Doleiijiske Novice iKliHjajo vsiik řetrt.elí : ako : : je ta d^iu praznik, dati popřej. : : Cena jim je za celo leto 10 K, za pol leta fi li. Naročuiiia za Nenibijo, líosuo in dnige evropske di-žave znaěa l-'—lí, za Ameriko 14'— K. [jÍNt in Oj^^iUNÍ Mfl iiliiěiijtfjo iiH)prej. Yíte tiiiroěiiiito iu oznanila fiIM'»J«nia tÏHkai'iia J. líriijoc nasi. Kmetíjshe preosnouc (reforme Iiig. Albert Vedernjak. ((!) 1 L Poostriti bo zako II v v a rs t vo polj s ti i 11. Pfcdpisiijtí naj obdelovanje Ztíniljisř z ozirom na sosednje kulture (naprava ogi'aj in živili tnej, zasajevanja seiiinatega drevja, pogozdovanje sredi med njivami itd.) in oiiieji naj pravice lovstva do tiijili zemljišfi. Med te postavo se naj vzame dolofiilo glede obligatoriÈiie dolžnosti skrbeti /,a vidne mejnike. Koliko tožb bi steni odpadlo! Lovski zakon je treba Ijosebno z ozirom na varstvo poljšiin poostriti. Pravice lovcev na tujih zeiiiljišíili je omejiti; istotako tudi pravice do lastnega lova. Zakoni o zatiranju živalskih in rastlinskih Škodljivcev solena papirju; saj večina kmetov istih sploh ne pozna! Izvedba predpisov in konti'olo o istiii naj imajo le nradniki Kemljedelske ujiiave, ne ])a orožniki in juristi. Naravno je, da pi'avnik, ki ne pozna življenja kmetov, ki ne pozna notranjega ustroja gospodarstva in ne ra-zuine kmetijskega dela, nima siiiií;la za kmetijske raztiiere, se za i/A'edbo raznili za kmeta zelo vaŽnili postav ne briga ali pa iste v iiai)afinem, kmetu škoilEjivem smislu tolmači Drugače je pa pri jiolje-delskem strokovnjaku, ki ja živi in deluje le za kmetijstvo! Pod to točko bi omenil tndi obligatoritSno zavarovanje proti požaru, toči in diugini uimam, s Čiinur bi Htí naš kmet obvaroval iiinogfrkrat pred financijelnitni Škodami. 12. Na povzdigo poljedelstva uplivajo v veliki meri kmetijske razstave, katei'e bi morale biti v večjih mestih stalne. One vsppdbujajo kmete k intenzivnejšemu obdelovanju zemljišč — posledica so lepši in večji pridelki, večja davčna moč. Razstave naj bodo v zvezi s predavanji ! Stvar države je prirejati z državnimi sredstvi take razstave! 13. K^ažen faktor za zeniljedelstvo posameznih okiajev in kronovin je zanesljiva ze m 1 j e d el sk a statistika, in aicer iz narod no-gospodarskega stališča. Dosedanja statistika ni bila samo površna, ampak celo v rini^gih ozirih neresnična. Skil) zadrug in okrožnih zemtjedelskili uradov je, voditi natančno in lesnično statistiko. Dobičkanosne cene so pi-edpogoj za povzdigo izobrazbe kot lake in po,sebno za povzdigo kmetijstva. Za to pa je treba natančne informacije o izvozu in uvozu poljedelskih pridelkov in iz njih napravljenih industrijskih izdell^ov. Te iiiíorma-cije naiii pa da le zanesljiva statistika! 14. Vsak okrožni uiad naj obvaruje gospodarje pred raznijtit Škodami, ki bi jim nastale vsled neznanja ali pa napačnega tolmačenja zakonov in postav. Oki ožni uradi naj bodo v tem oziiu brezplačna posvetovalna mesta v r a z n i li kmetijskih, strokovnih in pi'av-, nib zadevah! Na kratko sem podal najvaŽnej.se agrarne reforme. Da se pa z leformami kuj doseže, je važen činitelj; šola, stopinja omike. Povzdiga slednje pa ziibteva mnogo časa. Le strokovno izobražeti poljedelec ve, kako je možno z gospodarskim gnojenjem, obdelovanjem, odbiranjem semena, z melijoracijami in spi'etnim ustrojem gospodarstva doseči zai-es znatne uspehe! Na čelu zemljedelske upi'avc pa moi'a biti mož, ki s kmetom živi, ki obvlada poljedelsko stroko. Uprava sama pa mora biti nepristranska, prosta vseh političnih intrig! Najboljši možje prakse iii teorije se naj združijo, da preidemo iz sedanjih neugodnih razmer v boljšo bodočnost! M. Tako l)i naSi dijaki, če ustanovimo realno gimnazijo, pi'estoi>ali lahko na zavode v drugih krajih kraljevine. Zlasti moramo to'upoštevati mi Slovenci, ki bomo gotovo pošiljali svoje izobražence v ostale kraje kraljevine. Treba pa je upoštevati zlasti razmert! Novega mesta. Mesto je nekaka naravna postojanka za srednjo Šolo, ker vse tu sem teži. Z ustanovitvijo realne gimnazije bi bil dan nov pogoj za razvoj Novega mesU. Razvojna možnost je sedaj na mrtvi točki, ker Še ni tistiii pogojev, ki jih mora imeti mesto, ki se Itoče razvijati: ni veleindustrijskih podjetij in tudi piometne lazmeie ni.so ugodne. Če se od-])ravijo iiedu.statki, bomo imeli gladko zvezo s Kailovceiii in odtod naprej. Potrebna bi bila zlasti transverzalna železnica na lîie-žice, na drugo stran [la proti Kočevju, oziroma pioti Reki. Će postane Novo mesto križišče železnic, potem so dani pogoji za širitev mesta. Če bi bila zveza z Brežicami, bi startši iz tamošnjih delov .štajerske gotovo pošiljali oiioke v Novo mesto. Tinli ho v Kočevju prenehala gimnazija in tinli od tam bodo prihajali učenci. Pri tolikem navalu pa bi bilo 5c tiianj dijaških stanovanj in zato bi bila potrebna ustanovitev dijaškega doma. Da bi tak dom tudi sam ijo sehi privlačeval dijake, za to imamd zglede v Ptuju in Celju. Sliši se večkrat, da Novo mesto v lokalnem ozirii nima prilike za razvoj, da primanjkuje pripravnega piostoia. To ni res. Čez desetletja se bo lahko pozidal prostor na .starem pokopališču. Tuili ob LoČenski cesti so parcele in Kapitelski hrib je zelo pi'ipraven za cottage-del tiiesta. Že zdaj je nekaj vil tam. Če bi bilo vse to pozidano, bi dobilo Novo mesto čislo drugačno lice. Po mojem mnenju bi realna gimnazija nudila en pogoj veČ za lazvoj mesta. — Nato se otvori debata. Sodni svetnik dr. Dolenc obžaluje, da ni tukaj zastopnika kmečk(iga stanu, iz ka. terega je ravno naj več dij-akov ; kmečki starši dajo svoje otroke Često v šolo znamenom, da se posvete duhovskemu stanu. Nato omenja, <1a je satti na giiitnaziji z vnemo študiral gi-ščino, a vendar je ni več rabil, tako, da mu do danes ni ostalo niti toliko znanja iz grščine, da bi jo mogel Še čitati. Torej sc za svojo osebo prav vneto pridružuje predlogu, da se preustroji novomeška gimnazija v realno. Vinarski nadzornik Skalický ])oseže v debato kot zastopnik praktičnega znanja. Reforma je zelo potrebna. Zakaj se naj mučijo naši otroci z grščino, s }u'edmetom, ki ga v življenju ne bodo rabili. Koliko bolj potrebna je kemija, brez katere se dan-današtqi ne more izhajati. Kar se tiČe modernih jezikov, mislim, da se naj bi uvedla fi-ancošČina, da l odo imeli absolventi domaČih šol priliko, se izpopolniti na fian- coskih .šolah. Kdor bo rabil italijanščino, se je bo kmalu naučil. Kako naj se preustroji gimnazija? Mislim, da ne bi bilo pi'av, če bi se to zgodilo v priltodrijem šolskem letu samo v 3. razredu. Začne se naj — neobvezno — tudi v višjih razredih s poukom v ojiisni geometriji in fran- , coŠČini, zato pa naj se reducira grščina, Pi'edlagal bi tudi, da se uvede neobvezen pouk iz češčine iz sledečih razlogov : Pod prejšnjo vlado jeslovenska mladina študirala v nemškili mestih, kjer se je navzela tudi tujega doba in večkrat tudi mržnje do Čehov. Zdaj pa, ko podijo slov. dijake z nemških visokih šol, se naj obrne mladina na Češko, kakor so nekateri že prej storili. Tam imajo na razpolago vse Šole. Tudi se bodo naučiti pri Čehih pravega demo-kratizma in praktičnega življenja. Pa ne samo za visokošolske Študije nudi Češka Slovencem ugodno priliko, ampak tudi za izobrazbo srednjega stanu. Slovenci imajo izobraženo inteligenco, na drugi strani pa kulturno niže stoječe ljudstvo. Manjka jim krepkega srednjega stanu. Tega je treba Šele ustvariti, Za vzor služijo lahko Čehi, ki imajo za vse panoge gospodarskega , življenja razvito šolstvo. Zlasti bi bilo po-vdarjati važnost vzgoje naših deklet, ki je ]^omanjkljiva. V gimnazijo ne morejo vse hoditi, treba bi bilomeščanskih in go.spoditij-skih šol ; tudi v tem oziru se Slovenci lahko uČe od Čehov, ki imajo nebroj gospodinjskih Šol in tečajev. Zato pa bi bilo potrebne znanje češčineJ Ni treba veliko, le nekaj podlage naj prinese dijak seboj, da lahko sledi predavanjem. To pa se naj bi jim nudilo doma v Šoli. Zato bi pi'edlagal, naj se Tivede češčina kot neobvezen predmet. Zatiranje trtnih bolezni v spomladnem času. II, Priporočljivo je tedaj, da se pred vsem vinogradniki, kojím trtna plesnoba redno leto za letom v vinogradih Škoduje, poslužujejo že opisanega mazanja trt z žve-plovo-apneno brozgo. Ako vsled otežkočenih prometnih razmer te brozge ne moremo Zgadouino '''' frončišhansltegi] somostono in certive v Novem mestu. Sestavil P. flIFonz Furlan. v normalki so uČili : P. Sigismund Jeraj, direktor in učitelj. P. Matevž Pibernik, katehel. P. Kozina Levičar, učitelj. P. Klemen Polanc, učitelj. L. 18^2. so blagoslovili cerkvico «božji grob" na Grmu, ki je bila od leta 1810, za druge reči porabljena. Leta 1843, dne 18. februarja je umrl zadnji Bavarcc p. Vincencij Pressl, profesor tia gimnaziji, direktor in učitelj na normalki, 5. julija je izšla prva številka „kmetijskih in rokodelskih Novic"; urejeval jili je Janez Bleiweis. L. 1844. dne 2. septembra je bil kapilelj v Ljubljani; za novoiiiL-Škega gvardijana so izvolili p. Rudolfa Gvseneka. Leta 1845. so pri mostu podrli 4 liišc; dve ste bile vdove Kastele, tretja je bila Schmidl-nova, četrta pa Sparovceva. 9. maja so napravili na kapiteljnu bolnico xa silo; kupili so liišo Gotirida Bublera poleg mež-narije za 1175 gld. po prizadevanju mestnega svetnika Tscliofin, Tirolca. (Chron. IV. 6.) Proti zimi je začel jako gniti krompir. 27. oktobra so dokončali posihio delavnico v Ljubljani za sto nialopridnežev in je stala čez 66 tisoč gld. L. 1846. v jeseni so odprli AlojzijevišČe v Ljubljani. To leto ni bilo skoraj zime, sadje je dozorelo zgodaj kakor navadno; 3. septembra jç bila že vinska trgatev; vino izvrstno. Leta 1847. je bilo sveto leto, trajalo je pa samo od 11. a.prila do 2. maja. * Kapitelj v Ljubljani dne 5. septembra, kjer so izvolili p. Angelja Gorenc gvardijanom v sedmič. 25. septembra jc umrl p. Bouavenlura Sajovic s Kranjske, profesor gimnazije, star 60 let, v redu je bil 39 let. Dne 1. novembra je odšel domači polk (Hohenlobe - Langenburg) na Laško zaradi nemirov. Leto 18,48. Dne 15. marca je ižšia koiistitucija cc-sarja Ferdinanda I. Ob enem je nastala nacijonalna garda iz meščanov, uradnikov in večjiii dijakov; na suknjah so imeli belo-modro-rdečc našitke in kokarde na kapah. Ž njo se ni iioiela združiti meščanska garda, kije obstojala do ieta 1918. Vsi so se imeli za proste, neodvisne, veselili in peli so, pa niso vedeli zakaj. Bili so gospodje; v nekaterih krajih divji, so požigali, morili in mnogo Škode naredili sebi v sramoto. Dobri cesar se je cesarstvu odpovedal 2. decembra. Vlado je sprejel njegov nečak Franc Josip 1., ko se je kroni odpovedal tudi njegov oče Franc Karo!. To leto je odpravilo tlako, desetino in podložnost kmetov. V Novem mestu je začel uradnik Pollak izdajati „Sloveniens Blatt" pri JWariji Tandler; na koncu !cta je list prenehal izhajati. To leto je izhajalo na Kranjskem sedem časopisov, trije nemški in štirje slovenski; dva cerkvena in pet političnih. Vsak uarod je hotel imeti svoje gledališče, predstave so bile tu pa tam tudi slovenske. Šole so končali v jtmiju; šolsko leto 1848/49 so začeli še-le s L novembrom. OimnazijsVini učiteljem (profesorjem) so letno plačo povišali od 30 gld. na 50 gld., učiteljem na normalki so pa še vedno dajali vsakemu po 30 gld, na Ido, katehetu pa 25 gld. na leto. (Chron. IV. si. H.) Dne 20. novembra je umrl tukajšnji prošt Andrej Albrecht po dolgem bolehanju; pogrebni govor jc imel najmlajši kanonik, slovenski pisatelj, beneški Slovenec Katol Viriti; pokopali so ga na novem pokopališču. Leto 1849. Vojska na Laškem, ustaja na Ogrskem; Rusi pridejo pomagat Avstriji. Na gimnaziji so imeli prosto v sredo in soboto popoldne; namesto letnih „perioh" so izdajali letne „JjliJSAbericlite" ali pa „Programe" ; odpravili so javno deljenje daril. Papirnat denar bankovec 1 gld. vrednosti so smeli raztrgati na štiri dele „flike" ;, bankovce po 3-, 5-, 10 krajcarjev so odpravili, 16. julija je umrl kanonik Karol Viriti, ko je bilo v mestu birmovanje; knez in škof Alojzij Wolf mu je sam podelil papežev blagoslov. Kronist pravf: umrl je, ali še je med nami, namreč njegovo življenje svetnikov. Dne 6. septembra sb odprli Železnico Celje-Ljubljana. To leto so odpravili okrožna glavarstva in ustanovili 10 okrajnih glavarjev; prvi pkrajni glavar v Novem mestu je bil France Mordax. Cela Kranjska brez Koroške ima svojega cesarskega namestnika. "Leto 1850, To leto je bil kapitelj v Ljubljani dne 26. avgusta ; novomeSkim gvardijanom so izvolili p, Fulgencija Arko, To leto so vpeljali orožništvo. V maju jc sporočil knezoškof, da se ob navadnih ■''botah sme meso jesti. dobiti, izdelajo si jo lahko sami. Žveplovo-apnena brozga se izdeluje na sledeči iiaiSiii : Na deset liti'ov vode se vzame dva kilograma finega zmletega žvepla iii en kilogi'am živega (neiigasenega) a svežega, ne starega apna. Posoda, ki jo za to la-biuio, mora biti Železna (najbolje železen kotel) in še enkrat' toliko velika, kot je tekoiine, ker se tekočina med kalianjem napne in preteka. \ Najprvo se v kakih tlveb litrih tople vode polagoma (po koščkih) ugasi živo apno tako, da ae končno dobro razmeša na redek apnen belež. Med tem se žveplo, da ne dela kepic, zmeša najprvo z nekoliko vode na gosto kašo, in to se potem vnipša med apnen belež. Nato se doiije še ostalo vodo in se s kako palico zmeri globočina tekočine v kotln. Na palici se napiavi zareza, da se vidi, koliko tekočine posoda (kotel) vsebuje, ker je treba jned kuhanjem izbla^ielo vodo vedno zopet nadomestiti (doliti) z drugo vročo vodo, na isto višino. Zmes se kuha eno uro ob vedneiii nieSanju, da se koiiečno spi'etiieni v rjavo, včasih (vsled vpliva železa (nekoliko zelenkasto tekočino, Kadai' se tekočina oblaazovati, Važno, zelo yažno je tudi zemljepisje; da otroci spoznajo zgodovino svojega lasinega naroda vsaj nekoliko, se pač tudi spodobi. Da hi si učenci v teli predmetih kolikor mogoče mnogo znanosti pi'idobili, odredil je višji Šolski svet, da naj se porabi osem (oz. sedem) tedenskih nemških uř za gori omenjene predmete. Kdor vse te pi'edmete dobio obvlada, naj se mu da prilika, da se še nadalje uôi nemščine, ako hoče. Več ko polovico staršev, ki se ne mo]'ejo sprijazniti z novimi razmerami, ki ne^poznajo zmožnosti lastnih otrok, se je odločilo, da naj njihovi otroci še nadalje posvečajo vse svoje moči „edino zveličavni, blaženi nemščini". Dasi pri tem brez dvoma najboljše žalijo svojim otrokom, vendar jim s tem le škodujejo. Čisto nič ne pomislijo, da v pi'iliodiije nas ne bodo vodila pota toliko v Gladeč in na Dunaj, ampak v tisti smeri, katero nam kažeta Krka in Sava — pioti Zagrebu in Belgradu. Tam lioli pa ne govorijo švabskega, ampak sihohrvaščino. Te se bodemo morali torej oprijeti stari i it mladt. Vsak pameten dižavljan si hode namreč najprej prizadeval, ila se nauči jezikov, ki se govorijo v njegovi lastni državi, potem si bode še le poskušal, da si piHasti jezike sosednih di'žav. Ali pride kakemu Nemcu v celi Nem. Avstriji na misel, da bi se njegovi otroci slovenščine učili v ljudski šoli ? Ali so morda Italijani vpeljali slovenščino ali hrvaščino v ljudsko šolo, ker so sosedi Jugoslavije in ne več Avstrije? Kaj Še! Zakaj pa bi tui drugače ravnali, kfikor Nemci ali Italijani? Ali smo moi'da manj vredni, kakoj' ti ? Na celem svetu ne hode nihče več kaj tacega trdil. Pač morda Slovenec sam, ki se kai' ne more otresti duba sužno.sti. „Pa vendar je koristtio, če človek več jezikov zna." Seveda Je koristno in nihče ne pravi, da je znanje nemškega jezika popolnoma nepotrebno. Toda Ijiidsko-šolski učenec naj se uČi to, kar je najpotrebnejše, potem Še-le manj važne stvai'i. Vsega se pa otrok desetih let ne more in ne more naučiti. S solzami v očeh pi'inese marsikak učenet potrdilo ali prošnjo svojih staršev, da tiaj se še nadalje uči nemščine, pa jo izi'oči svojemu učitelju s pripombo: „Jaz se ne morem vsega učiti." Kako mu učitelj rad veruje, ki pozna njegove zmožnosti ter njegovo obzorje, pa natihoma obsoja take neusmiljene starše. Slovenski starši, če tedaj resrn'čno želite, da bi se vaši otroci vsaj nekoliko izohiazili, če hočete, da se jim vsaka znanost ne zagreni že v zgodnji mladosti — nikar jib ne silite, da bi se učili trde nemščine, Najprvo naj se naučijo slovenske slovnice, potem bodo imeli temelj, da se bodo kedaj navadili pravilne nemščine. Če pa se sedaj naučijo kakoi- papagaji par nemških -t)C3ed ali stavkov, to jiin ne ]><)-niaga dosti. V gimnaziji se prične popolnoma elementarno poučevanje nemščine — z nemško abecedo začnejo v I. gimn, razredu pi ihodnjo šolsko leto. Kdor pa ne gie v giiiuiazijo, pa še manj potrebuje nemščino, V vsaki, |)rav vsaki službi bode v Jugoslaviji izhajal brez znanja nemškega jezika. — Toda, kaj pa če koga pota dovedejo v Nem. Avsti'ijo? Potem dotični gotovo ve, kako in kje se bode naučil nemščine. Ljudska šola pa hrez dvoma nima tega poklica, da bi di'žavljane že v rani nda-dosti pripiavljala na to, da se pozneje lahko izselijo v tujo dižavo. Iz slovenskih ljudskih šot nemščino vun — vun! Več učiteljev. Protestni shod nouoniBšhegíi ženstuo in ustiinoiini stiDd podružnice M± društva. I, v nedeyo 2. marca t. 1. se je vršil v prostorih Narodnega doma v Novem mestu ob 3. uri popoldne pi'otestnî shod, katerega so ,se vdeležile štiri zastopnice ljubljanskega ženstva. Gospa Jakobina dr. Žitkova, predsednica pripravljalnega odbora, je pozdravila došle žene in dekleta, katere so se v polnem številu vdeležile: Iskreno Vas pozdravljam: Prvič smo se zbrale, da tudi me žene in dekleta zdrjižeiin povzdignemo z ogoi čenim glasom protest proti oholemu in nasilnemu Lahu, kateri nam je naše ljuho slovensko ozemlje zasedel. Prečitamo Vam pismo na hčei'ko Wilsona, katera naj našo resolucijo s podpisi izroči svojemu očetu in podpre s svojim uplivom naše opravičene , zahteve. Pi'ečita pismo na Wilsonovo hčerko: „Gospodična Wilson! Tisoč in tisoč mladih src se zateka k Vam, da Čujete našo bol in uslišite našo prošnjo. Jeseni lanskega leta je stri naŠ narod okove, v katerih je tičal stoletja. Nova zarja nam je zasijala na obzorju in zveselili smo se Je; toda glej! Bliskoma so Jo zatemnili imperijalistiČni oblaki naših sosedov Italijanov. Navzeli so si oblast nad našim malim narodom ter mu iztrgali iz telesa srce — Trst, Gorico, Reko, Istro in Dalmacijo ter I. julija je bilo s slovesno sv. mašo v kapiteljski cerkvi slovesno otvorjeiio deželno (okrožno) sodišče. Prvi predsednik je bil pi. Josip Scbeucîienstuel, državni pravduik dr. Andrej Lušin. Prvi je imel takrat nemški* nagovor, drugi pa slovenski. To ieto so odpravili sodnike pri občinah „rihtarje" in vpeljali župane, V Novem mestu je bil prvi Župan Bernard Hocbuiayer, vojaški nadzdravnik v miru in posestnik dvel) biS; mestni svetniki so bili izvoljeni: Dr. Supanzhizb, advokat, Anton Rohrmann, Karol Fabiaui, lekarnar. Dne 22, avgusta je prišel v Novo mesto alriški misijonar dr, Knoblohar, učenec na novomeških šolah, v turški obleki z brado; tu je maševal v frančiškanski cerkvi. Obiskal je doma v Škocijanu svoje slariše in brate ter se zopet vrnil v Afriko k svojim zamorcem, (Cbron. IV. str. 16.) To leto se je zopet pojavila kolera po deželi in tudi v mestu; tu je urnrlo na koleri okoli 100 oseb. Dne 30, septembra je ležalo mrtvih v mestu 4, na pokopališču pa 12. ■ Mesto ni takrat imelo čez 1700 duš. Na tej bolezni je umrl tudi kanonik Josip Jenko; prošta še ni bilo, ostala sia še samo dva kanonika in vikarij. Bolnikom so delih svetJ zakramente umirajočih tudi iz samostana. Na gimnaziji so vpeljali namesto dosedanjih razredni!) strokovne profesorje. Na novomeški gimnaziji so bili leta 1850. nastavljeni; P. Engelbet Knific, profesor in začasni direktor. P. Fulgencij Arko, profesor. P, Erenfrid Pipan, katebet, P. Akvin Romuta, profesor, P. Burhard Scbwinger, profesor. P, Nikolaj Jenko, profesor. P: Fratcrn Terlep, profesor. P. Gabriel Reznik, profesor. P. Krizostom Pečar, profesor. Na C. kr, uormalki so poučevali: P. Žiga Jeraj, direktor in učitelj. P. Matevž Pibernik, kalehet. P. Kozma Levičar, učitelj. P. Klemen Polanc, učitelj, Br. Robert Vončina, učitelj in organist. (Prolocollum Provin, pastoral.) To leto je bilo pravo svelo leto. Leto 185L To leto so vpeljali šolske nadzornike; za kranjske nemške šole je bil postavljen dr. France Močnik, profesor inatemalike v Oiomucu. 11. januarja je zgorela v Kandiji hiša Medvedova. 20. januarja je zgorela Brunnerjeva hiša v mestu. 15. junija je treščilo v zvonik, strela je š!a pri drugem oknu od kora v samostan, v spodnji sobi se je hotel hlapec Martin Petan obriti, ker je bilo okno zaprto, se Je prej ko ne zadušil. Vse so poskusili,' da bi ga oživili, pa zastonj; podelili so mu zakrament poslednjega olja. To se je zgodilo po 6. uri zvečer pred praznikom presv. Trojice. V avgustu je bila v Avstrtji odpravljena nacijonalna garda. To leto so postali p. Serafina Pratnber-gerja v Inomost na vseučilišče, da bo izprašan profesor na gimnaziji. V novembru so bile take povoduji, da se takih stari ljudje ne spominjajo, pa ne samo na Kranjskem, temveč tudi na Tirolskem, Beneškem, Koroškem, Štajarskem, Hrvaškem in Primorskem. S tem letom je prenehala konstitucija. (Chron. IV. str. 20.) Leto 1852, To leto so napravili nove strehe, naredili so nove siopnjice na spodnji vrt; napravili podržala, vrtne steze so na novo s peskom posuli, katerega je podaril Langer iz Poganicev, Dne 9. maja so bili instalirani novi prošt Jernej Arko in dva kanonika. Od 20. maja do 19. junija je trajalo nenavadno sveto leto. Proti koncu avgusta so bile v Ljubljani prve duliovne vaje «eksercicije" za duhovnike; imel jih je pater Sartori, karmelit iz Gradca, Kardinal Sczitovsky, ogrski primas, je vizitiral našo redovno provincijo, katero mu je odstopil praški nadškof kardinal knez Schwarzenberg. To leto se je prikazala nova bolezen na grozdju „oidiutn" plesnoba, katero še dandanes z Žveplom odstranjujemo; na Laškem so jo že prej imeli. V jeseni sta se podala na dunajsko vseučilišče p. Bernard Vovk za matematiko in iiziko in p, Ladislav Hrovat za filologijo; p. Regalat Stamcer je šel pa v Inomost na vseučilišče. Leto 1853. To leto Je bilo nemirno; nekaj uiescev so celo v samostanu stanovali vojaški kapelani, častniki in njihovi postrežniki. Dne/ 18. februarja je hotel umoriti krojač Janez Libeni, Madjar, cesarja Fran Josipa na Dunaju. V zahvalo za rešitev so sezidali na istem kraju voiivno cerkev. Dne 26. marca, na veliko soboto je počil novomeški veliki zvon. Začetek rusko-turške vojske. ilele Kranjske iit Koroške. Me mladenke iz zalťtlja ijoinihijenio tiaše niatere, imše lodiie nam sestn; i/. Isli'e, Trsta etc.; «b-joknjeiiio jih.' kei- iutiiin) njihovo trpljetije in soúítiio nosimo z njimi težki jaieiii tujega gospodstva. Onim našim sestiam, tam ol) sinji Adtiji, je zajiit kultiii'en hram —■ slovL'Uska in hrvatska šola — prepovedana je govorica o »lati svobodi, vklenjene so jim roke, zato tndi ne morejo lastnoročno podpisati iskrene prošnje na Vas, blaga gospodiíína. Njihova bol je naša bol, njihove težnje so naše težnje. Naš poldragmiiijonski narod, katerega četrt milijona ječi v brezobzirnem italijanskeiti gospodstvu, je sredi velesil — mrtva točka. Klic naših mater, ki nosijo v sebi plod, ki pa bo gotovo kričal še Itedaj po osveti, doslej ni našel odmeva. Zato se obiačamo me Tiiladenke iz zaledja v imenu vseh sto-tisoč naših seater-mladenk iz okupiranega ozemlja do Vas, blaga gospodiĚiia kot — iiltitnnm refugiam — blagovolite Vi posredovati za našo sveto in pravično stvar pri najveřjern apostoli miru in najpravič-nejšem sodniku in zaščitniku maliii in zatiranih — Vašem očetti-predsedniku Wodrow AVilsonii. V Vaše blagohotne l oke polagamo naša mlada, tipeča, od zatiranja izbičana srca in našo usodo." Nato predstavi ga. predseihiica gdč. Cilko Kiekovo, gospo prof. Marijo Wessner-jevo, gdč. Marijo Grošljevo in gdé. Maro Pfeiferjevo in da besedo gdč. Cilki Krekovi. Podpore. Od pristojne strani se glede podpor sledeěe pojasnjuje : Pri davčnih uradih novomeškega političnegaokiaja (v Nopeiii mestu, Žužemberka in Trebnjem) je bilo vloženih skupaj okroglo 1300 prošenj za nadaljno izplačevanje prispevkov za preživljanje, „amerikanskih podpoť- in naklonitev. Od teh prošenj je. kakor se že zilaj vitli, približno SO do 85"/o neopravičenih. Povdar-jamo še enkrat: Podpora za preživljanje ne gre prosilcu: a) ki ima toliko dohodkov, da preživljanje ni v nevarnosti; b) ki ga je vpoklicani le podpiral, ne pa preživljat in sicer, ki ga ni preživljal z mezdnim zaslužkom, s kako plačo, ali z dohodki kakega, sedaj mirujočega obrta. Le v zelo redkih slučajih se sme torej nakazati podpora stališem po vpoklicanih sinovih, ker sinovi po navadi ne preživljajo svojih sta-rišev, marveč jih k veČjetii le malo podpirajo. Svoječasno delo vpoklicanega na dotiiaČem zemljišču se tudi ne sme smatrati kot preživljanje svojcev. Naklonitve (po padlih, vsled vojne amrlih ali pogrešanih) se ne smejo pri-poznati: a) če ne bi bilo preživljanje svojcev brez naklonitve resograženo; h) čodotičnik ni svojcev vzdrževal ali trajno podpii'al. Invalid sam ne dobi naklonitve, tako tudi ne njegovi svojci; a) Če ni njegova dela-zmožnost vsaj za 20"/o zmanjšana, kai' se uioia dokazati z dokumenti ali z zdrav-niŠkitii spričevalom; b) Če ni preživljanje invalida (oilnosno svojcev) brez naklonitve ogroženo. Amerikanske podpore se ne smejo nakazati, če v Ameriki bivajoči vzdi-ževatelj ni oče ali mož prosilca ali prosilke, ter če bi'ez podpore ne hi bila podpii'aneu resno ogrožena piehrana. Dalje se pj'osiici opozarjajo, da so podpore določene na dan po 1 K in 1 K fiO v, oziroma naklonitve v zneskih kakor »o določeni v zakotni z dne 28. marca 1918, di'ž. zak.št. 119, le maksimalni (najvišji) postavki, ki se pa morajo skrčiti na toliko, kolikoi' zadostuje opravičencem, da njih preživljanje ni ogroženo. Ne povziočajte torej oblastvom preveč nepotrebnega dela s pritožbami, vi, ki po tozadevnih določilih sploh niste opravičeni za prejemanje podpor in vi, ki vam poleg vašib drugili dohodkov za silo zadostuje nakazana podpora. Morda vas bo zanimalo, koliko je bilo vloženih prošetij v pteživljanskih zadevah naprimer samo pii okrajnem glavarstvti v Novem mestu in sicer le v letu 19IG'? Okroglo 14 tisoč. Ali se potem še čudite, če tako dolgo niste pi'ejeli rešitve? Koliko pa se je izplačalo podpor naprimer samo v letu 1918 in le pri davčnem uradu v Novem mestu? Nič manj nego okroglo dva in pol milijona kron. — Časi so pa minuli, ko je, sedaj razpadla Avsti'ija, tiskala toliko bankovcev, kolikor je potrebovala, da je potnirila nestrpne svojce vpoklicanih, ne glede na njih dèjatisko potrebo. Ta brezvestna lahkomiselnost in potrata se sedaj bi'idko maščuje ter je sokriva, da smo prišli na rob popolnega državnega bankerota. ~ Nam, dedičem po rajni Avstriji, državljanom mlade Jugoslavije, treba bo največje štedljivosti — tudi pri podpoi'ah, Úijii več se je ter se še bo izplačalo poflpor, tetn več morate pričakovati davkov itd. Zatorej, bodite v svojih zahtevah zmerni in skromni, sicer oškodujete svoje sodržavljane! DomaČe in tuje novice. Osebna vest. Namesto odstopivšega gvai'djana v tukajšnem frančiškanskem samostanu p, Atanaza Atisser je provincijal v Ljubljani določil za začasnega piedstij-nika p, Alfonza Fuitana. Vodtiikova akademija v gimnaziji. V spomin stoletnice smrti Valentina Vodnika prireile gimnazijski učenci in učenke šolsko akademijo v četi'tek, dne 13. marca, ob 4. uri popoldne. Na sporedu te slavnosti bodo razne pevske, glasbene in orkestralne ter deklamatorične točke ter govor prof. Dav. Majcena. Orkestralne in pev.ske točke bo jiroizvajal dijaški zbor iiod vodstvom pevovodje g, Ign. Hladnika. Gitimazijske nčenke lnulo nastopile v ženskem zboiu ter v solo-pel ju. Uprizoi'ila se bo tudi Prešernova „Nova pisarija" kot dramatski prizor. Prt glasbenih točkah bodo iz posebne prijaznosti sodelovali tudi nekateri gospodje iz tukajšnjih meščaimkih kiogov. — Î'i'ireditev je javna. Ker se nakioni čisti dobiček dija-ikeimi podpoi'iienni društvu v svrlio nabave društvenega odra, se si. občinstvo pro.si, da v obilnem Številu poseti to šolsko slavnost. Naši tiiladini se da s ten. pobuda, da se iznebi strahu pred javnim nastopom; obenem naj bi nudila taka slavnost primeren stik z domom iti šolo. Zato je želeti, da se zlasti starši gimnazijskih gojeneev-rade voljo odzovejo (emu vabilu. Tudi .se "jiiosijo meščani in okoličani, duhovščina- in učiteljstvo, da počaste slavnost s svojo navzočnostjo, — Natančnejši spored slavnosti se Še posebe objavi. Prodajo vstopnic je prevzela blage volje knjigarna TJrb, Horvata na tilavnem trgu. Dobivale se bodo od pondeljka, dne 10. t, m. Zborovanje Slomškove zveze se je vršilo dne 27. februarja v stari gimnaziji. Preilavanje je imel nadzornik Janko (:irad o sedanji nalogi uČiteljstva. Spodbujal je navzoče k vztiajnemu delu. Mladina pi'av sedaj je potrebna spi'etnega vodstva. Učitelj je zmožen in zato dolžan poi'abiti ves svoj vpliv v korist otrok, ki so up naroda. Nato je govoi'il nadučitelj Koželj o refoi'mt ljudskih šol. Poda! je celo yi'sto iirav primernih nasvetov. H koncu se je zvolil namesto odstopivšega starinskega odbora nov odboi'. Tetiiu se je poverila naloga, naj vztrajnejše dela kot prtsj, sicer je še zadnji Itij) izgubljen. Sklenilo se je o sklepu, da bo prihodnje zborovanje dne ] 9. marca. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesfcu febiuarjn 1919 je H04 strank vložilo 428.270 kron 43 v ; ,220 strank vzdignilo 200.508 kion 78 v; torej, več vložilo 227.761 K G5 v; eni stianki se je izplačalo hipotečnih posojil 500 K; stanje vlog 9,032.324 K 87 v; denaini promet 1,438.501 K 64 v; vseh strank bilo je 703. Poročil se je v Novem tiiestu, dne 27. feliruarja 1919 g. Anton ĆuČek. straž-mojster, z gdČ. učiteljico Karolino Kucbler. Obilo'sreče ! Umrl je dne 4. sušca zjuti'aj v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji po grozovitem trpljonju Custav Alurn mlajši iz Novega mesta, star 14 let, ter bil pokopan na šmibel-. skem pokopališču. Počivaj v miruî Cenjeni rodbini naše sožalje! Divji lovec. Telovadno diuštvo Sokol v Novem mestu priredi v Narodnem donnt v soboto, dne 8. sušča 1919 in ponovi v nedeljo, \lne 9, suŠča 1919 obakrat točno ob 8. uri zvečei' nai'odno igro s petjem v štirih dejanjih „ Divji lovec". Spisal Fr. S. FinŽgar. Cene sedežem : L vrste 5 kron, IL vrste 4 K, III, vrste 3 K; stojiščem 1 K. Predprodaja vstopnic od petka 7. sušca 1919 dalje v knjigarni g, Urb. Hoi'vata. Ker je čisti dobiček namenjen sokolskému domu novomeškeiini, se preplačila hvaležno sprejemajo, — Odbor. Naznanilo brzojavnega urada. Vsled odloka ministerstva za pošto In brzojav se uvedejo od 1, mai'ca 1919 glede oddaje privatnih brzojavk sledeče izpremembe : I. Ob delavnikih od 9. ure zvečer do 7. ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikili ves dan se smejo oddajati samo nujne privatne brzojavke. Ta odredba velja za privatne brzojavke v tuzemstvu in inozemstvu, ne nanaša pa se na Časopistie brzojavke; glede časopisnih brzojavk*ve-Ijajo toi'ej dosedanji predpisi. 2. Za privatne brzojavke, oddane ob delavnikih od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer, se moi'a doplačati Jv navadni taksi še dodatna pi'i-stojbina od 1 K za brzojavko. — Poštno ravnateljstvo. Glas iz občinstva, v Toplicah, v Črnomlju in drugod po večjih in manjših kiajib Dolenjske hvalevredno tekmujejo razna poučna gospodarska in politična pi'cdavanja,' samo v dolenjski metropoli so ne more izpeljati že dolgo začrtan in obljubljen progi'am naših dobrili gg, govoi-tiikov. Morda pa bomo v postnem času kaj več iieležni za razvoj in napi'eflek našega ljudstva velekoristnih poučnih predavanj. Upamo, da ne vpijemo zopet zaman glasu pušČavnika. Pimiuio! Razglas. Naznanja se, da s 1. marcem 1919 zopet začne v smislu vinskega zakona in tozadevnih nai'edb delovati kletarski nadzornik FrancGojubač v Ljubljani. Njegov delokrog obsega celo Slovenijo. — Ljubljana, dne 27. februarja 1919. Poverjenik za kmetijstvo: prelat Kalan s. r. Zapiranje trgovin. Gremij trgovccv v Ljubljani pripoi'Oča svojim članom, da zapii'ajo svoje Irgovine od 1. marca dalje tako-le: mainifakturne ob 5. uri, trgovine z živili ob 7. uri in vse drnge trgovine ob G. nil zvečer. Ob nedeljah in praznikih ostanejo vse trgovine zaprte celi dan. Odpirajo se trgovine ob pol 8. uri zjutraj, — Ista odi'edba naj velja tudi za Novo mesto in vsa druga mesta, trge in vasi cele Kranjske. Pošiljanje pisem v Ameriko. Cosp, Albin Kitne v liaslu, Švica, Centralbahn-strasse 21. nas prosi objaviti: V pokritje poštnine za vsiïko pismo, določeno v Ameriko, ti'eba odslej poslali mesto tri krone znesek pet kron in sicer ne več naravnost v Švico, anipak po poŠltii nakaznici na ljubljansko ki'editno banko na l ačun g. Albin Kunca v Baslu. Pismo samo naj se pošlje navadnim potom na gornji tiaslov ter mu priloži poštno potrdilo v poslanem znesku petih kron. Dopisi« Iz Novega Lurda. Ob obletnici prvega Marijinega prikazovanja v Luidu, dne II. februarja, se je tudi v šenljerncjski Župniji obhajal častni spomin na piimeren način in sicer prvikrat, kar se tu obhuja služba božja. Mnogoštevilni Marijini častilci 'so se zbrali pri Inrški kapelici in kljub hudemu mrazu vztrajno nadaljevali svoje goreče molitve iti mile prošnje k beli pirenejski Devici, krlstijanov pomočnici. Vrstili sta se dve maši zapoi'edoma in lepo ubrano petje Mai'ijinih pesmi je poveličevalo slovesnost in razšli smo se s tiho željo, da se ob sklepu miru zopet v kar največjem številu tu snidemo, da pozdravimo in počastimo kraljico naše mlade Jugoslavije in izprosimo njenega varstva, kakor se glasi najiis tu nad njenim altarjem : „Čuvaj našo domovino!" — Da, mogočna Dcvica, vzemi v varstvo našo ogroženo dotuovino in reši jo zunanjih in notranjih sovražnikov. Naš mukotrpni narod poln" zaupanja kliče k Tebi: Ozri se na nas in ne daj nas v I'oke našim sovražnikom! Dolenjska mladina, zlasti Vi mladeniči, ki ste v nevarnosti, da pri vojakih podivjate, kakor kažejo mnogoštevilni žalostni slučaji, zlasti Vam je potrebna pomoč bi'ezmadežne Device v teh, za našo domovino o,sode-polnih časih, ko se pred našimi očmi pre-1'aja in gospodarsko dviga mila nam Dolenjska. Iz Vaših ust naj se namestil stii'ovega govoi'jenja in kletvine stoterokrat glasi: Ave, ave, ave Mai'ija, kl grešnikov si to-lažnica, ki si kristjanov pomočnica! Iz Toplic. Tukajšnje bialno in pevsko društvo je priredilo v nedeljo 9. svečana javno predavanje: o pridobljeni svobodi. Predaval je predsednik društva, pojasnil navzočim velik pomen pridobljene svobode, ter kako si moramo svoboiio predstavljati in Česa se nam je ogibati, da si pi'idob-Ijene svobode ne pokvarimo. V razumevanje važnosti svobode nas je povedel predavatelj v našo žalostno preteklost ter naslikal neizmerna gorja, ki jih je moral prenašati ubogi slov. narod do današnjega dne. Nato pa je pojasnil, kaj nam je prinesla svobodna Jugoslavija, kakšne pravice in dolžnosti imamo kot svobodni državljani. Pi'avo svobodo more uživati le dovolj izobražen Človek, . zato bodi dolžnost vsakega — izobraziti se. Le izobražen človek more brzdati svoje strasti ter ve in zna ceniti svobodo. Omenil je dalje težave, s katerimi se mora boriti mlada država, tei' končal z besedami ; Preteklost, sužnja preteklost, je bila naših dedov, ti'pljetija polna je naŠa sedatijost, Jugoslavija, ti pa ustvari naŠI mladini, našemu upu — lepo in srečno bodočnost ! Iz Črnomlja. Naše „Katol. slov. izobraževalno društvo" je vsklilo k novemu, skoro bi rekel, še bujnejšemu življenju kakor pred vojsko. Fantje so se vrnili polni ognja in navdušenja iz vojne, z malimi izjemami so vstopili vsi zopet v društvo. Kakor da hočejo zamujeno popraviti, delajo, zahajajo vsak večer v društvo, piîhajajo z novimi mislimi na dan, delajo nači'te, kako bi povzdignili društvo. Za njimi in malo ne zaostajajo dekleta. Res, veselje je gledati, kako stremi mladina v društvu navzgor in naprej. — Na prvem občnem zboi u po vojni .so govorili: gg. Podlesnik o izobraževalnih društvih, zlasti o „Orlu', di.-Itistin o krivicah, dr. MalneiiČ SSSS (ti štirje S pomenijo: Sam sebi silo stori). Z vsklikom in navdušetijem je bil izvoljen za društvenega pretlsednika g. dr. Martin MalneriČ. V odbor so bili izvoljeni: gdČ. učiteljica Piimožič, Mici Škof in Rezika Škof; gg. Martin i'lut. Jože I\lalnerič, JoŽeSkultic ml, France Schweiger, Stefan Weiss in stud, tur, Matija Malešič. Odhajajočemu gosp. Župniku podzemeljskemu, ki je vodil društvo skozi devet let ne samo duševno, anipak ga tudi gmotno vzdrževal, je prii'edilo društvo lep poslovilen'večer z govorom predseilnika, petjem in igro „Dva gluha" in ga izvolilo za častnega člana. Pod novim predsednikom si je društvo znČitalo najobsežnejši progi'am: Vsak pon-deljek predava pred^sednik o gospodarskih stvareh, vsak torek gdč. Primožič o gospodinjstvu, vsako sredo pevskcvaje, četrtek je orlovski, v petek razlaga predsednik zgodovino Criiom^a, v soboto vodi stud. inr. Malešič dramatski oilsck, ob neilcljali' predavaiqa v veříjein obsega tudi na nečlane. — V nedeljo, dne '2ÍÍ. febi'uarja dr. Maluei'ifi „o pacliiavellijii". íía jiiistno nedeljo smo pripravili veseloigro „Županova Micika". Po vsakoveČernein predavanj» so imeli nenniorni igralci skušnje. Pa naj kdo reSe, da stiio med zadnjiitii izohraževalníinl drnŠtvi, dasi amo tako daleí sti'an od Ljub, Ijane! MismoveaelísvojegaÍKobraŽevalnega društva, tega širšega domačega ognjišňa, okoli katerega se zbiraiiiQ vaak večei', in ."jino ponosni nanj. Kaj pa druga izobraževalna društva po Beli Kiajini? Kje ste? Saj ste vendar bila ustanovljena? Ej, če se ne prebtidite sami, pridemo Crnoitialjci in vas vzbudimo. Ker to je tudi v našem progiamu. Stud. iur. M. MaleSiiS. Cegelnica. I. Pojdi iz Novega mesta po državni cesti v Bršlin! Postoj v .sredi vasi pri kapelici, tei' se ozri na levo! Takoj te pozdravlja prostorna struga gospodarskega javnega pota. Mera globokosti ti kaže blizo t.ri metre, a širokosti na vrhu pri odprtini približno 10 metrov; njena Idatna in raz-ruvana tla pa že od daleč glasno kričé popotniku z gosposkimi čevlji: „Ne dotikaj se me!" Modi'i vaščani ngladili so zato peš-stczo ^na levi strani pota, da ti je mogoče pi'iti tla višek potnega roba. Tu stoječ labko občuduješ drugo strugo v smeri jjroti Kačjiridi, ki pa ni sti'uga pota, pač pa struga usehlega studenca, ki je pred. več stoletji izviral na tako zvanih bršlinskiii ti'atah in pošiljal po ravno tej strugi svojo vodo v bršlinski potok. Nalivi in pretvorba zeudje pa so v teku časa vrelec zadušiti, a neukrotena voda izbrala si je nemoteno novo strugo pod zemljo in pride sedaj, kot studenec na dan, iz razpokllne velike pečine pi'i mostu. O, kako modro skibi ljubi Bog za nas nehvaležne zemljane! Kaj, ko bi pridni Bršliiičani v.so sulio ísti ugo lepo zaravnalí? Bi li ne bila vsa vaška okolica veliko lepša, vaščani pa bogatejši na rodni zemlji ? Mudi se v Cegelnico. Potna struga se skoraj nevidno vzdi-guje, a je Še vedno nad eden meter globoka, a široka le toliko, kolikor so jo' začrtala vozna kolesa, tla pa so kotanjasta, v času deževja pa silno luŽasta in blatna. Kaj, ko bi se srečala dva težko obložena vozova v ozki strugi? Kako bi se ognila eden drugemu? Težki položaj ! Kako rešiti tako zagonetko, naiu labko reši kdo izmed blagih Bi'slinčanov ali navihanih Oejgunčanov v Dol. Novicah. Gotovo i>a je, da bi se voznik z boljšim vozičkom za ljudi, ako bi ga i^esreČa zanesla na to pot, tihoma pridušil: nikoli veČ po tej poti v Cegelnico. Srečno sva prišla pi'i cejgunski kapelici v sredino vasi „Cegelnica" po domaČe „Cejgiinca". Pot te vodi dalje skozi vaški kamenolom ob robu mestnega mladega borovega gozdiča. V času, ko še ni bilo železniškega tira ob Krki skozi vas, so bile tu, mesto borovcev, lepe mestne njive; pied sto leti pa, mesto njiv, na istem mestu opekai'ne (cegelnice) za napravo opeke (cegli^). Od tedaj je tudi vas dobila sedanje ime „Cegelnica". Staro ime |>a je bilo „Latovicç" ali kakor so Še pred Kristusovim rojstvom govorili „Latodum". ■ To le mimogrede. Zgoilbo o vasi pozneje. Pot te vodi dalje skozi novomeški gozd „Brezovec" v ravni smeri in pride v zaloškem gozdu na višek, ter se nato spusti po globoki strugi med vaškimi njivami v vas „Ćeščevas" in „ííalog". —- Vsa pot v celoti je sedaj najgrša po novomeškem goztember je bil jako moker, jjosebiK) v prvi [lolovici, ko smo imeli v 1,5 dneh 11 deževnih dni. liil je pa ludî večinoma hladen in nepi ijazun. V vsetii mesecu je deževalo več ali manje celih 15 dni. Ljudje niso mogli sušiti iii spravljati otave, prosene slame idr. Tudi trgatev koncem meseca je bila prav slaba in žalostna, kakor Že več let ne, in to ne samo v Beli Krajini in po vsem Kranjskem, ampak skoraj po vsi Avstriji in Nemčiji, kei' je iziedna moča, ki je trajala vse leto, pospešila i'azlične bolezni na trti in grozilju, da so skoraj uničile vitiski pridelek, da nekateri vinogradniki sploh niso imeli kaj trgati. Pi va iji zadnja tretjina meseca oktobra je bila zopet piecej mokia. a druga tretjina pa prav suha, lepa in brez dežja. Imeli smo v tem času večinoma prav lepe in solnčne dni. Ves mesec pa sino imeli lU deževnih dni. Tudi november je bil prav moker, posebno v prvih dveh tretjinah. V 19 dneh je deževalo 12 dni, potem pa je do konca meseca 3 dni snežilo. Vendar pa je sneg do konca meseca skoraj ves skopnel. Tudi december je bil močno niokei', ker smo imeli v njetu 12 deževnih dni. Kadar pa ni deževalo, je bilo ali oblačno, ali megleno, sploh piav neuljudno vreme, vendar pa po večini prav gorko, vsaj smo imeli do '21. po 8 C, večkrat pa tudi po 12 do 14C topline. V noči od 27. do 28. ))a je zapal malo sneg. Razvedrilo. Ukor. Učitelj: lanko, ti si pa res groztka lenoba ; povedal bom tvojemu očetu." — Učenec: „Ne bo nič koristilo, saj on tudi nič ne dela." Dober uspeh. Lekamai : „No, kako je izjiaillo zdravljenje z mojim balzaiiiom za lase?" — Bolnik: „Zdravljenje ni izpadlo, ampak itioji lasje!" Pri zobozdravniku. „Ali znate, gospod zdravnik, dobro izdreti zob?" — „Gotovo! Vun mora zob, če izgubite ziaven tudi pol čelusti!" V vojaški šoli. Poi očnik : „Kateri je prvi pogoj, da se pokoplje vojaka z vojaškimi Oastmi?" — Rekrut: „Najprvo uioi'a biti mrtev!" Izvrstna zobozdravnika. Prvi zobozdravnik: „Jaz izdii'am zobe svojim bolnikom s takšno lahkoto in prijetnostjo, da mi bolniki navadno zaspijo pri opei'aciji!" — Drugi zobozdravnik: „To ni nič! IMoji bolniki se pa dajo pri izdiranju zob najraje še-slikati, ker imajo takrat najbolj prijazen obraz!" Proč z alkoholom. Jaz imam vendar tako izvrstno novo in staro vino ter raznovrstna vina v iiuteljkiih in piavo domače žganje — kaj mi je treba še preklicanega ■alkohola!" Potrdilo, „Toraj vi ne verujete po vojni več v Boga?" — „Bog mi je priča, da nič več!" Koristolovec. „Lotos moram s svojo hčerko v morsko kopelj!" — „Kaj je bolna?" — „Bolna ni, ampak 22 let je že stara!" Ravno narobe. „Kako pa uspeva piotialkfdioliČno društvo v tem kraju?" — „Tako, da so postali vsi udje prijatelji alkohola!" Dobra odpomoc. A,: „Zakaj ste pa dali napraviti v svoji novi biši vse tako ozko: viaîa, stopnice, okna itd.?" — B.: „Zato, da mi ne bi mogla kaka stranka vtihotapiti glasovirja." V obupnosti. Nevesta: „ííopíít je pošel pi'edpuïit in še me nisi poročil. Povej mi vendar enkrat resnico, kdaj se bova poiočila!?" — Pi'ofesor; „Kedar boš go-volila in pi.sata brez sk)vničnib napak!" Naznanilo. S prihodnjo številko iistaviino list, kdor ga ni plačal za 1,1918. Dobil SEin pošiljko železolitifi hotlou ZiL vzidati - ))<) .00 in (>') litrov, s poki-ovoni in rofîîiini. Zaioj^a jo mnjbtiii, po/iirite se z niirorilom, E, Guštin, poljedelski stroji - Metlika. —à_____ j OdvBtnih : j íiL\m Vasic I ■ naznanja, da je otucrii ! ■ advBtnišifopiSH u Novem mestu ■ : na Glavnem trgu l\. BB. ; ■ ■ Proda se v Šmarjeti na Dolenjskem IDO do 500 tiil slame - in ravno tolilio lepe vrtne mrve. —^ Najraje bi se zamenjalo za živež. Naslov pove upraviiištvo DolenjsKili Novic. ^TANOVAN IF obstojcčetzdvetiautirđisamo J i T rtnjLi ene sobe s kuliinjo v Novem tncstu a][ KaiidiJI, išče za takoj ali pozneje državni uradnik. Ponudbe se prosi na upravo lista pod naslovom „Stanovanje". Kupi se ali zamenja za drva: seno, slama, ajdovca, prosenica. aimdi' St-einiiifie. Proda ali zamenja se popolnoma nova častniška suknja iz dobrega predvojnega blaga. - Naslov pove prodajalna J. Krajec nasi. Pletilni stroj NC radi koIUva i^eiii proda, K:ls1ov pri Dolenjskili 'Novicah, = Oglarji = večje število, proti dobri plači in hrani - opekarski delavci za navadno opekarno - in kuharica starejša, samostojna gospodinja, pod najugodnejšimi pogoji, se sprejmejo na posestvu u^ KRUPA, p. Gradac, Belokrajina, ilcptica veselj« do sedlarslin uvc;iiv.a obrti, «prejme Franc -laiiževič v Št. Jerneju, v HlSA z vrtom naprodaj. Hiša je dvonadstropna na Glavnem trgu v Novem mestu. Natančneje se izve ravnotara, hišna št, 47, Br0tjeIclion,Đuii(ijL ^ischerstiege št. 8. Glavnozastopstvo za Jugoslavijo Josip Kleindienst - Novo mesto. (loi-enji iiriiioroťsjo l>of,'ato zalof,'o: truUov, čipk, vexeniiit f^miiltov, ovratnikov zii dume, vftfl vrsle šiviiiik tor ffulitiitcrijsko in tio-riuibersko hlnf;o, speeleln« ;,'iil)loiiSko l)lat;n kot: rožne vence, ovnitji« konildeiii krasno hi-ože, Oeniki nii razpolago. Mlin V Soteski se odda s 1. aprilom na štiri leta v najem. Tozadevna licitacija bo dne 30. marca ob 3. uri popoldne na licu mesta, Oddasepoprevidnostigozdar-skegaurada,kisprejematudi pismene najemne ponudbe. - Pogoji ležéondi na vpogled. líiiezaAuers})eríaf;ozdarskinr!id vSotoski, poáta Stra?,a (DolnujslH_