Iz celjske okolice. Potovaje po šolskem svelu nabral sem nekaj medu, pa tudi pelina, kar izročim tukaj ,,Tovarševi'i' torbici. Pri šolskih skušnjah sein tu pa tam vidil in slišal marsikaj lepega, pa tudi, se ve, da dovolj uevkretnega. Pri sv. B. se je zbralo k šolskemu epraševanju mnogo poslušavcev, kteri so veselo poslušali mične vprašanja in odgovore. Vidilo ee je, da so se učenci tudi učili sadje in vino pridelovati. Blagi g. župnik T. C. 80 že prejšnje leta odmerili kosček prostora v vinogradu za drevesnico; ker pa je bila ta drevesnica zdaj že pretesna, dal je šoli neki drugi dobrotnik se večji proetor za njo. — Vselej sem veselo popotoval po svojih domačih krajih, pa ravno zdaj sem naletel na maraikaj, kar mi ni bilo po volji. Namesto lepega domačega pozdrava: ,,Hvaljen bodi Jczus Kristus!" sem čul pri učencih: ^Kot moren! — kis te hond" i. t. d. Menim, da bi učitelji po slovenskih krajih Iahko odpravili take in enake nerodnosti, če bi jiiu bila domača reč kaj pri sercu. V neki šoli vidil seni v zapisniku imena: Janschekovvitsch, Pagsitsch, Sellinschegg, Blatnigg; koga bi vendar to ne bodlo v očil Nekteri učitelji še vedno menijo, da ka/.ejo veliko učenost, če navadijo učence kakih 30 — 40 besed po nemški ,,abendrati", ,,abvandlati" i. t. d. Pa, kako bi bilo mogoče, da bi bilo drugače, če nekteri učitelji sami no znajo slovenski in tudi znati nočejo, ker namest slovenskih časnikov vidiš pri njih pogosto ,,Mu8sestunden" i. t. d. — Umerli so že pred več časora verli ptujski dekan, ki so bili pravi oče domače šolske mladine. Po grenki zgubi milega Slomšeka smo zgubili tukajšnji Slovenci desno — po odhodu preč. dr. J. Vošnjaka pa Ievo oko za šolstvo. Dobri nebeški oče pa nani je dal drugo luč po preč. dr. L. Vogrinu, ki nam zopet prijazno razsvitljuje domače sole. — nUzajemua slovnica" našega učenega Majarja nam je zelo všeč; (reba nam je je, kakor ptici perut, da se vzdignemo čez hrib in plan in se v književnosti združujemo s svojimi daljiiimi brati. Prav bi bilo, če bi se rodil po (eh mislih še kak časnik, da bi rosil to slovniško seme. — Željno že pričakujeino wDrobtinic". Škoda neizrečena bi bila, ako bi unierle, kakor so uinerli oče njih! *)— Verli skladatelj g. J. Mikložič v Mariboiu dal je na svitlo svojo slovensko mašo; to je zopet lepa cvetica na doniačera vertu. Slovenski učitelji, nikar je ne zaneinarjajte! Nadjamo se, da nas bodo tudi še drugi skladavci razveselili z enakimi deli, ter ne bodo zapirali svojih znanosl. — Zdaj pa naj č. bravcem ,,Novic" in nekterim svojim sodnikom še nekaj nekoliko razložim. V 46. listu lan. ,,Novic" piše neki g. dopisnik to le : ,,Namenil sem se Vam kaj dopisati; pa mi zelo težko (?) spod rok gre, ker se pri naa malo tacega zgodi, da bi bilo vredno (?!) svetu naznauiti. Narod še se ziblje terdno v naročji Morfeja; (oho! ali vendar . . čanje poznajo Morfeja?) a kdor pozna okoliščine, (ovi g. dopisnik gotovo ne) se temu ne bode čudil. Mo/je, kterih sveta dolžnost (—) bi bila prosto ljudstvo podučevati (ali more g. dopisnik spričati, da se pri nas proslo Ijudstvo prav ne podučuje?) in njegova ustavna prava čuvati, raje nemškutarijo, kakor se godi to tudi drugod. (Lažnjivo ! V naši cerkvi se pridiguje čisto po slovenski; v šoli pa se ravna na tanko po poetavah in se prizadeva, da je šola pravo narndna ognjisče. Lepo .šolsko poslopje kažc le domorodne ..čane; neniMkutarije tu še ni bilo, iu ako Bog da, se nam (udi ne bode vgnjezdila.) Poprejšnji učitelj bil je izversten mož v vsacem obziru (—) in gotovo je eden pervih (—) v labudski vladikaviui; (Mi.sliui, da g. dnpi.snik ni pedagog, anipak le kak dijak, ki je daleč od tod domd iu (orej ne more prav vediti.) al mnogim je za petje več mar, kot za dobro poduuevanje in izrejo svojih otrok, ter pripravili eo ga, da nas je zapu.stil, in sedanji" i. t. d. (Vsc to kaže, da to mene zadeva in zaničuje. Bolje bi bilo, ko bi g. dopisnik pero za kaj boljega rabil, kakor da bi trobil po svelu puatne kvante o rečeh, ki jih ne pozna. Ako bi tacih besed konec ne bilo, bi si . . ški možje svojo čast po drugi poti popravljali. Morda bo kdo rekel: ,,Kedar inačku na rep stopii, se oglasi". Tudi jaz sem se oglasil, ker mi gre za mojo čast. Vlastenski. Iz savinske doline. Zopet se je novo Ieto začelo, in treba bo marljivo sejati, da bomo konec leta obilno želi. ,,Žetev, da se Bogu smili!" bo zdihnil marsikteri tukajšnjih učileljev. Bomo pač beračili, kakor vlani". Zalibože! da je to gola resnica. 0 dohodkib učiteljskih inolčim; pri zadovoljnosti in varčnosti se že rije; pa podučitelji, ti so reve. Nekteri ima 48 gold. lelnega plačila; s tim naj se deloma živi, obleko kupuje in vse, kar je potieba. Ali je to v sedanjem času mogoce ? Za to plačilo mora biti tudi orglar; platilo za orglanje pa ncitelj sam spravi; ali je to pravično? Mislimo, da tisti, ki dela, *) Beri današnji književnik!Vredn. če ne vse, saj vendar nekaj zasluži. Nadjamo se, da bodo možje, ki o tem kaj govoriti morejo, to ieč kmali preuaredili. — Še uekaj: V Št. Pavlu pri Preboldi je umeil star učitelj, ki je 42 let na tisti šoli pridno delal. Postal je potem uixla.suji podučitelj zaeasni učitelj. Potem je bil drugi do zdaj v glavni šoli v Mariboru začasni učitelj na imenovano šolo za terdno postavljeu. Ljudje v tej fari pa novega učitelja nikakor nočejo. Vse hoče le poprejšnjega nazaj. Ze so jih preč. g. braslovški dekan o tej reči podučevali; pa vse je bob v steno. Celo v cerkvi se je nekdo prederznil pregovarjati. Cudne eolske homatije ! Radovedni hiiio, kako se bojo izmotale. Iz spodnjega Štajarja. Bratje Lavantinci, ki ste blizo preč. konzistorija, prizadenite si toliko, da bole pozvedili premembe v našem nčiteljskem stanu in jih na/.nanjali ,,Tovaršu", da nam jib bode prinasal, kakor Kranjcem v ljubljanski škofii. Prosirao ! Bravec ,,Tovarševu v lavantinski škotii. Iz Ljubljane. Pretečeni mesec je tukajšnji preč. knezošk. konzistorij razpoHlal sl. okrajnim šolskim ogledništvom 5 razpisov. Dva bolj obsirna in važna ima današnji ,,Tovars" v originalu; diuge tri pa podamo tukaj le posnete. St. 1818/371 (23. dec.) priporeča nemški šolski časopis ,,Oest erreichis cher Schulbote", kterega je ,,Tovars" že v svojem 1. letošnjem listu učiteljem priporočeval, in vnema posebno mlade ueitelje, da bi ne zanemarjali svoje službiie omike; pri tej priložnosti se ta cenjeni razpis tudi lepo ozira na našega ,,Tovarša", ter domače nčitelje prav r e s n o spodbuja, da bi ga bolje podpirali z naročnino in s spisi. — Št. 1819/372 (21. dec.)razpisuje za (o leto 6 Metelkotovih vstanovnih daril po 50 gold. za 6 učiteljev Ijudskih šol na kinetih, ki se lepo vedejo in so marljivi v svojem poklicn, pa se posebno obdelujejo sloveusčino in eadjorejo v šoli, ter vabi sl. okrajne solske ogledništva, da naj mu take učitelje v svojem okraji do konec t. m. naznanijo in priporočijo. — St. 1826/374 pa naznanja da se bo milodarna vstanova 8 26 gold. 40 kr. letnih obresti, ki jo je izsluženi normalkini vodja, c. k. šolski svetovavec in častni korar, prec. gosp. Jan. N. Schlaker napravil za učiteljske vdove, — od 1. avg. 1863 do tega časa 1864 drugi vdovi podelila. Ako je tedaj kje kaka vdova, ki ne vživa nikake druge vstanove in hoče za to prositi, naj z verjetnimi spričali dokažc, da je revna, da lepo živi in da je nje mož naj manj deset let pošteno elužil za učitelja malih šol na Kranjskem. Prošnje naj se oddajajo pri preč. knezošk. konzistoriju v Ljubljani do konec mesca februarja t. ].