cente. Malenkosti Spisal Ivan Albreht Cena 75 center Pingvinski otok Spisal Ana tole France t Cena »L— Veridicus Spisal Pater Kajetan Cm Zločin in kasen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena ti.— Živi izviri Spisal Iran Mati«« Knjiga je svojevrsten pojav r slovenski knjiievnosti, kajti t r nji je t trinajstih dolgih posla rjih opisanih trinajst rodov Slovenskega naroda od davnih poCetkov ▼ stamn slovenstvo do danafinjeca dne: « 13 poglavij — 413 strani V platna vezano , • • • , O— K— Državljanski priročnik (V slovenščini) Knjlilca daje poljudna navodila, kako postati -uieriiki državljan. Cena fit eentev Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena 88 eeoiev Selfegor Speal Artnr Bernede Cena 75 cnatev Filozofska zgodba Spisal Alojs Jlraaek Cona M emtev LETOS IZŠLA Ko smo iH t morje bridkosti Spisal Bev. K. Zakrajfca Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal it^wnW in sanjke in pripravljal "strup" sa Jugoslovane ln njlboro dr-iavo Se dolgo prej kot jo j« , t' napadel -• , Knjiga je v platno vesa^a ta Ima h 2©7 strani, i Cena #2.— I Listki ' »Pisal Ksavar MeSko; 1« str. . Cetia 78 eentev ^■■BnBBBlB Bodo*M*rtavlJanJ aaj aaretfje ' HOW TO NSCONB A CITISBN OF THE UNITED STATES" I V tej knjigi so vsa pojasnila \a I sakoai aa aaseljence. - Cena n tasta« AmeriSki letalci nad Evropo „ Napisal: IVAN MAT.T Visoška kronika BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. kaneg* na telesa letala e pe-rotmi m boauibe od 500 funtov, poslan na prvi ameriški zračni napad o belem dnevu, in sicer oporišče podmornic v St. Nazaire. Štiri minute je obletavala cilj, preletela kubično mM jo proti-avionskik granat in kljub temu zadela, doke podmornic in se vrnla naziQ v bazo brez najmanjše praske;. Njena posadka je bUa enodušno mnenja, da se je zgodil pravi čudež, ker je tako oguionma količina granat sla mimo tega velikega letala — vsi. so biii od srca srečni, da se jim je sploh posrečilo, vrniti se domov. £Fo letalo pp tndi pozneje ni bilo nikdar retsno poškodovano. Nobeden od posadke ni bii nikdar resno ranjen. Nikdar I se ni pripetilo, da Calif »nate: San Franctnuo. Jacob Laoshln* rjwifa * Pueblo. Peter CJnli« Waiaenbarg, M. J. Baja*# Indianapolis: Fr. Marldth atom Chicago, Joseph Bev«C* Chlya*o, J- Fabian (Chicago. Ctee? ro in Illinois) Joliet, Jennie BamUc-b La SaMe. J. Spelicb Mascootah. liartln Dolenc North Chit-ago in Wanke«an, Math Wartek Kttsmlller. Fr. Vodopivea Michigan: Detroit. L. Plankar* Minnff»ota: h, . 1 Otxtsholm, J. Uikaiiicb Elr, Jos. J. Peshel Ere|eth. Louis Goole Gilbert. Loais Vessel Bouadup. Mv If. Panian Washoe. L. Champa Nebraska: Omaha. P. Brodent* . N*W \ark: Govanda, Karl Strnisha* little Fa Us. Frank Masie* Worcester, Peter Bode* Okie -. ' Barberton, Frank Troha* "Cleveland. Anton Bobek, Charles Eariinger*. Jacob Bewik Girard. Anton Nafode Lorain, Louis Balant, John Kua9e Tonngstown, Anton Kikelj Wmt Oregon City, J. Koblar Beseamer, John Jevnlkar Conemaugh. J. Breaorec* Corerdale ln okottca, Joe. Paternel Export, Louis 8upen£iC* -Fsrrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*. Frank Biodnikar > ** Greensbdrg. Frank Norak Homer CMy, Fr. Ferencbak ; Iwrtal, Vence Palctok . JOhnetown, John Potantx* -Erayn. Ant. TaufelJ " Luaerne, Frank Balloch Midway, John 2nst* .. ' Pittsburgh In okolica, Philip Progar Bteelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joeeph Jovan Wisconsin: Milwaukee. West Allis, Frank Skok« Sheboygan. Joeeph Kakei* • Bock Springs. Loais Tauchar* DtenondrUle, Joe Boiich (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena *, so upravičeni obiskati tndi druge naselbine t njih okraju, kjer Je kaj aUtt rojakov naseljenih.) _Vwk tastopoik izda potrdilo an are- Zatogotila se je, ter brodila z roko po s?vK>jem košku: "Kje eeiu vzeti mazila f Ko je bila še nemška vojna, ko je gospod Tilly kosil na travniku človeškega življenja, tiste dni se je že ^e dobilo človeške masti, ker so bili mrliči cenejši ko lirne-ke v jesseni. Takrat eem prišla v kraje, kje«* je na vsak ko-1 rak ležalo človeško truplo; dezerterji pa !so Maii tudi ženske . in otroke, tako da se je človeška nlast kaj lahko dobila. Ljuba duša, kje pa jiaj jo dane« dobimf Za kupcevavce z ma- -žili so slabi Časi. — Bog se nas usmili Hlapec L/uke-ž ni odnehal: "J^ekaj že še nosiš * sabo!" Za tarnal a je: 4'Vse skupaj, kar nosim s sabo, ni skoraj nič vredno in malo kdo kaj takega kupi. < Thi imam nekaj res lepih, podobic, katere je blagoslovil sam škof v Pasavu. Pa vse tk> ne gre po vaših dolinah. Verjemi mri, da je tako, da dostikrat nimam »iti vinarja denarja! Tiidi danes- ga nimam!" Tu se je plaho ozrla po mlajših svojih tovarišicah, kateri sta se porogljivo smejali njenemu govoru. Ni-to se je sklonili a k meni ter je dejala: " ' - " "'Zate bi morda nekaj imela!" Biodila je po avojem košku ter izvlekla ia njega obziren zavitek. **te prav sodim, si z Viioftcega. I^am je denar!" Skrivnostmi je doslavila: .. - • "Iapovedn; liatki to. Ponarejeni so, alie oddajo ee lahko, če jih pomešal z ostalimi, katere oddaješ aa družino. : Povem ti. da prav radi kupijo, ber je le sitno, če moraš letati okrog izpoved nice. Mortb. jih kaj kupišf Niso predragi." Z velikim ogcrcenjiem t*em zavrnil hudobno ponudbo, ker nisem hotel, da bi prišel sm v sramoto, kakoii je prišel v njo oče na Visokem. Videl s^m, da je 'bila vsa ta družba tu pred mano popačena, malopridna in božji službi nevarna. Hlapec Lftrkež se je zuova oglasil: Nekdaj si s platnom kupeevala!" Pobahala se je: "Kupcujem še tudi. Od tega živim sebe in vnukinjo siooto, ki mi je edina tolažba v starosti." Porogljivo je nadaljevala: " 14 Pa nisem tako nespametna, da bi nosila platno po gorah ali pa še celo denar, s katerim ga plačujem. Pasaverica je poštena, in Pasaveneo pozna vse pogorje.. Vsa moja trgo-< vina gre ekiozi roke Jeromna Oblaka iz Žiiov. Kar sem kupila, prineso ljudje v Loke. kadar pride Oblak tja s svojim tovorom. Ta prevzame in plača, ker so mo£ denai ji «vsi pri njem založeni. Potem m: pa stovori blagb do Donave, do nemškega Pasava. Oj no, nisem kravica, da bi denar po teh gdtfdovih s seboj -vlačila!" 1 Tu je zmagonosno pogledala mlajši svoji tovarišioi katerima se je kar videio, kako pazljivo Slečejo v se njene besede. Tedaj se je piebudila -kakavka, Špela Ocepovka. Nekam kalno je pogledala okrog sebe, vzela v roko leseno skic-dieo, si natočila vanjo vode ter jo izpila. Ciganka jo je radovedno vprašala: "Kaj je bilo?" Slabe volje je odgovorila Spela: "Kaj naj bi bilo? Nič ni bilo! Noge me bole in hudo žejo imam — to je vse!" ' . Nato je gjovorila sama sebi: .... "Bog ni več z nami Bog nas je zapustil in obljbljena dežela je ostala za nami! Islkati mi bo zesnije, v katero naj bi se pogreznila. Nekdaj, ko si skakala, ko si plesala, da so ti koeti pokale, in 'ko nisi na dragega mislila ko na ljubega Jezusa, se ti j* če si od plesa omedlela in obležala na zemlji, ijtth* ta Jeau« vesel prikazal.. Sedel je na zlatih oblakih i® okrog njega »o s?ed.?!i sra-hrni angetci. Gospod pa nam js govr.ril: Tukaj mora stati moj tempelj! In kako sano jih po. Javljali temptljne! Sto in več smo jih postavili, dokler niso prišli ti peklenski Služabniki, ti hudobni škofje, ter nam. upepelili streho za strehoo Da bi jih dal ljubi Jezus na sodni dan do krvi bičati! Ko so ibili požgani tempeljni, izostal je naš ljubi Jezus in nikdar več se nam ne prikaže !" Žalostna je bila in zajokala je. " "Kako naj potem takem uboga ženska avi? Pobiram sicer za Mekinje, in gospa mati mi je dala pistno z velikim pečatom. Ali nihče nič ne da. Ti kraji so trdi in u=milj^uja ne pognajo. Na Kras pojdem — tam žive še dobri ljudje!" Tu jo je bil hlapec Loikež nekofliko podražil: "Ko so ti proepovko grdo razkačili . "Ti pes, ti!" je vpila, "Ti lajaš nan*, ko ii ven.iar nisem nič naredila! Ti garjev pes, ti! Stara sem, pa upan^, da vendar še doživim, ko ie povleoejo na Gavžaik, da tc obe-* ijo! Ce Bog da, ti prej še odsekajo roko in odreže jo tvo;| hudičev jecik!" Lakei je postal Med pri vpitja stare čarovnice. Nekako zamolklo je odgovoril: "Le kriči, ndč se te ne bojim, hudičeva mati! Kadar pogineš, že poskrbimo, da te s kolom pretfodemo prej, ko ie za-kopljemo za plot! Potem pa glej, kako boš uliajala iz groba ti ustudna coprnica!" kon^tsliž," se JC togotila Spe Vite bodo žrti črvi, velrtai, heli črvi, ker *i se j>taldekle.pravega Bo^Pj 1 (Nadaljevanja prižbodnjiS,) \ dz neke ameriške baze bom!b-nih letal ma Angleškem, je zadnji teden prišla vest, da bo "Peklenski Angd" najslavnejše 'bombno letalo ameriških zračnih sil, najbrae zopet poletelo nazaj domov v Ameriko.] Letalo bo imelo na svojem po-J t?u domov Še vedno svojo začetno posadko, katero je imelo na krovu o priliki svojih 28 tračnih napadov na Evropo o belem dnevu ne da bi se bilo kateremu koli članu moštva pripetila tudi najmanjša nezgoda. To hrabro "staro" letečo trdnjavo poznajo v zračni bazi pod imenom "D for Dbg". Je polna prask in drugih znakov boja, zakrpana in šele pred kratkim so jo nekoliko preno-j vili s tem, da so ji zamenjali oba motorja. Toda še vedno je bolna borbenega duha prav Irakor meseca oktobra, je la-ni pre#k^tčila v poletni ur At-lantslfi ocean in si iažefa delaVi ime, da je najsrečnejše letalo vsega / ameriškega letalstva. Ko so jo preteklega septembra na Keilog tMeki v Mlchiganu izročili njenemu 21 letnemu yilotn "R. X. Baldwnu iz Takima Waeb., je bala ta leteča trdnjava -najnovejža stvar, višek tehnične popolnosti. Diva tedna po njeni vftjjučitvi v vrste osme zračne armade, jp 'tul X$ "peklenski angel", tako imenovan zaradi angeljeki, narfi-