Štev. 323.	V	Ljubljani,	v	petek	dne	5.	julija	1912.	Leto	II.
pREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 jtiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. Dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in araznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no mar,	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za avstro-Ogrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10-80, četrtletna v'w, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	; ;
Posamezne številke po 8 vinr
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov .* .• .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	•.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklamo	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
  Reklamacije lista so poštnine proste. ————
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.................................K	2160
polletna..................................... 1080
Cetrlletna.................................5 40
mesečna . ,...................................180
Za Nemčijo:
celoletna.................................K	2640
Polletna..................................„	1320
četrtletna................................„6 60
mesečna...................................„220
Za ostalo	Inozemstvo	celoletno	36 kron
ln sicer s pošiljanjem	na	dom	ali	po	pošti. Na-
ročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji m tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Upravništvo „ Zarje* v Ljubljani.
Visoki sestanki.
Nemški cesar Viljem je včeraj obiskal ruskega carja Nikolaja. Človek je obiskal človeka. in nič posebnega ne bi bilo na tem. če b ljudje mislili tako. kakor je narava ustva-i *a njih možgane. Toda nenaravna stoletja Vzgoje je natlačila toliko umetnega v človeško glavo, da je že skoraj Čudež, če se porodi v lobanji še nepopačena, preprosta misel. Nemški cesar in ruski car — samo dvoje ljudi, se je sr^Io. ali preljubi svet se vede tako. kakor da Je v mali luki ob baltiškem morju nemški narod obiskal ruskega, kakor da je prišla nemška država na poset k ruski. Diplomati stikajo glave, žurnalisti vihtc peresa in naivni či-tatelji čakajo na vesti o svetovnih dogodkih 7 ^deli bodo marsikaj, kar naivni ljudje radi slišijo: Kako se sta visoka gospoda objela, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla in pila, kdo ju je spremljal in podobne reči. Pri tem pa iih bo obhajala sveta groza, ker bodo ču-
•	da so se pri pečenki in ob šampanjcu go-velike, zgodovinske reči. ki pa so tako posebne. tako skrivnostno vzvišene, da morajo ostati ušesom priprostih podanikov večno zagrajena z gostim pajčalonom. državne tajno-stva S° prev's°ke za dušice navadnega Ijud-
Dvoje ljudi se je sešlo. in od tega pravijo Je odvisna usoda dveh velikih držav, morda usoda Evrope. Med štirimi očmi se nemara odloča o miru in vojni, o zvezah in pro-iizvezah. o rečeh, ki lahko povzročijo novo j>>mo oboroževanje in nalože narodom nova bremena za ladje in topove, za puške in tor-Pede. Od ugodne morske vožnje ali pa od slabe prebave je lahko odvisna bodočnost na-r°dov in držav. Miljoni ljudstva pa morajo molku , ko gre le za njih kožo; in če se jim danes iutri poreče, da je domovina v nevarnosti, je bil Viljem II. dne 4. julija 1912 slabe v°lie. ali pa ker je Nikolaj II. tisto noč slabo sPal. morajo verjeti brez premišljevanja, morajo zaklicavati »slava« in »hura«, pa marši-rati. kamor Jih povede skrivnostna blaginja domovine.
Tak je blaženi socialni »red«.^ tako prekrasno in premodro je urejena družba, katere stebre varuje na iniljone pešakov in konjenikov žandarjev in policajev, državnih piravdnikov in sodnikov, jetnišničarjev in krvnikov proti hudobnim socialistom, ki se drznejo zahtevati družabne uredbe na podlagi enakih pravic in samoodločevanja narodov.
Ali tudi kdor ni socialist, bi ob takih prilikah lahko razmislil, če je v organizaciji te družbe res najvišja modrost in če jo je ustanovila sama božja volja. Tudi kdor ni socialist. bi tedaj lahko spoznal, da se je v tej družbi vtelesila strašna blaznost, silnejša od vsega napredka in od vse kulture: vsled te grozne bolezni je ponižano in ogroženo vse človeštvo. In če je človeška dolžnost zdraviti posameznega bolnika, je še večja dolžnost, rešiti človeši;Y< more. ki ga pritiska ob tla in peha v črno noč. V sedanji družbi ni okrevanja. ker je ravno njena podlaga in oblika vzrok strašni bolezni. Totej proč s to družbo, da se napravi prostor novi. ki bo res človeška, svobodna in kulturna!
Justh je možak.
Vodja skrajne meščanske opozicije na Ogrskem. Julij pl. Justh, je vložil v vladarjevi kabinetni pisarni pismo, s katerim daje cesarju dostojanstvo tajnega svetnika na razpolago. Justh je bjl s to častjo, s katero je združen naslov ekscelence in pristop pri dvoru, odlikovan v dobi. ko je bila ogrska koalicija na vladi. Kako so pandurji grofa Tisze v zadnjem zasedanju ravnali z opozicijo in posebno z Ju-sthom. je znano. Njegovo pismo je krepka demonstracija proti Tiszini brutalnosti, obenem pa dokaz, da se Justh vendar razlikuje od vsakdanjih meščanskih politikov in da ima v sebi več možatosti, nego se je navadno najde v njegovih krogih. Njegovo nismo, ki je povzročilo pravo senzacjjo. se glasi:
»Vaše Veličanstvo jc bilo tako milostno, da je z najvišjo paznostjo priznalo mojo v službi domvine in prestola obneslo vdano zvestobo ter spoznalo moje skromne zasluge za vredne, da me je imenovalo za pravega ta1-nega svetnika. Visoko zaupanje, ki se je izražalo v tem dejanju oojega vzvišenega kralja, mi je v vzpodbudo, da služim svoji domovini in prestolu na tisti način dalje, s katerim se mi je posrečilo doseči pozornost Vašega Veličanstva. Toda vlada Vašega Veličanstva je nahujskala podrejene organe državne oborožene sile name. tako da nisem jaz. pravi tajni svetnik Vašega Veličanstva od 5. junija 1912 varen na ulici; vlada me je z brahijalno silo in z nasilnostmi odstranila iz poslanske zbornice. kamor me je bilo poslalo zaupanje naroda ter mi ie preprečila vstop, tako da ne morem služiti svoji domvini in prestolu na tisti način, ki ga je priznalo Vaše Veličanstvo. Nimam pravice, da bi postal nezvest svoji preteklosti. katero je Vaše Veličanstvo milostno odlikovalo. Kot patriot grem neomajno dalje na tej poti. ne da bi se brigal za to. kakšno trpljenje mi nalaga nasilnost vlade. To bomo jaz in moj, somišljeniki prenašali z isto krepostjo. ki je dostojna naših dedov. Nasprotno
pa nimam pravice dovoliti, da se v moii osebi zlostavlja tajni svetnik Vašega Veličanstva z brutlnostmi policistov na ukaz vlade. Zato dajem to visoko odlikovanje z najponižnejšim poklonom Vašemu Veličanstvu na razpolago, ker čutim, da sem dolžan varovati to dostojanstvo pred zlostavljanjem organov državne sile. katerim sem izpostavljen dannadan — to dostojanstvo, katero mora na tleh te države vsakdo visoko spoštovati. Pravi tajni svetnik Vašega Veličanstva ne more biti predmet brahialne sile in nasilstva, Vašemu Veličanstvu se klanjajoči podanik Julij pl. Justh.«
Izza septemberskih dogodkov.
Tržni nadzornik Adolf Ribnikar pred sodiščem.
Včeraj se je začela obravnava pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti tržnemu nadzorniku Adolfu Ribnikarju zaradi septemberskih dogodkov leta 1908. Zanimanje za obravnavo je izredno, že v sredo popoldne je bil naravnost boj za vstopnice. Vseh prič ie povabljenih 42;	26	od Stranj državnega
pravdništva. 16 od strani zagovorništva. Ribnikar je presedel osem tednov v preiskovalnem zaporu.
v Proti 9. je vstopil Ribnikar v spremstvu stražnika v dvorano s smehljajočim obrazom; bil je bled in upadel. Pozdravil se je z nekaterimi znanci.
Senat je bil sestavljen takole: predsednik višji deželni sodni svetnik Vedernjaik, prised-niki so bili višji sodni svetnik dr. Ilauffen, c. kr. sodnik dr. Stockel in deželni sodni svetnik Potrato. Zapisnikarja sta bila dr. Merala in Ferdo Dobrovec. Obtožnico je zastopal doktor Neunerger. Ribnikarja je zagovarjal dr. Novak.
Predsednik je prebral obtožnico, iz katere posnemamo:
Adolf Ribnikar je sodeloval pri septemberskih demonstracijah in nekako vodil vse dogodke; zlasti se zdi. da Je vodil oni oddelek demonstrantov, ki je prišel od pošte po Šelen-burgovih ulicah nasproti kazini. Ribnikar je bil že v preiskavi, ali dokazati se mu ni moglo ničesar, vsled česar je bil kazenski prestopek ustavljen. A ljudska govorica je I^ibnikarja vedno imenovala in označevala kot aranžerja demonstracij. Naknadna poizvedovanja pa so dognala, da je bil Ribnikar udeležen pri demonstracijah. Med demonstranti, ki so zadeli v Šebnburgovi ulici v policijski kordon, je bil tudi Ribnikar, ki se je dvignil na voz Janeza Kunaverja in govoril množici, da na slovenski zemlji ne sme nikdo ovirati in zapirati poti Slovencem. S klicem: naprej je skočil raz voz, nakar je množica predrla policijski kordon in naskočila kazino. Ko so bile na kazini že razbite Šipe. je hodil Ribnikar še vedno okoli, kakor da kentrolira delo demonstrantov, iz česar se da sklepati, da ie bil vodja demonstrantov. Stražniki, ki so bili zaslišani takoj po onih dogodkih, so izpovedali v prilog obtoženca, ker se je baje na nje uplivalo. da naj ne izpovedo obtežilno za Ribnikarja. Da je bil Ribnikar v zvezi z aranžerji demonstrancij se da sklepati že iz dejstva, da je dan pred demonstracijami
nekoga svaril, da naj se pripravi, da bodo prihodnji dan razbili Nemcem šipe! Tudi je bil povsod na mestu, kjer so demonstranti opravljali svoje delo. Prišel pa je vedno na lice mesta. ko so demonstrantje že končali svoj napad in se oddaljili: tako da se da sklepati, da j;e Ribnikar nadzoroval posamezne oddeike demonstrantov. Ako se uvažuje to. tedaj je razumljivo, da se je Ribnikar udeležil neposredno demonstracij da je vodil oddelek v Šelenburgovih ulicah in povzročil napad na kazino, vsled česar je obtožba popolnoma opravičena.
Predsednik: Ali se čutite krivega?
Ribnikar: Ne!
Predsednik: Kdaj ste končali študije?
Ribnikar: Leta 1906. Potem sem bil v službi mestnega magistrata; leta 1907. sem šel v Šmarje kot živinozdravnik. Koncem leta 1907. sem prišel v Ljubljano. Od leta 1909. sem bil tržni nadzornik v Ljubljani.
Predsednik: Očitajo Vam hujskanje pri septemberskih dogodkih in njih povzročanje. Kje ste tedaj stanovali?
Ribnikar: V Prešernovi ulici. Najpreje sem bil na shodu v »Mestnem domu«. Bil sem čisto blizu govornikov, ker sem se zanimal za politiko, zlasti še kot žurnalist.
Predsednik: O čem se je razpravljalo na shodu?
Ribnikar: Govorilo se je o ptujskih dogodkih. Govorilo se je, da je namen shoda protest proti tem dogodkom.
Predsednik: In kaj je bil konec govorov?
Ribnikar: Pozivalo se je na mir, da bo manifestacija dostojna. V dvorani so bili trezno misleči ljudje, na trgu pa so bile tudi razne nezrele osebe. Vsi udeleženci so se valili, okolo 10.000 ljudi, proti frančiškanskemu mostu. Peli so narodne pesmi in demonstrirali na običajni način. Do pošte nisem opazil nobenih nezakonitih pojavov. Ko pa sem prišel na vogal pošte
—	konstatiram, da sem hodil le za množico, ker sem se zanimal za demonstracijo kot žurnalist —, se je množica nenadno zagozdila. Pregnetel sem se naprej in opazil boj s policijo. Videl sem, da bo kordon vsak hip predrt. Ko Je prišel od kazine neki voz, se je kordon policije razdelil in tedaj je množica pritisnila z veliko silo naprej. Bal sem se, da pride do boja s policijo. Skočil sem na voz in začel govoriti. Govoril sem splošno, kakor so v »Mestnem domu« govorili. Govoril sem šest do sedem minut.
Predsednik: Kaj pa ste govorili?
Ribnikar: Ne spominjam se posameznosti, ker so minila že skoro štiri leta. Vem le, da je bil vtisk mojega govora pomirjevalen. Rekel sem, ne silite naprej v orožje. Prevpil sem zadnje vrste, naj ne rinijo ljudi v sprednjih vrstah pod orožje. Omenil sem, da se tudi drugod vrše manifestacije, ki pa so mirne in dostojne. Govor sem končal s pozivom na mir ln razsodnost, češ da se bo dobilo zadoščenje za ptujske dogodke v parlamentu. Pozitivno lahko izjavljam, da sem s svojim govorom ljudi pomirjeval. Kako bi mogel kot 2Sletni mož to povzročiti, kar me dolže? Ne sme se od mene misliti, da bom tako neumen, da bom ljudi hujskal, da si bom uničil vse, kar sem s stradanjem in trudom . . . (Obtožencu zastane glas, ki se je
P-MILE ZOLA:
(Dalje.)
Ko ga je Prada videl tako odločnega, tako mirno sedečega, ga je pretresla groza. Potem, ko je voz zopet drdral po ravni, neskončni cesti, je dejal:
»No, abb<5, to je bilo vince, ki nas bo čuvalo hudega zraka. Če bi nas hotel papež posnemati, bi kmalu okreval od svoje griže.«
Aii namesto da bi odgovoril, je Santobono le zamolklo godrnjal. Nič več ni hotel govoriti, temuč se je zavil v poln molk, kakor da ga je Povzela bližajoča se, lena noč. Tudi Prada je stor U|)ira^oč van^ 'n gibajoč, kaj naj
Cesta je napravila ovinek, potem je voz dr-oral dalje in dalje po belem tlaku, čigar ravna Crta se je raztezala v neskončnost. Ta bela cesta se je zdaj začela nekako svetiti in se je razvijala kakor snežen trak, medtem ko je oponma Kampanja na obeh straneh polagoma zapadala v fino senco. V globinah ogromnih zemeljskih valov se je kupičila tema; bilo je, ka-for da se razširja odtod lilasta poplava, da pokriva vsepovsod nizko travo in da širi plan v nedogled kakor brezbarvno morje Vse se je stopilo; nič druzega ni bilo več kakor neskončni nerazločni, nevtralni val od obzorja do orja.’ Puščava se je bila zopet izpraznila; zadnja ciza ?e ie lenobno odpeljala mimo, zadnje cingljanje jasnih kraguljčkov je zamrlo v daljavi, nobe-
•	Potnika, nobene živali ni bilo videti, barve glasovi so izginili, vse življenje se je pogrez-
0	v spanje, v jr-ni mir Nirvane. Na desni so doh • a*ani kazali ostanki vodovoda; po-od / So bili rep0m ogromnih stonog, ki jih je 2o^ekala kosa stoletij. Potem je prišel na levi 2arv sto*p’ čigar visoke, temne razvaline so kov ncbo kakor s črnim stebrom; drugi t \odovoda so prihajali preko ceste in so se kakor str.an' odražali od zahajajočega solnca ura Velikanske prikazni. Oj ta brezprimerna *"■ somrak v rimski Kampanji, ko se vse
pogrezne v njem in postane enostavno, ura gole neizmernosti! Ničesar, ničesar ni videti, kakor obla plana črta obzorja, nič kakor pega kakšne posamezne pokonci stoječe razvaline, toda ta nič je vzvišeno veličanstvo.
Ali tam doli, na levi, proti morju, je zahajalo solnce. Kakor žareča, bleščeče rdeča krogla se je pogrezala na čistem nebu. Počasi sc ie potapljala za obzorje in nobenih drugih oblakov ni bilo videti kakor ognjene sopare, kakor da je dalnje morje ob plamenu tega kraljevskega gosta naenkrat zavrelo. Takoj potem, ko je izginilo solnce, je zapadel ta kot neba v rdečo krvavo lužo, med tem ko je Kampanja osivela. Na koncu brezbarvne ravni ni bilo ničesar več kakor to škrlatno jezero, čigar žar je polagoma zamiral z črnimi loki vodovoda; na drugi strani so se raztreseni, še rožnati oboki odražali od kositrnega neba. Potem so se razblinili ognjeni sopari in zapad popolnoma ugasnil v globoki, divji otožnosti. Na umirjenem, zdaj pepelnatem firmamentu se je užgala zvezda za zvezdo, med tem ko so žarele luči še oddaljenega, z obzorjem v enaki višini ležečega Rima kakor svetilniki.
Med zamišljeno molčečima tovarišema, sredi neskončne žalosti večera se je Prada, sam v krempljih neizrecnega strahu, vpraševal in vpraševal kaj naj stori. Njegove oči se niso odmaknile od Santobona; župnikov obraz se je pogreznil v noč, ali sedel je mirno in voz je zibal njegovo veliko truplo. Ponavljal je sam v sebi, da ne more pustiti tako zastrupljati ljudi. Smokve so bile gotovo namenjene kardinalu Boccaneri, in pravzaprav mu je bilo malo ležeče na tem, če je na svetu en kardinal več ali manj, če živi eventualen papež, čigar bodoče zgodovinsko delovanje je težko določiti. S svojimi ljutimi osvojevalskimi nazori, ves udan boju za življenje, je vedno smatral za najboljše, puščati usodi prosto pot; ne glede na to se mu ni zdelo nič hudega, če požre duhovnik duh -nika; njegovemu ateizmu je bilo to Ie v veselje. Pomislil je tudi, da bi bilo lahko nevarno, če bi se mešal v to odurno reč, v nizke,
sumljive in nepregledne spletkarije črne družbe. Ali kardinal ni bil sam v palači Boccanera: Ne bi li mogle priti smokve na napačen naslov, v roke drugih oseb, katerim se ni hotelo škodovati? Ta misel na slepi slučaj ga je zdaj preganjala in ne da bi bil hotel, sta vstali pred njim prikazni Darija in Benedete; kljub temu, da jih ni hotel gledati, sta se mu vsiljevali in se vračali. Kaj če bi Benedeta, če bi Dario pokusil to sadje? Misel na Benedeto je takoj odklonil, ker se je spomnil, da obeduje s svojo teto |n da ni med kuhinjama nič skupnega. Ali Dario ie vsak dan zajtrkoval pri svojem stricu. Tre-notek jc videl Darija pred seboj, kako ga grabi krč in kako pada kakor ubogi monsinjor Gallo sivega obraza in udrtih oči, v dveh urah živ pa mrtev, kardinalu v naročje.
Ne, ne, to je grozno! Take strahote ne more dopustiti. Njegov sklep je bil torej gotov. Počakati je hotel, da se popolnoma stemni, potem enostavno vzeti košaro župniku s kolen pa jo brez besede vreči v katerokoli temno luknjo. Župnik bo že razumel. Mladi duhovnik pa ne bo morda niti opazil, da se je kaj zgodilo. Čutil se je zopet povsem mirnega, ko mu je prišla misel, da naj vrže košaro proč tisti hip, ko se bodo peljali par kilometrov pred Rimom skozi Porta Furba. V temi teh vrat pojde prav dobro; tam se ne more nič videti.
»Zamudili smo se in zdaj ne pridemo pred šesto v Rim,« je glasno nadaljeval in se obrnil k Pierru. »Imeli boste pa vendar še toliko časa, da se preoblečete in poiščete svojega prijatelja.«
Ne da bi čakal na odgovor, se je obrnil do Santobona:
»Vaše smokve pridejo prav kasno.«
»O, Njega eminenca sprejema do osmih«, je dejal župnik. »In potem niso smokve namenjene za nocoj. Zvečer se ne jedo smokve. Te so za jutri zjutraj.«
Zopet se je zatopil v molk in ni govoril nič
več.
»Že jutri zjutraj! Seveda, seveda«, je po-
navljal Prada. »Kardinal si bo lahko posladkal, če mu ne bo nihče pomagal.«
Pierre pa je nepremišljeno povedal, kar je vedel.
»Gotovo jih použije sam, zakaj njegov nečak, knez Dario, se je imel danes odpeljati v Napelj — majhno potovanje za zabavo izza nezgode, ki ga je bila cel mesec priklenila na posteljo.«
Nenadoma je obmolknil, ko se je sponam, s kom da govori. Ali grof je opazil njegovo zadrego.
»No, no, ljubi moj gospod Froment, nič me ne žalite. Saj jc to že zelo stara reč . , , Mladi mož je torej odpotoval, pravite?«
»Da, razun če bi bil odgodil pot. Nikakor ne pričakujem, da bi ga še našel v palači.«
Nekaj časa zopet ni bilo slišati nič druzega kakor neprestano drdranje koles. Prada je molčal, zopet Je bil vznemirjen in polastil se ga je neugodni občutek negotovosti. V kaj se hoče vtikati, ko Darija itak ni v Rimu? Vse to raz-motrivanje mu je utrudilo glavo in naposled je mislil čisto glasno.
»Če se je odpeljal, Je to storil zaradi kon-venience, da mu ni treba priti na slavnost v palačo Buongiovanni; zakaj koncilska kongregacija se je danes zjutraj zbrala, da definitivno razsodi o prosecu, ki ga vodi grofica proti meni . . . Da, takoj bom vedel, če podpiše Sveti oče razveljavljenje najinega zakona.«
Glas mu je nekoliko ohripel; čutiti je bilo, da se je stara rana zopet odprla In zakrvavela, rana, ki jo je usekala njegovemu moškemu ponosu žena, ki je bila njegova, pa se mu je odrekla in se prihranila za drugega. Bilo je zaman, da mu je prijateljica Lizbeta podarila otroka; obdolžitev nesposobnosti, ta žalitev njegovega moštva, se je venomer ponavljala in mu je napolnjevala srce s togoto. Nenadoma ga je močno pretresel mraz, kakor da ga Je sprele* tela ledena sapa, in naenkrat Je dodal, hotefl odvrniti razgovor drugam:
vedno bolj tresel od notranje vznemirjenosti. V dvorani je globoka tišina. Obtoženec tiho ihti.)
Predsednik: Ali Vam ni rekel komisar Jančigaj, da morate z voza?
Ribnikar: Ne spominjam se. Porabil sem vso silo svojega govora, da sem napravil mir. Ponehalo je razgrajanje. Ko sem nehal govoriti, so se začeli ljudje razhajati. In uverjen sem, da bi se bila množica razšla, ko bi se ne bil zgodil tragičen slučaj. Nekaj je zaropotalo in zaslišal se je klic: »Nekdo je vrgel tinto iz Koslerjeve hiše!« Takoj nato so začele pokati šipe. Dobil sem vtisk, da je množica zajela kazino. Tudi jaz sem šel proti kazini. Ko sem prišel tje, so bile šipe že razbite; ljudje So kar silili v šipe. Podil sem ljudi proč, jih zmerjal, lastnoročno sem jih suval stran. Ko sem prišel v »Zvezdo«, je bilo dogodkov konec.
Predsednik: Ali ste kaj videli Lauterja?
Ribnikar: Ne vem, da bi ga bil videl. Ne spominjam se natančno.
Predsednik: Ali so prišli orožniki?
Ribnikar: Da.
Predsednik: Ko so se razšli ljudje, kam ste ,Vi krenili?
Ribnikar: Dobil sem družbo dr. Žerjava s soprogo, dr. Lavrenčiča in njegovo sestro. Sel sem s to družbo proti magistratu in proti Vodnikovemu trgu. Nismo pa bili V nobenem stiku z množico; opazovali smo le oddaleč. Ni res, da bi bili pri Otroškem vrtcu. Napad na Huthovo hišo se je izvršil od ljudi, ki so pridrveli po Pofcmskf cest! navzgor. Naš namen je bfl iti k »Zlati kaplji«. Slišali smo, da so razbijali ljudje ;še višje gori pri Reisnerjevi hiši. Mi smo bili
i	čisto družba zase. Sli shio po drugi strani ceste proti Reisnerjevi hiši, po drugi strani zategadelj, da bi nas nihče ne mogel sumiti. Ko smo prišli do Reisrierjeve hiše, ni bilo tam žive duše. Potem smo šli naprej po šentpeterski cesti. Prišli »mfo do Marijinega trga, odkoder so odšli Lavrenčičevi domov. Jaz sem šel z nekaterimi znanci k »Lipi«, od tam domov. Uverjen šem, da se bo dala po pričah dokazati moja nedolžnost, ker sem le pomirjevalno vplival na množico.
Predsednik: A vendar je kamenje padalo na kazino?
Ribnikar: Da, ali ne iz Šelenburgove ulice.
Predsednik:	Kdor je zagnal kamen v
koslerjeVo hišo, ga je vendar moral sabo imeti.
Ribnikar: Jaz tega: nisem mogel vedeti.
Predsednik: Kako da ste začeli govoriti?
Ribnikar: Imel sem skušnje o demonstra-c*Jalh ^idel sem ogromno socialistično manifestacijo za splošno in enako volilno pravico na Dunaju. Zato sem hotel napraviti manifestacijo mirno. Ce bi bil tako sovražen Nemcem, bi bil moral vendar takoj prekiniti zvezo z Lujizo Gčblovo.
Predsednik: Kako ste bili oblečeni?
Ribnikar: Letensko.
Predsednik: Ali ste imeli havelok ali slamnik?
Ribnikar: Haveloka ne, možno da slamnik.
Predsednik: Ljudje pravijo, da ste govorili: »Na Dunaju smo kordon prodrli.«
Ribnikar: Ne, morda sem dejal: Celo na Dunaju ga niso prodrli, pa ga hočete tu predreti.
P^edsedHik: Eden pravi, da ste rekli: »Slovenci, kdo nam more kaj na naši zemlji? Na-l*ej!«
Ribnikar:	Najbrže	je	tu	kdo	posamične
stavke iz govora iztrgal. Ljudje so imeli vedno veselje mimo kazine demonstrirati. Morda sem dejal: Ce boste mirni in dostojni, vas morda policija izlepa spusti skozi.
Predsednik: Kmet, na katerega voz ste stopili, pravi, da je njegovo mnenje, da bi ljudje ne bili vdrli naprej, če bi ne bili Vi govorili.
Ribnikar: Kmet si vsako stvar v mestu drugače predstavlja, kakor je v resnici. Ker je videl v mestu demonstracije, je mislil, to je nekaj izrednega. In tako je morda dobil kmet napačni vtisk od mojega govora.
Predsednik: Jančigaju ste očitali, naj gre
V	»Union«, da ga oklofutajo.
Ribnikar: Ne spominjam se natančno. Če pa mi Je dejal, ako ste tu za to, da skrbite za mir, tedaj je gotovo imel vtisk, da sem miril. Za ironično pa se mi je zdelo, da me opozarja k mirjenju, ko sem vendar miril.
Predsednik: Ali Vas ni hotel stražnik aretirati?
Ribnikar: Ne, to je popolnoma izključeno.
Predsednik: Od preiskave, ki se je pred leti proti Vam ustavila, je bilo po Ljubljani še vedno govorjenje, da ste krivi demonstracij.
Ribnikar: Če bi bil jaz kaj zakrivil, bi bili deželna vlada, državno pravdništvo in policija Že davno zvedeli .Bil sem v komiteju za vzdrževanje redu pri pogrebu Lundra in Adamiča. Ako bi bil jaz udeležen pri izgredih, bi me vlada gotovo ne bila potrdila za člana komiteja. Seveda se dobe v teku let hudobni ljudje, ki strežejo po političnem življenju človeka. Ker sem pobijal z vso silo klerikalizem in se vrgel na podrobno delo, so me začeli klerikalci preganjati, zlasti deželni odbor. Hoteli so me disciplinirati in so to zahtevali od komisarja Laschana, ker sem kritiziral klerikalno deželno gospodarstvo. Ker pa sem bil v službi vesten, je deželni odbor sprevidel, da mi po tej poti ne more do živega. Na občnem zboru »Kmetijske družbe« mi je zabrusil gospod Štefe v obraz: »Danes smo Vas vrgli iz Kmetijske družbe, čez nekaj časa Vas bolno pa 5e iz magistrata.« Kmalu nato sem evedel, da nabirajo gradivo proti meni zaradi septemberskih dogodkov. Bil sem miren Kdo pa je Siril te govorice? Nihče drugi kakor »Slovenec« in za njim »Tagespost«. Klerikalno časopisje mi je delalo krivico, kakor jo je delalo poslancu Silbererju.
Dr .Neuperger: To je političen govor, ki ne spada semkaj.
Dr. Novak: AH ste dejali, po mojem govoru
Sse pričele šipe pri kazini pobijati, ali da so e.
Ribnikar« Bile so pobite, sem dejal.
Dr. Neuperger: Dejal je, začele so se pobijati.
Ribnikar: Ne!
Dr. Neuperger: Sem si takoj zapisal!
Dr.Novak: Razložite, kako je bilo.
Ribnikar: Ko so zažvenketale šipe, kordon Še ni bil predrt. Ko je prišla množica iz šelen-burgove ulice do kazine, so bile šipe že pobite.
Dr. Novak: Efekt vašega govora je bil trenuten mir, gospod Ribnikar.
Ribnikar: Da!
Priča Franc Kurent, mestni stražnik. Tisti večer je bil do tričetrt na devet pred Tonhalle, odtam Je šel v Selenburgovo ulico. Tedaj ni bilo še nič ljudi. Stal je pri Deghengijevi hiši. Kordon 10 do 12 policajev je zaprl Selenburgovo ulico počez. Ko je prišla množica, smo jo zadržali. Dala se je pomiriti. Zahtevala je pot do kazine. Pripeljal je neki kmet voz, nanj je stopil g. Ribnikar in govoril par minut, Kaj je govoril, se ne vem spominjati razen »Mi smo Slovenci« in »na naši zemlji«. Komisar Jančigaj mu je dejal: »Pojdite z voza, drugače Vas moram aretirati«. Padla je tudi beseda Ptuj, Ni pa Je rabil gospod Ribnikar. Med govorom Je kriknil glas: »Tinto je vrgel!« Drugi glas: »Šipe mu pobijte!« To je bilo ob Sar če vi hiši. Nato je šel Ribnikar do komisarja, naj spusti ljudi do kazine na njegovo odgovornost. Jančigaj je šel vprašat šefa, ki je dovolil par korakov naprej. Ko smo jih hoteli ustaviti, so že šipe pokale, in tedaj jih nismo mogli več ustaviti. Sipe so pobijali ljudje tz WoIfove ulice; mi smo bili še ponosni, češ pri onem kordonu so jih pobili, pri nas pa ne. Name je napravil Ribnikarjev govor spodbujajoč vtisk, ne pa hujskajoč. Spodbujajoč razumem v tem zmislu, da jih je spodbujal za narodno stvar. Množica pred našim kordonom je gotovo hotela mirno mimo kazine.
Predsednik: Ali se niste bali vsega povedati svojčas?
Priča: Nisem se bal. Bil sem mnenja, da bo že g. Jančigaj povedal, če je g. Ribnikar napravil kaj kaznjivega, ker je jurist.
Predsednik: Kako ste izjavili, ko ste bili zaslišani pri deželnem odboru?
Priča: To kar sedaj!
Predsednik: Tedaj ste dejali, da je Ribnikar hujskal.
Priča: Če je dr. Pegan to zapisal, je zapisal napačno! (Nemir med poslušalci in smeh.)
Ribnikar: G. Jančigaj me je morda pozval, naj grem dol. ker je lahko menil, ko me je videl iz daljave govoriti, da ne govorim pomirjevalno. Da sem Jančigaju jamčil mirno manifestacijo, iz tega je razvidno, kako trdno sem bil uverjen o pomirjevalnosti svojih besed.
Dr. Neuperger (priči): Če Vam je Vaš šef dejal, naj pove vsak. kar ve, zakaj pa niste povedali?
Priča: Smatral sem to predvsem za dolžnost komisarjevo.
Dr. Novak: Kdaj je bil prvi naval na kordon?
Priča: Pred Ribnikarjevim govorom. Ko je Ribnikar govoril je naval odnehal in po Ribnika rjevern govoru tudi ni bilo nobenega nasilnega pritiska.
Dr. Neuperger: Ali je bil Ribnikarjev govor vzrok, da je množica predrla kordon.
Priča: Ne!
Dr. Novak: Torej niso pobijali Šip pri kazini ljudje iz Šelenburgove ulice. Ali Vam je znano, kaj je dejala priča Pust Hudalesu.
Priča: Dejala je, če ga boste vsi tako »za-fertajflali« kakor jaz, bo dobil 10 mescev.
Priča Ivan Dolinar, 44 let, užitninski preglednik: Ko je bila množica že zbrana v Šelenburgovi ulici, sem zagledal gospoda Ribnikarja na vzvišenem prostoru. Dejal je: Mi smo Slovenci, kdo nam more braniti tu naprej! Drugega nisem slišal v hrupu.Priletel je tintnik, nakar so začele žvenketati šipe na Kozlerjevi hiši. Po Ribnikarjevem govoru ni bilo nobenega hujšega razburjenja med ljudstvom.
Predsednik: Ali ste slišali, da bi bil Ribnikar dejal: »Kar skozi!«
Priča: Nisem slišal!
Dr. Novak: Ali se Vam je prebral zapisnik in ste ga podpisali, ko ste bili zaslišani pri deželnem odboru.
Priča: Ne! (Smeh v dvorani.)
Na vrsto ima priti priča Ivan Pust.
Dr. Novaik se protivi zapriseženju. Izpovedba leta 1908. je tako nasprotna sedanji, da je priča prvič ali pa drugič govoril neresnico. Leta 1908. je priča trdil, da Ribnikarjev govor ni povzročil razbijanja šip. zdaj pa, da ga je. Razentega je bil tudi gluh. (Pust razburjen protestira, predsednik ga strogo svari.) Pust je fantast, ne govori resnice, rad pretirava. Ribnikarju je sovražen. (Ko se Pust vnovič razburi, ga pazniki tirajo ven. Pust: »Saj mi je vseeno, če izpovem ali pa ne.« Smeh.)
Dr. Neuperger: Priča je res izpovedal leta 1908. neresnico, kar sam priznava. Tedaj se je silno vplivalo na stražnike. Priča naj se zapri-seže.
Dr. Novak se vnovič protivi zapriseženju.
Sodni dvor sklene, da se prej zaslišita priči Pristov in Hudales, ki naj izpovesta o sovraštvu proti Ribnikarju.
Filip Pristov,
33 let. oženjen, črkoslikar. Pust mu je dejal, da se jezi na Ribnikarja in želi, da bi ga dobro zaprli. Priča je v dobrih stikih s Pustom.
Martin Hudales,
mestni stražnik, pravi, da mu je Pust rekel, da ga je »fejst zafertajflal« in da bo dobro zaprt. O dogodku v Šelenburgovi ulici pripoveduje: Ko je prišel pred Jančigaja Ribnikar, so bile šipe že pobite. Z Jančigajem je imel Ribnikar majhen nastop.
Dr. Neuperger: Zakaj niste tega povedali pri prvem zaslišanju?
Priča: Smatral sem to za privatno zadevo.
Ivan Pust
se vrne. Jezen Je bil na Ribnikarja že od leta,' 1908.
Sodni dvor sklene, da se Pust zapriseže.
Dr. Novak prijavi ničnost.
Dr. Neuperger še enkrat opozori pričo, naj govori resnico.
Ivan Pust: Stal je v kordonu v Šelenburgovi ulici. Hotel je aretirati Ribnikarja, pa so mu ga iztrgali. Imel je govor. Dejal je: Mi smo Slovenci, bili smo na Dunaju, udeleževali smo se demonstracij, pa nam niso bile nikdar ulice zaprte. Zavpil je »Naprej!« in vihtel klobuk. Nato je skočil z voza, in ljudje so predrli kordon. Ribnikarjev govor je napravil nanj vtisk, da Je hujskal.
Predsednik: Ribnikar se je Vam iztrgal. Zakaj ga niste ovadili?
Priča: Mislil sem, naj ga starejši stražniki ovadijo, ker sem bil provizoren. Pri zaslišanju o Ribnikarjevi aferi leta 1908. sem govoril za Ribnikarja, ker so dejali, čem boljše bomo gb-vorili za Ribnikarja, tem boljše bo za nas.
Predsednik: Kako da ste se tako debelo lagali takrat?
Priča: Moral sem govoriti, kakor so mi drugi veleli. Bal sem se za službo.
Predsednik: Poštenjaku je poštenje več kakor miljoni!
Prdsednlk vpraša priči Kurenta in Dolinarja ali sta slišali Ribnikarjev klic »Naprej!«
Priči zanikata.
Dr. Novak: Kam je mahal Ribnikar s klobukom?
Priča: Proti pošti!
Dr. Novak: Potem pa ni podil ljudi proti kazini! (Smeh.) Kdo Vam je rekel, da boste ob službo, če poveste resnico?
Priča: Ne povem! To je moja stvar!
Dr. Novak: Prosim g. predsednika, da ga vpraša.
Predsednik: Ne vprašam!
Dr. Novak: Zahtevam senatnega sklepa!
Sodni dvor se pridruži predsednikovemu stališču.
Dr. Novak prijavi ničnost.
Razprava se prekine od pol 1. do pol 3.
Popoldanska razprava.
Razprava se nadaljuje ob 3.
Priča jgnac Voje,
19 let, uradnik pri dr. Peganu, Kot študent je bil navzoč pri septemberskih dogodkih. Stal je 15 korakov od kordona, Ribnikar je na vozu govoril v tem zmislu: »Ko smo bili visokošolci na Dunaju, smo predirali kordone, pa bi Jih tu ne mogli.« Par minut pozneje je drlo občinstvo proti kazini, potem ko je pretrgalo kordon.
Predsednik:	AH je zavpil Ribnikar »Na-
prej!«?
Priča: Ne vem!
Predsednik: Kaj je bfl zmisel njegovega govora, pomirjenje ali naskok proti kazini?
Priča: Po mojem mnenju je ta, naj bi udrli proti kazini.
Ribnikar oporeka. Priča je bil tedaj star 14 do 15 let, torej ni mogel vsega razumeti.
Ivan Kunovar,
star 41 let, posestnik v Zlečah. Vračal se je z vozom z Gline. Ko je prišel do »Zvezde«, je zaslišal žvižganje. Nekdo je dejal, da bo še pravi hudič nocoj. Na voz je stopil nekdo, ki je navduševal Slovence. Nekdo je potem tega go-snoda dol vlekel. Nastal je nemir. On je krenil s konjem naprej.
Predsednik: Kakšen vtisk ste dobili od govora?
Priča: Mislil sem, saj smo res Slovenci.
Pavel Mašlč,
19 let star, učiteljiščnik. Od shoda je krenil v Selenburgovo ulico. Tam je stopil na voz gospod, ki je govoril, da so že kot akademiki predirali kordone. Kmalu potem je bil predrt policijski kordon.
Predsednik: Kakšen vtisk je na Vas napravil govor?
Priča: Da naj se predre policijski kordon.
Dr. Novak: Ali se dobro spominjate besed o prediranju kordonov na Dunaju?
Priča: Povedal mi jih je Voje z vprašanjem, ali se jih spominjam. Sam bi se Jih ne bil spomnil, ko sem pa premišljeval na podlagi Vo-jetovega vprašanja, sem se spomnil.
Miha Sitar,
46 let, mestni nadstražnik. Od Ribnikarjevega govora ni slišal nič drugega, kakor nekaj o policiji, kaj, se ne spominja.
Predsednik: Vi ste tudi bili zaslišani pri deželnem odboru?
Priča: Da. Povedal sem ravno to o kordonu, kar tu, a da ni izključeno, da bi Ribnikar
ne bil hujskal.
Predsednik: Rekli ste, da Ribnikar nikakor
ni miril ljudi.
Priča: Tega nisem rekel.
Franc Jančigaj, policijski komisar. Ni slišal, kaj je govoril Ribnikar. Ker pa se mu je zdelo govorjenje primerno za pomirjenje, je pozval Ribnikarja, naj zapusti voz, čemur sc je čez nekaj časa uklonil. Kordon se je nato polagoma pomaknil nazaj. Ko je prišel kordon do kazine, je vsevprek letelo kamenje na kazino. Ne spominja se, da bi mu Ribnikar dejal: »Kaj boš komandiral tu, pojdi v ,Union’!» — Pust včasi pretirava, drugače se mu zdi verodostojen.
Dr. Novak: Če pretirava, ni verodostojen.
Predsednik: Kaj pa Ažman,-’
Priča: Zdi se verodostojen.
Ivan Lauter,
policijski svetnik. Poslal je koncept, in želi, da jKij se prebere.
1:1rebere se koncept.
edsednik: Kako je služboval?
•■iča: Ne moreni reči, da nepovoljno. Zdi sc . da je včasi pretiraval.
predsednik: Kakšen jo Ažman?
Priča: Zelo inteligenten in premeten.
Predsednik: Kaj veste o Ribnikarju?
Priča: Ko Je prišel Ribnikar pred kazino, so se že pobijale šipe. Prosil me je, naj se opusti
zapah na njegovo odgovornost. Vtjsk njegovih' besed je bil, da bo pomirjevalno vplival.
Predsednik prebere nato Lauterjevo . ovadbo o dogodkih na državno pravdništvo. i Dr. Neuperger: Ali niste imeli z bivšim žu- i panom Hribarjem dveh konfliktov zaradi do- i godkov:
Priča: Zelo nerad bi o tem govoril, ker je interna zadeva in se hočem ohraniti očitanja, da bi ne bil objektivno postopal.
Dr. Neuperger: Torej ne bom več silil.
Štefan Goričan, mestni stražnik. Ne spominja se nobene besede
o	Ribnikarjevem govoru, ki je trajal par minot. Šipe so pokale, ko je kordon še stal.
Predsednik: Ali se vam je pretilo, da izgubite službo, če bi kdo v gotovem zmislu izpovedal?
Priča: Ne spominjam se.
Dr. Neuperger: Naj se prebere Java priče, ki trdi, da se je kordon takoj po Ribnikarjevem govoru predrl.
Prebere se izjava, v kateri je priča izpovedal, da je dobil iz govora vtisk pozivanja »Naprej proti kazini«.
Predsednik: Prej sem Vas vprašal to. Kaj pravite zdaj?
Priča: Pozival je naprej proti kazini. Razprava se prekine za par minut.
Jakob Podreberšek,
stražnik. Ko je prišel V »Zvezdo«, so bile šipe pri kazini že razbite.
Jakob Kržan,
stražnik. Stal je v Wolfovi ulici Od »Zvezde* Je slišal glas: »Le naprej! Kazina je že pobita!«
Jernej Babler,
stražnik, je stal v V/olfovi ulici. Izpoveduje enako.
.Anton Švigelj,
stražnik, je stal v Šelenburgovi ulici. Prej so zažvenketale šipe, potem je bil šele kordon predrt.
Prebere se izpovedba priče s 14, oktobra f908, ko je izjavil: Razumel sem od Ribnikarjevega govora le besede: »Policija nas ne pusti naprej, le naprej!« Uspeh govora pa ni bil, da so ljudje predrli zapah.
Anton Kotnik,
stražnik, je bil v šelenburgovi ulici. Izpoveduje kakor prejšnji.
Ivan Aplenc,
šfražnik, je bil poklican s trnovske stražnice na pomoč. Ne izpove nič bistvenega.
Avgust Metale,
sedmošolec, izpoveduje kakor zadnje priče.
Aloiz Kocmur, solicitator. Bil je blizu Bonača. Govora ni slišal, videl je le mahanje z rokami, kar si Je razlagal za hujskanje.
Fran Kocjančič, stražnik, je bil pri Deghenghijevi hiši. Izpoveduje kakor Kotnik.
Matija Vodicelj, stražnik, Je slišal, stoječ pri Kastnerju, žven-ketanje šip; »Zvezda« je bila polna ljudi. O Puštu izpove, da je bil vesten.
Fran Ježovšek,
stražnik, je stal pri kazinskem vrtu. Ljudje so najbrže pobili šipe iz Šelenburgove ulice. Ko, so bile šipe pobite, je Ribnikar miril z rokami.
Lovro Demšar,
mestni policijski detektiv. Ko je prišel voz, je bilo nenadno vse narobe. Ribnikar Je govoril in mahal, kakor bi hotel miriti. Ljudje So neprenehoma uhajali skozi zapah. Ribnikar je govoril obrnjen proti pošti. Stražniki so govorili, da Je Ribnikar miril.
Ivan Ažman,
stražnik, Je poveljeval moštvu v Šelenburgovi. ulici. Nemožno je bilo ljudi tako zadržati, da; bi ne uhajali skozi kordon. Ribnikarjevega go-, vora ni slišal. Množica se po govoru ni vedla prav nič nasilneje kakor prej. Ko so bile šipe že pobite, se je na Jančigajevo povelje pola--goma začel pomikati kordon proti kazini. S' pomočjo orožnikov smo potisnili ljudi nazaj. Ribnikarja med temi ljudmi nisem videi.
Predsednik: Ali nisto bili poklicani pred preiskovalnega sodnika'ieta 1908.? Ali se nista' pogovarjali z dvema stražnikoma in rekli Pustu, da gre za Ribnikarja in da ga mora ven vleči?
Pust (se oglasi s klopi && priče): R&s iO' tako!
Ažman; V obraz mu moram reči, da je to j
laž!
Predsednik: Kdo pa le bil tretji.
Pust: Mislim, da stražnik Ivan Paviiuec,. Ažman mi je rekel, da lahko službo izgflblm, čaj ne govorim za Ribnikarja, ker sem provizoren, i Ažman: Tega vendar nisem mogel reči, ko j niti vedel nisem, če ve Pust kaj slabega o Ribnikarju.
Predsednik: Kje je sedaj Pavlinec?
Neki stražnik izmed občinstva: Pardon,, gospod predsednik, zdaj je na centralni straŽ*|
niči, Grem lahko ponj,	•
Dr. Neuperger: Ne, ne, stražnik ne pojds,
nobeden ponj^, ^ prekine m pet minut, medteitf; se telefonično pozove stražnika Ivana Pavline^!
Ivan PavBneo, stražnik, se zapriseže. Ker Je priča prihitel na vso sapo, se ves trese,
Dr. Neuperger (s poroglijivim nasmehom)*.} Zakaj pa se tako tresete?
Predsednik: Vendar zato, ker Je pnšei m vso moč To vendar ni nič smesnegal (Klici* Škandal!' med poslušalci.)
predsednik: Vi ste bili zaslišani zaradi sep* temberskih dogodkov?
Pričaš Zaradi nekega fanta, M Je Faabljal | sem bil zaslišan skupno g Postom U» Ažm*» tiom.
Prvi je bil zaslišan Pust.
Predsednik: Ali ste se med sabo kaj pogovarjali o Ribnikarju?
Priča: Nič. •
Predsednik: Ali sta se Ažman in Pust kaj menila o Ribnikarju?
Priča: Ne vem! r Predsednik: Ali je Ažman vplival ria vas, da ne boste izpovedali proti ljudem?
Priča: Nič.
r Predsednik: Pust pravi, da mu je Ažman dejal, naj ne govori proti Ribnikarju.
Priča: Če bi bil Ažman to rekel, bi bil go-itovo moral to slišati.
Predsednik: Kaj pravite na to, Pust?
Pust: Ažman mi je potihem povedal, da niso drugi slišali. (Smeh.)
Dr. Neuperger: Saj ni rekel, da je Pavlinec slišal, ampak da je samo blizu stal.
Predsednik: Le je bil Pavlinec tako blizu, bi bil vendar moral slišati.
Ažman: Nihče ni mogel nič slišati, ker nisem nikomur nič rekel.
Pust kriči proti Ažmanu, predsednik jezno udari z zvoncem in zakriči na Pusta: »Tiho! 2e Preje sem Vam dejal, da molčite!«
Nato se prebero nekatere pismene izpovedbe. Med njimi izpovedba stražnika Franceta KJančičarja, da prav nič ne ve, da bi bila izginila neka ovadba, ki bi jo bil imel napraviti neki stražnik proti Ribnikarju; kakor je trdil priča Pust.
. Dr. Novak želi, da se povabijo še priče Terezija Feldstein, odvetniški kandidat dr. Haun ter Jakob in Ivana Dimnik. Razentega se naj rekvirirata dva uradna spisa, ki se tičeta dveh kaznovanj priče Pusta. Zasliši naj se tudi Jurko Javornik, ki kontrolira ljubljanske mestne stražnike.
Dr. Neuperger želi, da se še enkrat zaslišita gospoda Lauter in Jančigaj, ki bosta povedala, da je gospod Javornik prinašal tiste članke v »Jutro« proti mestni policiji.
Dr. Novak: Zgolj -sumničenja!
Dr. Neuperger: Kako pa naj bi se bilo drugače zvedelo? (Smeh na poročevalski klopi. Klici: To je stvar uredništva!)
Predsednik energično zahteva mir.
Konec popoldanske razprave ob 8. zvečer. Nadaljevanje danes ob 9.
Ljubljana in Kranjsko.
....	— Hlapci klerikalnih zelotov na delu. Dr.
Lampe je zahteval glave tistih, ki so se udeležili Aškerčevega pogreba, in kranjski Herod ie prikimal. Kakor čujemo, je deželni šolski Svet ukazal vsem šolskim vodstvom, da poizvedujejo po zločincih, ki so spremili značajnega pesnika na zadnji pot}. In dr. Lampe se iahko že s salomsko naslado reži, da dobi svoje žrvte v pest. Ali je denunciantska norost Lampetova obsedla vse člane deželnega šolskega sveta? Ali ie ta slavna korporacija,
1	nesramno slabo upravlja kranjsko šolstvo, za to da oskrbuje perverzne potrebe pokvarjene duše? Ali ie deželni šolski svet kulturna jnstanca. ali je inkvizicija, da trpinči mlade jfiV. i n stre veliko število miadih eksistenc? Ali Lampe ni še nagromadil dovolj blata in aovolj gnoja na pokojn.ega pesnika; hoče mar Šolska oblast doložiti temu sramotnemu poletju svoj kupček 7, infamnim preganjanjem Radine, ki ni nič pregrešila? Brigajte se za šolstvo, lei ječi pod vašo zanikrnostjo. zanihajte se za dolžnosti, ki jih pregrešno zanemarjate. ampak roke proč od naših otrok!
—	Z železničarskega shoda. V sredo zve-|er je bil v salonu pri »Levu« javen železničarski shod. ki se je bavil z državno konfe-£6nco delavcev avstrijskih drž. železnic na Punaju. O konferenci je poročal sodr. Kopač, ki je ostro kritiziral izvršeno »regulacijo« in nove delovne rede. Namesto zboljšanja delovnih (razmer prinašajo te reforme delavstvu očitno poslabšanje. P_a tudi avtomatiko so reformirali po rakovo; Dočim so doslej rokodelci napredovali na dve leti za 20 vinarjev in nekvalificirani delavci na tri leta za 20 vin., •^do odslej rokodelci napredovali na tri leta za io vinarjev. Neprimerno boljša je regulacija na južni železnici, četudi ogromno za-' pstaja za delavskimi zahtevami. Pravičnejša ie in avtomatike se ni lotila. Vzrok ie očividen: organizacija Južnih železničarjev je neprimerno boljša in močnejša. To spoznanje mora biti državnim železničarjem bodrilo, da se okle* tnejo svoje organizacije in da ustvarijo z njo fclsto moč. ki bo udejstvovala njihove opravičene zahteve. Državna konferenca je soglasno sklenila, da odklanja nove delovne -rede. do-
kler
jr-* se ne izreče o njih osrednji delavski od-, °r. Nujno potrebno je. da se po vseh večjih Krajih vrše informativni shodi, na katerih zavzamejo državni železničarji svoje stališče; prav tako potrebno pa je. da ojačijo železničarji svojo organizacijo in ustvarijo zaslombo Socialno demokratičnim poslancem, ki so edini zaščitniki železničarskih zahtev v dunajskem Parlamentu. — Po poročilu se je razvnela živahna razprava in vsi govorniki so najodločneje zavračali škandalozno regulacijo K besedi se je oglasil med drugimi tudi g. Trobev-sek. ki je opravičeval ustanovitev profesioni-Stovskc organizacije, češ. da so bili v skupni organizaciji interesi rokodelcev pj-gslabo za>-stopani; pritoževal se je nad postopanjem skupne organizacije, ki je separatizem profe-J°nistov obsodila in izključila serfairatisite. nos ^opač ie EPjasnil. da je bila ustanovitev ore-n • Sa društva najhujša škoda za skupno nom'ZaC^°	Je *^a izključitev popol-
na opravičena in naravna. Ampak ne le za fpPn° organizacijo, temveč za profesioniste 'd0sDvav Posebnost zakaj profesionisti morejo tostni- sv°ie zahteve le združeni in zvezam *
11	^e*ez,nškim delavstvom. Predsednik ftl j'pdovč ie s primernimi besedami zaklju-efloiw0 uspeJ' shod Pozivljajjoč ob burnem Prh)j"i,Y,aniu železničarje, da se z. vso resnobo vliaJo za boj.
— Nemški tečaj. Zenski odsek »Vzajem- \ nosti« je sklenil, da priredi tečaj za poučevanje nemščine. Sodružice. ki imajo veselje do učeuia. naj prijavijo svoj pristop na prihodnjem sestanku, ki bo v sredo. 17. t. m., ali naj se priglase z dopisnico na naslov:	A. btebi, uredništvo »Zarje«.
-- Popoldanski peš-izlet priredi pevska podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo. 7. julija k Dolničarju v Šmartnem ob Savi. Na vzpo-fedu je: petje, razne igre in ples na šmartin-skern parketu; sodeluje domača godba na pihala in meh. — Pridite ysi sodrugi in sodružice s svojci, da se neprisiljeno pozabavate v prijateljskem krogu par veselih uric. — Glavna skupina se zbira ob pol 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Šelenburgova ulica 6; od tu odhod čez zelene loke k »Dolničarju«.
—	Druge skupine pa lahko tudi ob drugem času odhajajo na cilj izleta.
— Razmere na ljubljanski državni postaji glasno kriče po remeduri; zlasti je škandalozno ravnanje nekaterih gospodov, ki ne vedo. kako bi se znašali nad podrejenimi uslužbenci. Za danes'naj omenjamo le gosp. Kosca, postajnega mojstra premikalnega osob-ja. ki menda misli, da so vsi premikači drž. železnice sami tepci in da z njimi lahko pometa po svoji volji. Želimo, da odgovorna mesta posvečalo malo več pozornosti njegovemu postopanju s podrejenim osobjem. pa tudi njegovemu delovanju sploh, da se danes ali jutri ne zgodi kaka nesreča; zakaj človeku, ki precenjuje lastne sposobnosti, ni zaupati vsakega dela. O. Koscu pa priporočamo več obzirnosti sicer bomo prisiljeni napeti struno, ki mu bo dolgo, dolgo v ušesih brnela.
— »Ideal«. Danes v petek, dne 5. julija: specialni večer. 1. 0(L jajca do piščanca. (Zanimiv naravni posnetek.) 2. Ura budilka. (Humoristično.) 3. Če oče odpotuje. (Drama.) 4. Ob vznožju slikovite Rax. (Popotna slika.) 5. Tašča nekaj voha. (Komičen prizor.) 6. Smrt za vratom«. Najzanimivejša drama iz Div-iega žapada. Isti predstavljalec kakor v filmu »Strah puščave«. Samo zvečer.
7. Mirko in naročni pes. (Velekomično, igra Mirko Abelard.) — Jutri v soboto, dne 6. julija: »Skrivnost žene« (Lukrecija Borgia), prekrasna kolorirana učinkovitost v 2 dejanjih 900 m dolg film. V toi*ek Pustolovstva ločenega veseloigra v 2 dejanjih z Moricem v glavni vlogi.
—■ Nesreča. Ko se je v Sredo zvečer peljal po Kongresnem trgu z motornim vozom trgovski pomočnik Franc Gradišar. je na vogalu zvezde nasproti Uršulinkam zapeljal na hod-
v£,ec! česar je padel z voza in nezavesten ob ežal Na lice mesta je prišlo takoj več zdravnikov, ki so mu dali prvo pomoč, potem pa je bil z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnico.
— Na tla je podrl včeraj popoldne neki kolesar na Rimski cesti delavko v tobačni tovarni Marijo Koželjevo, katera se je pri padcu najevi nogi in roki poškodovala. Kolesar je poskodovanko takoj na licu mesta oškodoval.
Štajersko.
— Pevsko vajo ima pevski odsek »Vzajemnosti v Trbovljah v nedeljo 7. t. m. ob 3. popoldne. Sodrugi pevci! Vaša dolžnost je, da polnoštevilno prihitite na pevsko vajo; študirajo sc večji zbori, zaradi tega pa je po-trebna popplna udeležba.
Goriško.
-	~ Samomor v ječi. Kakor smo včeraj poročali, so aretirali v Tržiču mornarja Jakoba t ontano, ker je med prepirom zaklal svojega tovariša Pezzo. Ko je prišel danes zjutraj ječar v ječo, je našel Fontano na oknu obešenega. Bil je že mrtev, obesil se je na hlačni pas.
— Čez mejo? Po Gorici se širi govorica, da je pobegnil čez mejo oni Alojzij Fantuzzi, ki je bil obsojen na 18 mesecev ječe, ker je svoj čas streljal v sodnijskem poslopju na odvetniškega kandidata dr. Battigija. Pravijo, da je pobegnil, ko je doznal, da je najvišje sodišče potrdilo razsodbo goriškega sodišča.
Istra.
— Na straži ustreljen vojak. Pri karlovški smodnišnici na Dubovcu je v noči od 28 na 29. ,junija poveljnik straže Tumbič v trebuh ustrelil vojaka Valenčiča. Kroglja mu je šla skozi trebuh in hrbtenico ter je Valenčič te dni rani podlegel. Pri zaslišanju je Tumbič izjavil, da je Valenčiču kazal, kako se puška spretno polni in prazni, pri čemur se je puška sprožila in je kroglja zadela Valenčiča. Uvedena je preiskava. Valenčič je bilo doma iz Istre.
Trst.
— Z britvijo na šoferja. Pri Sv. Jakobu se je igral šestletni sinček brivca Alojzija Simo-netti. Naenkrat je stekel na ulico in zletel pod mimo tekoči avtomobil. Ko je Alojzij Simonetti zapazil nesrečo, je stekel z britvijo v roki na cesto in napadel šoferja ter ga precej oklal Šofer se je zatekel na bolniško postajo, Simonetti pa je izginil. Policija je namreč dognala, da se , je nesreča zgodila brez krivde šoferja. Deček ' je le lahko ranjen. Včeraj so izsledili Simonet-, I tija in ga aretirali.	,
i—miw»MNnKami ii«thhi«ttiii —wim ■!■■■!! m
Vestnik organizacij.
„ Centralni odbor ..Vzajemno ti“ v Ljubljani Ima da " ? m- ob 9- zvečer (po seji šentjakobskega odbora) redno mesečno sejo za pretekli mesec, na katero se vabijo tudi sodrugi nadzorniki in veselični odbor.
Mladinska podružnica »Vzajemnosti" ljubljanske ima odborovo sejo danes dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Šentjakobski odbor „Vzajeinnosti“ ima d a n e s 5. t. m. ob fi zvečer v zveznih prostorih jako važno sejo, na katero se vabijo tudi sodrugi nadzorniki in ostali sodrugi iz tega okraja.
Šolsko-poljanska podružnica „Vzajemnosti“ iiiva v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilni g. Bončarja na Poljanski cesti št. 19 reden mesečni sestanek. Člani so vabljeni na polnoštevilno udeležbo.
Škotjeloska „Vzajemnost“ ima svojo odborovo sejo v nedeljo točno ob pol 10. dopoldne v društvenem lokalu. Vabljeni so tudi vsi člani. Seja je kratka in zelo važna, torej se prosiza obilen obisk.
Državni zbor.
Dunaj, 4. julija.
Zadnje ure! Jutri hočejo gospodje poslanci na vsak način na počitnice, pa se danes dela kakor za stavo. Zakon za zakonom se sklene v naglici, kakor da bi voda gorela, in kdor ne bi poznal te navade ob sklepu vsakega zasedanja. bi se kar čudil, koliko se da opraviti v minutah. Ta zbornica, ki je včasi kakor svinec, je ob takih časih kakor živo srebro. Najvnetejši gospodje se jeze, da nočejo socialisti spoštovati teh starodavnih šeg in da'se upajo tudi predzadnji dan še govoriti; če bi molčali in bi se o vseh predlogah samo glasovalo, bi se tudi dnevni red jutršnje seje lahko že danes opravil in gospodje bi prišli še štiriindvajset ur prej na počitnice.
Rešil se je danes cel kupček zakonov, najprej dve mali predlogi, s katerima se priznava zadolžnicam Dalmacije in Slezije značaj pupi-larno varnih papirjev. Potem je prišlo dvoje važnih zakonov na vrsto, s katerima se razširja
bolniško in nezgodno zavarovanje na mornarje in morske ribiče.
O nezgodnem zavarovanju je poročal Ry-baf, o bolniškem Pittoni. Oba zakona sta bila sprejeta.
Bugatto poroča o mednarodni pogodbi o karambolih ladij in o pomoči na morju ter o zakonskem načrtu glede na jamstvo v slučaju nesreče na morju in o pomoči v morski in rudniški nevarnosti. Oba zakona se sprejmeta.
Lang poroča o zakonu o regulaciji Donave. Ellenbogen naglaša, da so interesi Dunaja preslabo zavarovani. V debati govore Grafenauer, ki napada tehnike, potem Friedmann in Denk, končno generalna govornika Kalina in Kuhn. Zakon se sprejme.
Ellenbogen poroča o zakonu, s katerim se imajo ustanoviti inženirske zbornice. Zakon in dve resoluciji se sprejmejo.
Stelnwender poroča o
pogodbi z Donavsko parobrodno družbo.
Glockel (soc.) govori proti predlogi, ker ni družba, potrebna nikakršne podpore. Govornik ostro kritizira znano postopanje WeiBkirch-nerja pri nakupu delnic Južnončmške paro-brodne družbe. Weil3kirchner je zastopal interese delničarjev, ne pa interesov države.
Po kratki debati se sprejme tudi ta načrt.
Potem prihaja na vrsto Friedmannov predlog, po katerem se ima zvišanje občinskih In deželnih doklad na hišnonajernninski davek odbiti pri odmerjenju tega davka.
Posl. Schlegl, Renner in Pongrafz pobijajo ta načrt, ki bi dal samo hišnim gospodarjem priliko za zvišanje najemnine. — Večina sprejme kljub temu Friedmannov predlog.
Zakon o rudninski industriji v Pribramu se sprejme brez debate.
Pri določitvi dnevnega reda za jutršnjo sejo predlaga dr. Adler, da se uvrsti kot druga točka zakon zoper nalezljive bolezni, ki se že štiri leta zavlačuje. Predlog je bil sprejet s 74 proti 70 glasovom. Večina vladnih strank se je odstranila. Reger je kritiziral postopanje Rusinov, ki so glasovali proti predlogu, vsled česar ga je hotel Petrickij napasti, kar pa so treznejši poslanci preprečili.
Seja se zaključuje ob tri četrt na 9 zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Zadnje vesti.
CESAR V IŠLU.
, julija. Včeraj ob pol 2. popoldne se je pripeljal cesar v Išl.
KRAVALI V VODOPRAVNEM ODSEKU.
Dunaj, 5. julija. Vsled obstrukcije Rusinov je prišlo včeraj v odseku za vodne ceste do hudih kravalov. Bratje raznih slovanskih narodov so se iz slovanske vzajemnosti spopadli. da je pokalo. Rusini. Slovenci Čehi — vse je bilo navskriž. Slovenci so podpirali ru-sinsko obstrukcijo, predsednik Udržal pa jo je hotel končati s tem. da je vzel Korošcu besedo. Zaradi tega ga ie Šušteršič oštel. Korošec je metal knjigo in akte okrog sebe, Budži-novsky je razbil nekaj tintnikov in podobnih predmetov, konečno je Udržal zaključil sejo. Pozneje so se vodila pogajanja z Rusini. ki so se zaključila s tem, da se je Rusinom priznal MJnktim njihovega vseučilišča in vodnih cest. tJanes iioda Udržal na odsekovi seji izjavo v tem zmislu. Rusini pa opuste obstrukcijo. Meritorna razprava se ima izvršiti šele v prihodnjem zasedanju.
SMRT RUDARJEV.
Oberhausen, 4. julija. Do šestih *.cčci so dobili 16 mrtvih in 6 težko ranjenih rudarjev. Učinek eksplozije je.bil grozen. Posamezne ude rudarjev je vrglo ob stene rovov. Nekatere rudarje so zadušili strupeni plini. Oni rudarji, ki so težko ranjeni, najbrže ne bodo ostali pri življenju.
SESTANEK RUSKEGA CARJA IN NEMŠKEGA CESARJA.
Baltisch-Port, 5. julija. Včeraj ob pol 10. sta se sestala na morju ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem. Car je pozdravil Viljema na ladjj »Hohenzollern« in mu poklonil dragocena darila. »Hohenzollern« je obesil rusko zastavo, nemške ladje so pozdravile, ruske odzdravile.
AVTOMOBILSKA NEZGODA.
Bukarešt, 4. julija. Ponoči je zavozil v železniški vlak avtomobil. Tri osebe so mrtve, tri težko ranjene. Med mrtvimi je tudi francoski pu^ blicist Pierre Chilot
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Corning (Newyork), 5. Julija. Na železnici Lakavana je zavozil brzovlak v vlak, ki je stal
na postaji. Zadnja dva vagona sta se prekopicnila. Večina popotnikov v obeh vagonih je mrtva; mrtvih je baje 30 oseb In BO ranjenih.
REVOLTA OFICIRJEV.
Liberalna zveza povzročiteljica revolte.
Carigrad. 5. julija. Po avtentičnih poročilih ni nobenega dvoma, da so povzročili gibanje v armadi pristaši pri zadnjih volitvah popolnoma poražene liberalne zveze. Položaj smatrajo za tem resnejši, ker baje simpatizira osem odstotkov oficirjev monastirske garnizije in celo višjih z uporniki.
Zasledovanje dezerterjev.
Carigrad, 5. julija. Seki-paša je poslal oddelke čet proti upornikom, ki so krenili v okolico Argiro Kastrona. Krožijo vesti, da so se novo došle čete uprle streljanju na svoje tovariše. Druga poročila vele, da so aretirali že veliko število dezerterjev. Ubežni oficirji so izjavili, da se vrnejo v garnizije, če jih pomiloste.
POTOP „TITANICA“.
Preiskava končana.
London, 4. julija. Preiskovalna komisija je po 36 dnevnem zasedanju končala svoje seje. Preiskava je dognala, da je ,T i t a n i c“ p r e -hi t r o v o z i 1 proti ledenim goram in da je imel premalo rešilnih čolnov. Obenem je preiskava dognala, da je kapitan BCalifornije“ videl raketne signale, a se jim ni odzval.
ZAROTA V KAJIRI.
Kajira, 5. julija. Policija je zaplenila veliko število dokumentov o zaroti proti lordu Kitchenerju in ministrskemu predsedniku. Štiri domačine so prijeli.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Atentat na guvernerja.
Hongkong. 5. julija. Neta Kitajec je streljal iz revolverja na liongkonškega guvernerja, a ga ni zadel. Kroglja je obtičala v vozu. Atentatorja so prijeli: izjavil je. da je hotel umoriti guvernerja zategadelj, ker ta simpatizira z Angleži.
Jaures proti kolonialnemu ropu.
Francoska zbornica razpravlja o pogodbi glede francoskega protektorata nad Marokom, ki spravlja deželo pod jarem francoskih bajonetov in francoskega kapitala. V sijajnem in strastnem govoru je sodrug Jaurčs posvaril meščansko večino pred pogodbo, ki pada kakor kladivo na svobodo maročanskega ljudstva.
Socialisti, je dejal Janrčs, so pritrdili fran-cosko-nemškemu dogovoru, da odstranijo nevarno grožeči položaj in da razrahljajo veliko politično napetost, ki je vladala tedaj v Evropi. Ampak s svojim glasovanjem’ niso pooblastili vlade, da vsiljuje maročanski deželi jarem, ki ga maročansko ljudstvo ne želi. »Izrekel bom besedo, ki se vam bo zdela komična in ki je v resnici precej smešna: S kakšno pravico posegamo po Maroku? Maroko je stara kulturna dežela, velik narod biva v njem, ki že izza sto-letij oploja našo književnost in filozofijo. Ta odločena kultura se je prav sedaj začela prilagajati in približevati evropski civilizaciji. Najživah-nejše ugovarjamo proti temu, da se te kali zatirajo pod okrutnostjo vojaškega podjarmljenja in industrijskega izkpriščanja. In kako pridobivamo po opravičeni vstaji v Fezu to ljudstvo ki brani svoje svetinje z ognjem in z vnemo, ki jo želimo naši mladini. Kaj pomenja vojaška ekspedicija v trenotku, ko jemljemo deželo v svoje zavetje?«
Jaurčs je predložil zbornici pismo, ki opisuje razdejanje francoske vojaške ekspedicije in ki sklepa z besedami: Sirna ravan je v plamenu. žetev požira ogenj, strehe se podirajo. To je vojaški preludij kapitalističn. vloma v deželo, ki mu sledi za petami. Vojaški bataljoni krčijo z razdejanjem pot pohlepnemu kapitalističnemu izkoriščanju.
V	pogodbi, je dejal Jaurčs, so obsežene naravnost neverjetne reči, formule najsirovejše brutalnosti. Člen 2. pogodbe določa, da sme Francija, ne da bi vprašala sultana, vojško zasesti vse pristane, t. j. izolirati deželo od vsega sveta. In skrivnostni člen 4. izroča reorganizacijo dežele francoskim oblastem in sultanu, oz. njegovemu zastopniku. Ampak besedilo je dvoumno. da se razlagati in tolmačiti tako ali drugače, kakor kaže; s takimi dvoumnostmi pa se stara država ne da reorganizirati.
Jaurčsov govor, ki je s fino ironijo razkrival, da je vlada s svojim maročanskim pustolovstvom le orodje kapitalističnih skupin, je napravil na vso zbornico najglobokejši vtisk: Socialisti in tudi del radikalcev.so mu pritrjevali, vladna večina ga je molče poslušala in ministrski predsednik Poincarč je predlagal, da se ma-ročanska razprava — preloži.
Novice.
* Zlato na vrtu. Iz Peterburgu poročajo; Prebivalstvo v okolici Jeniseja je v mrzlični razburjenosti. Reven dninar, ki je vse svoje življenje živel v bedi in pomanjkanju, ki Je moral gledati kako stradajo njegovi otroci, je obogatel čez noč. Okolo njegove polpodprtc, s slamo krite koče ima vrtec, na katerem ie pred kratkim kopal. Kar se zablešči nekaj pod lopato. Kopal je globlje in izkopal slednjič — veliko kepo z4ata. Strokovnjaki so takoj sledili dalje in dognali, da se daleč naokoli razprostirajo zakladi zlata.
* Boj med samomorilcem In njegovo ljubico. V nekem gozdu pri Altenmarktu na Zgornje Avstrijskem je skušal neki narednik z Dunaja najprej ustreliti svojo ljubico in potem končati še svoje življenje. Ko sta šla na izprehod, je narednik naenkrat potegnil revolver in večkrat ustrelil na svojo spremljevalko, ki se je zgrudila na tla, Nato j narednik slekel zgornjo obleko in se s pomočjo naramnice obesil na
Dostavlja se tudi na dom,
•. /:v-
vejo bližnjega drevesa.Vzlic težkim ranam se |e dekle spravilo po koncu, izvleklo sabljo iz nožnice obešenca in s sabljo je potem dekle prerezalo naramnice, da je narednik padel na tla. Vsled tega je bil narednik ves iz sebe, strga dekletu sabljo iz rok in mahal po njej, dokler se ni vsa okrvavljena zgrudila na tla. Nato je šel še enkrat k drevesu in se obesil na jermen od sablje. Ko se je dekle zbudilo iz omedlevice, je bil narednik že mrtev. Dekle je potem po ve-likm trudu dospelo v Altenmarkt. Narednik jc baje dezertiral z Dunaja.
* Alkohol, uničevalec družinskega življenja. Pretresljiva družinska tragedija se je dogodila v Oderfurtu. Franc Litschmann, kotlarski paz
ali ne, merodajna je le obsežnost opeklin. Glavno je torej: nesrečnika hitro zaviti, položiti na tla in zadušiti plamen.
* Deputacija čeških delavskih Sokolov iz Novega Jorka. Pri odkritju Palackijevega spomenika je zapustila deputacija češki' delavskih Sokolov iz Amerike demonstrativno slavnostni prostor. Odstranitev utemeljujejo s tem, da se ne strinja z njihovimi strogo protiklerikalnimi nazori, da bi bili navzoči pri slavnosti, ki sc je udeležuje toliko cerkvenih dostojanstvenikov.
* Ženska, obsojena zaradi vohunstva. V pondeljek je bila v Lipskem kazenska obravnava proti knjigovodkinii Elzi Pfitznerjevi, ki je bila obdolžena vohi istva. Zalotili so jo
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra.
Gramaticopulo, Piazza Barriera.
nik, je živel s svojo ženo v neslogi, ker je bila I	"novembra 1911 na kolodvoru v Poznanju, I Bruna, ulica del Bivo.
pijanka, ker je zanemarjala ^svoja otroka m ži- j ko se je hote|n obijati na Rusko, da bi tam | Raitinger, Biva Grumola st. 20
prodala načrte neke trdnjave. Načrte je ukradla svojemu ljubimcu, ki je bil narednik pri gradnji trdnjav. Javnost je bila pri obravnavi izključena. Obsojena je bila na 1 leto in 3 mesece zapora. Izletno izgubo časti in po preslani kazni bo postavljena pod policijsko nadzorstvo. V preiskovalnem zaporu je bila štiri mesece.
vela skrajno lahkomiselno. Neko noč pride žena popolnomapijana domov in je razgrajala tako da mož ni mogel spati. Zjutraj, ko ga je čakalo ISurno šihtovno delo, je šel seveda popolnoma izmučen na delo. Proti večeru ga je trudnost tako prevzela, da je zaspal v službi poleg parnega kotla. Paznik ga je videl, naznanil seveda tudi precej in Litschmann je moral zapustiti službo. Ves obupan je šel domov in povedal ženi, da je odpuščen. Ta je pobrala možu denar i- šla z doma ter se vrnila šele pozno ponoči, seveda zopet pijana. Mož Je spal z otroci vso noč. Ko se je zjutraj prebudil, je spala njegova žena še vedno, nije, mogel zbuditi. Obup in jeza sta ga omamila tako, da je vzel sekiro in ženi preklal glavo. Bila je takoj mrtva. Litschmann jc pokril truploinšel na policijo, kjer je povedal svoje dejanje. Otroke so izročili društvu za varstvo otrok.
-* Blagoslov kapitalizma. Dne 20. junija je na seji francoske poslanske zbornice v pretresljivem govoru razložil posestnik plavžev Rozet grozni položaj domačinov v severno afričanskih francoskih kolonijah. Vsa zbornica je bila pod ntisom njegovega govora. Meščanski listi so seveda molčali kakor grob, niti z besedico niso omenili Rozetovih izvajanj. Francozi so zasedli k^onije Ze 1. 1830/80 let kolonialne politike, 80 let trpljenja in ponižanja za domačine! V tem času so odvzeli Francozi domačinom 5 in pol miljonov hektarjev zemlje, štirikrat več kakor meri saško kraljestvo. Medtem so pokrajine, ki snadajo k najrodovitnejšim vsega sveta. Danes so lastnina nekaterih finančnih družb in veleposestnikov, ki dobivajo silno visoke dohodke od prodaje žita. vina, zgodnje zelenjave in živine.
In ti so davka prosti! Zato pa morajo plačevati domačini lepo vrsto visokih davkov: zemljiški V' '-ek, desetino, živinski davek, dohodninski davek, denarne kazni in vrh tega morajo še tla-čaniti. Arabcem se godi tako, kakor se je godilo našim prednikom takrat, ko je še valptov bič opletaval njihove hrbte. Arabec ne sme svobodno potovati v tuje dežele, niti v lastni deželi ne, imeti mora dovoljenje francoskih oblasti, ki pa dele to dovoljenje kaj samovoljno. Za Arabce velja v polni meri še to, kar je veljalo na Francoskem v letih pred revolucijo za največje na-siistvo: samovoljna aretacija brez sodnijske ob-1 'ne, aretacija, ki jo zapove nadut in vsemogočen uradnik. Pred nekaj leti so pričeli ustanavljati šole za otroke domačinov. Šolstvo se je pričelo prav lepo razvijati, a 1. 1908 so sklenili francoski kolonisti na nekem kongresu sledeče: »Izjavljamo, da so šole za domačine naravnost nevarne za obstoj Alžira, zato želi kongres, da se pouk odpravi.« Tako govore ljudje, ki se ponosno prištevajo k narodu z najvišjo kulturo. Vlada sicer ni do pičice izpolnila njihove želje, ali pouk je prikrojila tako, da ne bo več »nevaren« Alžlru. Učitelji na teh šolah dobivajo mesečno po 40 mark. Domačini so popolnoma brezpravni, nobenega upliva nimajo na upravo svojih lastnih zadev, vse urejujejo francoski prefekti in vojaki s pomočjo domačega plemstva, ki je izdalo svoje ljudstvo tujcem. Pravic nimajo, ali dolžnosti pač do vlade, ki jih tako nesramno izkorišča. Vojni minister Millerand je zapovedal, ne da bi prej vprašal za ljudsko voljo, da mora ena petina domačinov mohamedan-cev k vojakom za dobo treh let. Seveda niso domačini z navdušenjem sprejeli ministrove zapovedi, temveč živahen odpor se je zbudil v njih in trumoma beže iz domovine v Turčijo.
* Pomoč gorečim osebam. Velikokrat slišimo in čitamo, da je ta ali ona oseba zgorela. Posebno pogosto dolete te nesreče žensk in otroke, največkrat po lastni krivdi. Koliko groznih muk, koliko nezgod, koliko žalosti bi bilo odvrnjenih, ako bi hotel vsakdo misliti na to: nikdar zanetiti ognja v peči ali ognjišču s petrolejem ali špiritom, nikdar doliti netroleja svetilki, ko še gori, ali špirita v sai. ovar, dokler gori v njem. Otrok ne puščati h gorečemu ognjišču, ali pustiti, da bi se igrali z užigallcami! Nikdar hoditi z lučjo v prostore, v katerih diši po plinu! Poleg goreče svetilke ne snažimo nobenega predmeta z bencinom. Ako pa se že zgodi nesreča, da se užge človek, kako mu najbolje pomagamo? Komur se je vnela obleka, naj ne leti proč, ker na prepihu splamti ogenj in se razširi neznansko hitro po vihrajoči obleki, plamen udari v obraz in lase. Zračni prepih učinkuje prav tako, kakor če piha kovač z mehom v ogenj. Osebo, ki gori, zavijmo hitro v odejo, preprogo, posteljnino, potem jo vrzimo na tla in jo trkljajmo toliko časa po tleh, da plamen Ugasne. Na prostem obmetujmo gorečo osebo s peskom in prstjo. Nato šele pričnimo polivati nesrečneža od glave do nog temeljito z vodo, da ne prične ogenj žgati v telo. Potem položimo dotičnika na preprogo. Zdravnik je seveda nujno potreben. Nesrečnik naj pije le vroče pijače *— čaj, kavo, grok — ker pade toplota telesa prav močno, ko je ogenj zadušen. Z ostrimi škarjami zrežemo »ato vsa oblačila, nogavice, čevlji, da posamezni kosi sami odpadejo. Kjer so rane, tam varno obrežemo blago, nikdar ne smemo strgati blaga iz ran. Da ne pride zrak do ožganih mest, jih moramo temeljito polivati 7 oljem ali pa potresati z moko. Rane se nato prav varno oblože z vato. Kako silno nevarne so opekline, vidimo Iz tega, da umrjejo skoraj vse osebe, katerih koža je ožgana do ene tretjine. Popolnoma vseeno Je, ali so rane globoke.
* .Jetika in stanovanje. V nedeljo je bilo na Dunaju drugo zborovanje avstrijskih zdrav-rikov. v/ # kfiterem so se izključno bavili z obrambnim! sredstvi v boju zoper jetiko. Kako uplivajo slabe stanovanjske razmere na razvoj jetike, je v daljšem govoru razjasnil docent dr. \Veleminsky iz Prage. S številkami je dokazal, da pospešujejo razširjenje jetike slabe življenske razmere in neposredno nalez-ljivost. dt dlivost ne pride toliko v poštev. Pri vseh kulturnih narodih nalezejo oroci najprej jetiko, ker stanujejo v pretesnem stiku z odraslimi. ki so jetični. Bacili, ki povzročujejo jetiko. ostanejo včasih v telesu dolgo časa brez vsake škode. Ali če izgubi telo odporno silo vsled slabih življenskih razmer, vsled nezadostne hrane, slabega zraka, premalo gibanja, slabega stanovanja, tedai ožive bacili v telesu in prično svoje razdirajoče delo. Boj proti jetiki mora torej dvoje zasledovati; zabraniti. da ne nalezejo otroci bolezni in mlado telo okrepiti tako. da ima dovolj odporne sile proti bacilom. K sreči je jetika otrok manj nalezljiva kakor Jetika odraslih. Predvsem je treba odrasle bolnike spraviti iz bližine njihovih otrok. Seveda je pri tem največja zapreka denarno vprašanje. Na Avstrijskem bi morali na ta način najmanj 200.000 ljudi spraviti v zavode. Zato pa moramo gledati, da zabranjujemo kolikor mogoče nalezljivost v bolnikovem stanovanju. kPrimeren pouk bi v tem oziru že mnogo koristil. Po kmetih imajo n. pr. grdo navado, aa rabijo za spalnico najmanjši prostor. zato je na kmetih tako velika umrljivost za jetiko, ker majhne spalnice pospešujejo nalezljivost. V mestih je jetika naravnost v zvezi s stanovanjskim vprašanjem. To nam Jasno kaže statistika več kakor 40% vseh. ki so umrli za jetiko, je stanovalo v stanovanjih z eno sobo. v kateri je povprečno prebivalo po pet oseb in 16% od teh je celo spalo z otroci v eni postelji. Na vsak način mora imeti jetičnik lastno spalnico. Dr. Weleminsky je dokazal s številkami, da jetika narašča v enakem razmerju, kakor narašča stanovanjska beda. Na Dunaju umrje v prvem okraju za jetiko 1.16 na tisoč, v delavskih okrajih jih umrje na 1000 prebivalcev 3.5 za jetiko.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Baj'c, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojtn.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvcdere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza pasernia._____________________
Letošnje poletje
v znamenju
Bata čevljev
Fozor na to znamko.
•«u v	•
-- ze pri-
Ali sem »Zarji dobil novega naročnika?
Dobi se poysod.
C. kr. ^ priv.
občna zavarovalnica.
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca junija 1912
K
1957 15,118.317 76 1682 K 13,146 930-92 K 752.845-87
od januarja 1912
13159 K 105,551.050-20 11514 K 94,050.683-18 K 5,235.467.74
Prva ljubljanska higijenična mlekarna
priporoča
Yoghurt“bulgarsko kislo mleko
kakor tudi pasteurizlrano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavino smetano, kislo mleko, sir.
Prima čajno maslo
v centrali: Slomškova ulica štev. 3 kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Lingarjeva ulica štev. 1, Poljanska cesta štev. 13, Florjanska ulica s ev. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva.
Izjava.
Podpisana izjavljam tem potom, da obžalujem svoje nevedno obrekovanje konzumnega društva rudarjev za Hrastnik in Dol, ker sem se prepričala, da je bilo moje sumničenje neresnično. Prepričala sem se tudi, da gospod Malovrh s gospo Klenovšek sploh besedice govoril ni o neizplačevanju deleža. Obžalujem tudi, da sem rabila besede, da gospod Malovrh le zase gleda in prekličem vse. Izrekam gosp. Malovrhu zahvalo, da je odstopil od sodnijskega postopanja proti meni.
Laški trg, 3. julija 1912.
Alojzija Skobe
vinotoč čez ulico v Hrastniku.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del
Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in soldno.
Mestna hranilnica
LJUBLJANSKA
s v Ljubljani, Prešernova ulica B. Naivečia slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1911: 614-5 milijonov kron.
5 a - 2
6 •p*
c
>
o
rt
o
•i—<
c
C3
-S &
© 9-
oncesijo
v Novem Vodmatu j
je oddati v najem. Pogoje se poizve v pisarni od- i vetnika dr. Danila Majarona v Ljubljani. 1
Majnovepe! "^sijMovejse!
Maksim Gorkij
U --------
£ c*
m ..
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4.11
*°|o
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je' izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
brez odbitka Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c kr. deželna vlada. IzKijučena je vsaka špekulacija in izauba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5o/0 obrestim in najmanj V* o/0 amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice In vrednostne papirje.