BELEŽKE Nenavadna razstava v »Almeriji« Tovarna usnja je že večkr^t opazila znatne poško-dbe govo-jih io telečjih kož, ki jih pre-jema v predeLavo. To se je po-ttovilo tudi pred kratkim, ne glede na pogoje. V gonjl za blagom so odkup-na podjetja pričela prevzemati 6urovino od klavnic ne glede na to, aM surovina ustresa predjp'sanim standardom. Kasneje so predpisali najvišje cene za surove kože, toda ttitii to nl uredUio trga. Paizikusi vskla-jevanja odlkupnih con in odkiup-nih slrašlkov s prodajninti ce-nami so ostabi brez pravaga u-epeha. Ta predipis so izigravali na vse mogoče načine ,in so su-rove k«xž© odkupovaii celo po conaih, kJ so bMe višje od pro-daaih. Zatio so številina pod-j&tja utrpela precejšnje finanč-ne .izgube. Dogovotjene Cene, fei veljajo kot podlaga prodajnih, so taiko nizke, da danes ne moiejo k-i-iti ocikupnih stroikov. Za gioveje kože 1. razreda 90 n. pr. dolo-C-rli prodajrw> ceno 170 diin po kilagramiu. Toda odikup^na cena je znaiala 140 din. Stiioškii od-kupa so bidi preko 40 din, ne pa 30 diinarjev, kakor je Wlo določeno. Tako jeimelo poiljetjB izgubo 10 dinarjev pri vsakem kilogramu odilcupljene kože. Pri telečjih kiažSh je izguba 27 din po lcilogi-amu. Podobno je tudj s kozino in svinj''tio. Da bl se nefcako otresla teh izgub, so podjetja netočno feka-zovala težo in asortiment, še po-sebej zaraounavala stpoške id. L»aai so . ustanovili avikcijako mesto za kože in volmo v Beo-gradu. Toda niti to n.i bistveno vplivalo na stanje na trgu, saj v položaju, ko s*> cene določene, niti aL moglf« biti prave avkcija, ki se je spremen.Ua v dogovor 0 prodajii. Razstava v »AlraerijU je nov doka«, da je že skrajni čas, da se uredijo razmere na diomačem trgu surovih kož. Združenje usnjarake indiustrije je y tem smislu pt&dlagalo m&d drugim tuidii to, naj odpravijo doliočanje c®n, naj bo l'ic'taeija pni av*kc!-j.ah prosta do dioločeme meje in naj se prijava blaga ob avkdji opravlja z označbo vs&h last-nostii blaiga_ da bl Joupec lahko poiznal njegov izvor. Zdrulenje meni, da bl taikšni Kkrepi stim.ulirali {ak° tolavnice kakor tudii odteupna podjetja, s tem pa tudi usnjaraka industrija ne bi trpela nobene štoode. Go-tovo bi to omogočilo boljže po-slovanje l>n bolj pazljivo mani-pullranje z bUigom. V vsalkem prtmeru je pač treba neikaj sto-riti. Taikanih razstav, kakršna ]e bila tista v »Almerlji«, reg ne fai vei btilo treba. D. Pukarič