Fefo LXYfl Naročnin« mesečno 25 Din, za inozenn •tvo 40 Din — n o b r u d ž e , kakor tudi bolgarske težnje po neposrednem dostopu do Egejskega morja. V Sofiji kroži vest, da sta Turčija in Rusija predlagali, naj bi Romunija Dobrudžo dala Bolgarom v najem za dobo sto let, kar bi bilo istovetno z odstopom, in da bi tudi Grčija dala v najem ozek pas do Egejskega morja, kjer bi Bolgarija dobila pristanišče. Toda »Times« tudi priznavajo, da je nemški pritisk v Bolgariji zrlo močan in da je bolgarska vlada še nedavno tega dobila svarilen opomin od strani nemške vlade, naj se nikar pri zasledovanju svojih teženj ,„> obrača na Iurčijo, se manj pa na Rusijo, marveč naj sc popolnoma zanaša na Nemčijo, odnosno na zaveznici Rim-Berlin. Bolgarski general M a s o v . ki je bil „a čelu bolgarske delegacije, ki jc šla Hitlerju čestitat k njegovi 50 letnici, jc imci pretekli petek govor, v katerem' jc izrekel med drugim tudi sledeče tajin-stvene besede: »Upam. da bo Bolgarija ostala modra in previdna. Nobenega dvoma nimam več, da stoji Bolgarija neposredno I»rcd boljšo bodočnostjo.« Dunajska vremenska nspoved: Menjaje oblač-naraščanje temperature Zagrebška vremenska napoved: Jasno Zemunska vremenska napoved: Zjasnilo se od severozahoda. V vzhodni polovici država po večini oblačno in so ponekod verjetne pada-vine. Toplina «e ne bo dosti spremenila. no, bo Lažni prijatelji Hrvatov Na zborovanju banovinskega odbora JRZ v Novem Sadu je minister za pošte Cvrkič med drugim dejah »Prišel je čas, ko je potrebno čim manj govoriti, a tem bolj delati. Hrvatsko vprašanje je postalo tako zapleteno zato, ker so celih '20 let o njem samo govorili poklicani in nepoklicani, pristojni in nepristojni. Cel krog političnih ljudi, katere je treba javno ožigosati, je živel od razdora med Srbi in Hrvati. Prvič v naši povojni politični zgodovini smo se sedaj odkritosrčno lotiji sporazuma s Hrvati, in sicer naravnost, brez nepotrebnih procedur, ki bi bile mogle državo vreči v vrtinec nepotrebnih in škodljivih političnih borb. Na tem potu sporazumevanja z brati Hrvati so bili doseženi veliki uspehi. Danes lahko rečemo našim političnim nasprotnikom od združene opozicije, da so oni misel sporazuma zapustili, ker se je izjalovila njihova nada, da bodo na ramenih dr. Mačka zlezli zopet na oblast, dočim jim do sporazuma samega ni bilo mar.« Minister g. Cvrkič s temi besedami ni izrekel samo svojega mnenja in mnenja večinske stranke v državi, ampak je dal izraza splošnemu prepričanju. Tudi Hrvati so danes dodobra spoznali svoje bivše zaveznike iz srbske združene opozicije, ki jih prav v trenutku, ko bi bilo treba dejansko nastopiti za hrvatske pravice, zapustili. »Obzor« na primer piše, da združena opozicija v najbolj važnem političnem času ni izpolnila obvez, ki jih je prevzela s sporazumom od 18. listopada 1037 z dr. Mačkom in da je popolnoma pozabila na opetovane izjave svojih predstavnikov, da bodo pozdravili in pomagali pri vsaki rešitvi hrvatskega vprašanja, za katero bi bil dr. Maček. Najbolj važni zaključek iz tega — pravi ugledni hrvatski list — je ta, da odgovorni činitelji hrvatske politike sedaj vedo, da se na tri stranke srbske združene opozicije za pravilno rešitev hrvatskega vprašanja nikakor več ne morejo zanašati. Zadržanje srbske združene opozicije pa ostro kritizira tudi belgrajski »Socialni vesnik«, ki ga vodila dr. Ivan Ribar in dr. Dragoslav Smiljanič, ki pravita: »Sedaj imamo priliko, da vidimo, na delu vse igrače iz pisanega kola srbske združene opozicije. Kakor hitro so ti gospodje videli, da se hrvaško vprašanje ne rešuje v njihovem krogu in da jim Hrvati nikakor nočejo služiti v to, da bi se z njihovo pomočjo polastili oblasti, so takoj začeli omahovati in so dr. Mačka sabotirali, namesto. da bi mu pomagali. Zaključek iz tega je prav lahek in jasen, kakor pripominja tudi sObzor«. Napredek Belgrada Trditev nekega uglednega srbskega lista, da Belgrad po vojni prepočasi napreduje in da ga je država zanemarjala, tako da so ima za svoj napredek zahvaliti po večjem delu svojemu lastnemu trudu, je po pravici zbudila začudenje in odgovore. Treba je ugotoviti, da je država storila za Belgrad veliko in da gre gotovo državni oblasti največ zasluge, da se je naša državna prestolnica tako dvignila. Saj tudi nihče Belgradu ne odreka pravice do dviga, ampak je naravno in prav, da dostojno predstavlja našo držav;p, llprayi§une so pa bile pritožbe, če se razni režimi niso v enaki meri tudi prizadevali za napredek drugih mest in krajev, zlasti tistih, ki predstavljajo hrvatski in slovenski narod, to se pravi, če se ni upoštevalo pravično sorazmerje v procvitu naših prestolnic in naših mest, ki morajo biti vsem enako draga. Glede napredka Belgrada prinaša »Obzor« podatke, ki pravijo, da ima Belgrad danes okoli 2000 milijonarjev, dočim jih pred vojno ni bilo niti 10. — V 20. letih je bilo v Belgradu zgrajenih samo zasebnih stavb za vrednost 3 milijard dinarjev. Koliko vrednost pa predstavljajo državne zgradbe, ministrstva, razne direkcije, šole in druge ustanove? Dva velika mostova, zemunski in pančevski, predstavljata vrednost nad 1 milijardo dinarjev. Koliko stotin milijonov je država dala in daje letno za belgrajsko pristanišče? Malo primerov je v Evropi, da bi se prestolnica države, ki je številčno po svojem prebivalstvu in po svojem terito-rijalnem obsegu enaka naši, tako hitro in zelo razvijala, kakor se razvija prestolnica naše države. Zdaj se dela na to, da bi Belgrad postal tudi središče tujskega prometa in se je začela akcija, v kateri bo tudi držav«. Imela gotovo svoj velik delež, zlasti po podpiranju za zgradbo novih in boljših prometnih zvez; o prvovrstni avtozvezi z Avalo po nemškem vzorcu smo že včeraj govorili. Važna odredba za muslimane Glasnik islamske verske občine prinaša od-.edbo vrhovnega poglavarja reis ul uleme gosp. Kehima Spaha, ki se tiče zakona med muslimani in muslimankami. Do zdaj so se smatrali za muslimane oziroma niuslinianke tudi oni, ki so sklepali civilne zakone, ne da bi se javili pred islamskim verskim forumom oziroma sodiščem. Enako so se smatrali za muslimane oziroma niuslinianke tudi oni, ki so sklenili zakon pred kakšno drugo veroizpovedjo (namreč en zakonski drug), a 6e niso odrekli islama. V bodoče to ne bo več mogoče. Reis ul ulema namreč odreja, da morajo muslimani sklepati zakone odslej izključno le pred svojo versko oblastjo oziroma šerijalom, kakor temu pravijo. Tistega muslimana ali niuslinianke, ki bi se tega ne držal, ne bodo smatrali več za člana islamske vere, ako se kasneje ne odloči, da svoj zakon sklene pred šerijatom. Drobne Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prispel spremstvu moravskega bana Krasojevica v Pro-kuplje. Za časa svojega obiska je bil v okrajnem nacelstvu ter se zlasti zanimal za novo zgradbo gimnazije. Predsednik Narodne skupščine Simo-novič je dovolil za poškodovance po ujmi v Bjeli Palanki 20,000 din, dočim je predsednik vlade v isti namen dal 60 000 din. — Za častnega konzula Jugoslavije v Lyonu je imenovan dr. Predrag Šte-fanovič. — Na Binkošti bo v Belgradu kongres Narodne odbrane. Ob tej priliki bo v cerkvi sv. Save svečana zadušnica za patrijarhom Varnavo ter za umrle Člane Narodne odbrane. — Hrvatski listi javljajo, da Peter Zivkovič potuje po Bosni in da je lia sestanku v Kotor Varošu izjavil, da se bo JNS kmalu reorganizirala in se prilagodila novemu političnemu položaju. Takih reorganizacij smo že veliko doživeli, ker se JNS sploh udejstvu-je samo v neprestanem prilagojevanju vsakemu političnemu položaju... — Belgrajska pivovarna Bajloni je podpisala z delavsko organizacijo Jugo-rasa kolektivno pogodbo, ki povišuje mezde od 10 do 15% ter dovoljuje plačani letni dopust 5—7 dni. — »Sokolski glasnik» javlja, da je uprava Sokol-ske zveze sklenila, da se izredna skupščina, ki bo namesto odstopivšega podstaroste Gangla izvolila drugega, vrši šele v drugi polovici septembra. Milan Bajagič obsojen na 7 let ker J« ustrelil svojega rojaka in tovarlia Orožnika Jokoviča Celje, 24. majnika. Danes ob četrt na 9 sa je pričela razprava proti 32 letnemu bivšemu orožniku Milanu Baja-giču iz Tepanja pri Konjicah, rodom iz Zukve v Savniškem okraju v Črni gori. Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. g. dr. Dolničar.' Točno ob določeni uri je stopil v sodno dvorano Milan Bajagič. V dvorani se je zbralo precej občinsva, da posluša razpravo. Državni tožilec dr. Davorin Rus je takoj po podatkih Milana Bajagiča prečital obtožnico. ..>•.., • .-. Spoznanje z Žučkovo Milan Bajagič je prišel kot orožnik v Oplot- nico v začetku aprila leta 1933. Bil je, kakor pra-. vi njegov takratni starešina, narednik Anton Cam-pa, v službi vedno vesten, ponosen, zanesljiv- in discipliniran, v ostalem pa zelo varčen, Cainpa pravi, da je ostal tale le, dokler ni prišel v zvezo z AniCo Žučkovo, ženo trgovca Rudolfa Zučka, ločenko in materjo dveh otrok. Da bi ga spravil zopet na pravo pot, je narednik Cainpa stavil predlog, po katerem so Bajagiča premestili v Ptuj v nadi, da bo prekinil vsake stike s to žensko. Bajagič je bil v Ptuju 13 mesecev. Lansko leto 30. oktobra pa je podal ostavko in se je preselil v Tepanje. Hotel se je namreč z njo poročiti. Ana Zučkova se je ločila od svojega moža in prestopila v pravoslavno vero. Obtožnica pravi, da je Zučkova svojo služkinjo Marijo Založnik pripravila, da je ta napisala svojemu bratu k Sv. Tomažu pismo s prošnjo, da bi preskrbel za njeno gospodinjo nekaj strupa. Slučajno pa je to pismo prišlo v roke trgovca Franca Lamota. Pismo so dobili v roke orožniki. O vsebini tega pisma je zvedel tudi Anin mož, zato ni nastopil niti sodno proti Bajagiču, ker se je prepričal, da ni on krivec. Anine obljube Bajagič je zatrjeval na današnji razpravi, da mu jo Žučkova obljubila, da ga bo po poroki vzela na soposest. Zaradi tega je tudi Bajagič Milan zapustil službo, kajti z njo se ne bi mogel poročiti kot orožnik. O Vseh svetih lansko^dete se je Bajagič preselil v Tepanje v Žučkovo hišo. V začetku so se prav dobro razumeli. Milan Bajagič je bil zelo vesel, da je ,našel tako družico, obenem pa prijatelje. Kmalu pa se je vse spremenilo. Bajagič je z izgubo orožniške službe prišel ob svojo eksistenco in ni ničesar zaslužil. Kmalu sta se začela z Žučkovo prepirati, zlasti ko je začela Anica- hoditi V gostilno in ga obre-kovati vkljub temu, da je bila z njim že tri mesece noseča. V hiši so se začeli prepiri. Bajagiča so pričeli prezirati, tako da je sklenil, da bo odšel z Žučkovo v Maribor in si poskal kakšno službo. Pri bivši orošniški kuharici Ivani Založ-nikovi na Zg. Pristovi pri Konjicah si je v spot-razumu z Žučkovo izposodil 1800 din, češ da jili potrebuje, tla bo položil kavcijo ter tako ■ dobil službo, ki mu je že zagotovljena. Dne 23. febr. se je odpeljal z avtobusom v Maribor. Pred odhodom v Maribor se je Bajagič spri z Žučkovo, ker je plesala s fanti. .... ^ Bajagič je pisal. iMsiritiprfli RV5jW in jo prosil, da bi prišla v nedeljo za njim v Maribor. še istega večera je Ana odgovorila, da ne bo prišla več v Maribor, obenem pa mu tudi. prepovedala, da se vrne na njen dom. Na Bajagiča je to porazno vplivalo. Najel si je avto in se odpeljal v Tepanje. Ob 10 zvečer je prišel v vas in prenočil v senu. Ves drugi dan je čakal Bajagič, kako bi se sestal z Žučkovo. V petek zvečer se je hotel na tihem splaziti v podstrešno sobo. Ob tej priliki je slišal, kako so v sobi govorili slabo o njem in ga zmerjali s črnim hudičem, črnim sleparjem, bedakom itd. Videl je, da je prevaran. V njem je zavrela črnogorska kri in to spoznanje je rodilo nagel sklep, da ustreli nezvesto in sebe ter reši svojo čast. Težko je gledal v sobo, kjer je bila Zučkova s svojo malo hčerko. V razburjenosti je ustrelil trikrat skozi okno, a ni nikogar zadel. Po tem dogodku je zbežal. > Vest ga je pekla Po tem strašnem dogodku se je Bajagič skrival po gozdovih v okolici Oplotnice. Bolelo ga je, da jo storil to nepremišljeno dejanje. Hotel se je javiti oblasti. Pisal je svojemu prijatelju in rojaku orožniku Ivanu Jokoviču v Oplotnico, da bi 'ta-J' pregovoril Žučkovo, da bi se sestala z njim. Med tem je bila Zučkova v Zagrebu in si, kakor pravi Bajagič, dala odpraviti plod. Ta Anin korak ga je zelo bolel, zato je spremenil svoj sklep, da se javi oblasti in je hotel zbežati. Usoden večer Bilo je 6. marca zvečer. Bajagič je prišel v Oplotnico in se je sestal s svojim rojakom in [ tovarišem orožnikom Jovom Jokovičem. Jokovlč je : bil z njim v začetku kar prijazen. Ko pa sta šla po cesti, ga je hotel Jokovid aretirati in na vsak način privesti na orožniško postajo. Bajagič so je branil, da bi se ga otresel. V razburjenosti je prijel samokres in dvakrat ustrelil proti Jokoviču. Nesreča pa je bila, da ga je zadel v glavo in vrat. Jokovič je obležal mrtev. Bajagič ni vedel, da je ustrelil svojega tovariša in je takoj po dejanju zbežal v Tepanje. V tej razburjenosti je pribežal v Žučkovo gostilno in začel streljati, da bi usmrtil Žučkovo, nato pa še samega sebe. Prepričan je bil, da je njegovo življenje uničeno le po krivdi Ane ZuČkove. Po tem dogodku je zbežal iz Gučkove hiše. Na potu ga je nahrulil posestnik Napotnik in ga ozmerjal ter mu psoval črnogorsko mater. To je Bajagiča zelo užalilo, zato je ustrelil skozi Napotnikovo okno. Sreča pa je bila, da krogla ni nikogar zadela in je obtičala v sobi v zidu. Beg - Še tistega večera je šel Bajagič proti Celju, od tod pa v Laško in Zidani most. V Rimskih toplicah je ostal 5 dni v gostilni pri Novi pošti, kjer pa mu ni ugajalo. V nedeljo 12. marca se je pripeljal z vlakom v Celje. Napravil je sklep, da se ustreli. V Celjskem domu je napisal 5 poslovilnih pisem, eno od teh tudi na Ano Žučkovo. Ko pa je bil v Celjskem domu, so ga presenetili celjski policijski agenti in ga aretirali ter odpeljali na policijo. Pri zasliševanju je Bajagič vsa dejanja odkrito priznal in jim pripovedoval tako, kot so se-dogodila. Zatrjeval je, da ga je najbolj bolelo, da ga je prevarila žena, ki je zavrgla moža in očeta dveh otrok, njega pa spravila ob službo in ga pahnila v tako nesrečo. Zanimivo je, da je Bajagič, ko je bil v preiskovalnem zaporu, zvedel od nekega moškega, da se je Zučkova že na pustno nedeljo izrazila o njem, da ga ne mara, ker nima denarja ter da ga bo zastrupila. Bajagič o svojem življenju Bajagič je v svojem zagovoru pripovedoval o mladostnih letih v Črni gori v Trebinju in v vojaški službi, kako je prišel v Oplotnico in se spoznal z Žučkovimi, ki so ga vabili v hišo in se kazali velike prijatelje. Kadar je Milan prišel z orožniki v hišo, sta Ana in njena mati obrekovali moža, češ da se popolnoma nič ne briga za družino in zapravlja. Sele po dveh letih je pričel Milan z Ano ljubezensko razmerje. Milan zatrjuje, da sam ne ve, kdaj je padel v njene mreže. Prvo pismo je pisala Ana Bajagiču. Iz poslovilnih pisem, ki jih je napisal Milan Bajagič v Celju, kjer se je hotel ustreliti, smo slišali polno očitkov Ani Žučkovi in staršem, da so oni krivi njegove smrti in vse te nesreče. Pred izvršitvijo samomora pa so ta pisma pri aretaciji Milanu odvzeli. Ob pol 11 je predsednik g. dr. Dolničar prekinil razpravo, po 10 minutah pa se je začelo zasliševanje Ane Žučkove ■ •• > ! Ana Zučkova se je poročila z Zučkom 1. 1924. in je bila z njim skupaj 14 let, nakar se je ločila-od moža. Razmerje z Milanom se je pričelo 28. februarja 1927. Ana zatrjuje prav nasprotno kot Bajagič, češ da je Milan njo pregovarjal, da se poroči z njim. Značilno je, da je Ana Žučkova vsako okolnost, ki bi bila olajševalna za Milana, zanikala -in ga obremenjevala ter naravnost cinično ter z neko strastjo pričala proti Milanu. m je bil zaslišan Suše« Oto, l«jletnl trgov-lec lz Oplotnice. Pripovedovalce o- večeru Nato . skl vajenec 6. marca, ko je videl dvoboj med Jokovičem in Milanom. Olajševalne izjave prič Hasenbllchel Vida je povedala,, kako je prišel k njej Milan in jo prosil, naj nese ^ismo Jokoviču. Ob tej priliki je tožil Vidi, kakšna je Ana in da so ga ženske spravile tako daleč, da je streljal. Ko mu je neki moški povedal, da je bila Anica v Zagrebu, kjer si je odpravila plod, je zhesnel in si v obupu pulil lase. Vida je še videla, kako sta si Jovo in Milan podala v hiši roko-in na odšla na cesto. Značilno je, da je Vida izjavila, da so Bajagiča vsi spoštovali in da ga vsi pomilujejo. Splošno se govori, tako- je rekla, da je Ana, ko je zvedela, da njen inož, od katerega se je ločila, podedoval od nekega sorodnika v Ameriki denar, začela sovražiti Bajagiča. Predsednik je prebral izpoved Napotnika Simona, na katerega je Milan v razburjenosti streljal. Orožnik narednik Campa Anton iz Podleht-nika v Halozah je izpovedal, da je bil Milan vseskozi moralen in vesten, da ni zahajal nikamor v družbo, da ni pil in ne kadil in bil vseskozi zelo varčen. Campa je bolelo, da je Bajagič po treh letih postal popolnoma drugačen, ko se je seznanil z žučkovo Ano. Poveljnik čete in postajevodja sta Milanu branila, da bi izstopil iz službe. Založnik Ivana, ki je posodila Milanu 2300 dinarjev, je potrdila, da je tudi Ana kot priča podpisala listo in izjavila, da je tudi ona plačnica. Za prvih 500 din je Milan kupil poročne prstane, ki jih je tudi pokazala kuharici. Predsednik senata g. dr. Dolničar je nato prebral Milanovo oceno, ki je odlična. Na branilčev predlog je bila zaprisežena Ana Zučkova. Značilna beseda državnega tožilca Državni tožilec g. dr. Rus je imel na vse prav globok in prepričevalen govor. V svojem dolgem govoru je utemeljeval obtožbo, da je Milan ustrelil svojega tovariša naklepoma, umaknil pa je tožbo zaradi prevare pod točko 5. obtožnice. V svojem govoru je prepričevalno govoTil, da je Milan storil dejanje v obupu ter da je osebno prepričan, da je večja krivda na Ani Žučkovi. V dvorani je občinstvo ploskalo, da je predsednik moral opozoriti, da bo izpraznil dvorano. »To je globoko prepričanje državnega tožilstva in mnenje vse javnosti,« tako je relsel državni tožilec. Končno je še spregovoril besede, važno za današnjo razpravo. 45 umorov je g. dr. Rus že obravnaval, a takega" primera, tako tragičnega, ki ga je tako pretresel, še ni imel. Govor državnega tožilca je ganil vse poslušalce. Mnogim so se zarosile oči. Obtoženčev branilec je navedel vse okolnosti, ki jasno kažejo, da je Milan vsa dejanja storil v duševni zmedenosti in da za ta dejanja ne more odgovarjati. V 45 minutnem govoru je navedel vse olajševalne okolnosti in dokazoval, da je Bajagič izvršil ta dejanja v divji besnosti. Po dvorani je bila tišina. Poslušalci so z vso pozornostjo sledili zagovornikovim izvajanjem. . -r.irPbvPPl, 2Jfte,1je^sw»at .1umaknU„k-.po3vaIovanju. . Posvetovanje je trajalo do pol 3, ko je predsedni.k g. dr. Dolničar stopil s sodniki gg. dr. Lobetoin, idr,-Božičem, Farkažem in Vrečkoni v sodno dvorano in izrekel sodbo. Milan Bajagič je bil obsojen na 7 let ječe in na trajno izgubo Častnih državljanskih pravic, in sicer 5 let zaradi uboja tovariša Jokoviča in 2 leti zaradi streljanja na Žučkovo. Milanov zagovornik g. dr. Hrašovec Milko je vložil priziv in revizijo. Ameriški poslanik o odnošajih med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo Belgrad, 24. maja. m. Radio orkester belgrajske radijske postaje je snoči imel koncert sodobnih ameriških skladateljev. Pred koncertom sta govorila bivši poslanik dr, Milan Milojevič in ameriški poslanik Artur B11 s L a i n v imenu koncerta. Med drugim je ameriški poslanik izjavil: Na srečo narod in vlada Jugoslavije in Zedinjene Amerike nimata potrebe, da bi z glasbo ali pa s kom drugim posredovale ali harmonizirale svoje odnose, 6aj so le ti bili vedno odkriti in polni prisrčnega prijateljstva, Vedno smo v tesnih stikih in se imamo zahvaliti dejstvu, da so v Združenih ameriških državah največje jugoslovanske kolonije v inozemstvu. Zato sem z zadovoljnostjo vzel na znanje, da je jugoslovanska vlada že vse pripravila, da se bo v New Yorku 6. septembra, to je na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. priredila koncert značilne jugoslovanske glasbe, ki ga bodo. izvajali najboljši jugoslovanski umetniki. Po posebnem pooblastilu vam sporočim izredno zani- Tekma »okrog Srbije« Skoplje, 24. maja. m. V današnji tretji etapi Raška:Skoplje je zmagal Prosinek. Tekmovalci so v Skoplje privozili v sledečem vrstnem redu: 1. Tudose Romunija; 2. Laurih, Belgrad; 3, Prosinek; 4. Grgec; 5. Hrenčak; 6. Peternel. Belgrad, 24. maja. m. Danes doj>oldne je bil v Delavski zbornici občni zt>or JNZ, ki mu je prisostvovalo 483 delegatov. Odsotni so bili delegati klubov zagrebške, splitske in osješke podzveze. Po jiozdravni brzojavki kralju je tajnik dr. Hadži pojasnil, zakaj je sklical današnji izredni občni zbor. Obžaloval je odsotnost delegatov zagrebške, splitske in osješke podzveze, nakar so govorili prisotni delegati, ki so se vsi izjavili za sporazum, odklonili so pa za naprej vsak diktat. Na temelju pooblastila, ki ga je dobil upravni odbor JNZ od današnjega občnega zbora, jo glavni odbor te zveze na popoldanski seji sklenil in odposlal |x>ziv Grad.janskemu, Hašku in Hajduku, da se najkasneje do 29. maja s priporočenim dopisom izjavijo, če bodo sodelovali v tekmah za prvenstvo države. Za primfer, da JNZ ne prejme odgovora, ali pa da prejme negativen odgovor, jih bo črtala iz lige. Prav tako je bil I>os!an poziv zagrebški, osješki in splitski pod-zvezi, da se do istega časa izjavijo, da ne bodo sprejemale nobenih nalogov, da ne bodo izvrševali nobenih nalogov kakega drugega združenja, ter da se bodo točno držale pravil JNZ in pravil podzvez JNZ. Pozval je klube, ki bi morali sodelovati v kvalifikacijskih tekmah, za vstop v ligo. da se do istega dne javijo, da bodo sodelovali, krr sc bodo v nasprotnem primeru sicer črtali iz seznama. Prav tako 60 bili pozvani vei klubi na po- dročju zagrebške, splitske in osješke podzveze, da se izjavijo do 29. maja s priporočenim dopisom, da bodo ]>ostopali točno po pravilih JNZ in izvrševali samo naloge JNZ in pa podzvez, ki niso v nasprotju s pravili JNZ. Anglija : Romunija 2:0 Bukarešta, 24. maja. m. Anglija:Romunija 2:0 (10). Tekmi je prisostvovalo 50.000 gledalcev. Tekmo ie zasledovala ves č m tudi romunska vlada, ter |e bila ta tekma velik dogodek za romunska prestolnico. Rumuni so se sicer • v obrambi dobro držali, toda Angleži so bili vso tekmo v polni premoči ter angleški golman ni imel nobenega dela. Sofija, 24. maja. m. Bolgarija:Leton«ka 3:0. Pred 8000 gledalci je bolgarska reprezentanca v lepi igri zasluženo zmagala nad letonskimi igralci, ki so bili mnogo slabši. Šah v Stuttgartu Slultgarl, 24. maja. AA. DNB. Snoči so bile v šahovskem turnirju odigrane nekončane partije 9. kola. Partiji Sili : Folirs in Engels : Richter sta končali remis, medtem ko je bila partija Grob : Kininger ponovno prekinjena. — Stanje pred 10. kolom je naslednje: Bogoljubov 6 točk, Engels, Richter in dr. Vidmar po 5 in pol točke, Eliskases in Foltis po 5 točk. Kininger 1 irt pol ter eno ne odigrano. Okeli 4, Hess 3 in pol, Grob 2 in eno neodigrano ter Sili 2 točki. _ manje g. Roosevelta za nadaljnji razvoj kulturnih ia gospodarskih odnosov med našo državo in Jugoslavijo. Združene ameriške države zelo simpatizirajo z Jugoslavijo od njene ustvaritve kot zedinjene nacije.« Darilo dr. Koršoca za poplavljence Belgrad, 24. maja. AA. O priliki vremenske katastrofe, ki je zadela Belo Palanko, je predsednik senH*a dr. Anton Korošeo odobril iz sredstev senata 10.000 din kot podporo. Prav tako je odobril 10.000 din podpore Samoboru v savski banovini, ki ga je takisto zadela vremenska nesreča. Občni zbor zveze Industrijskih ustanov Belgrad. 24. maja. m. V Belgradu je bil danes 23. redni občni zbor Centrale industrijskih ustanov, na katerem je bil namesto dosedanjega predsednika g. Praprotnika izvoljen za novega predsednika belgrajski župan dr. Vlada Ilič. Občnemu zboru je prisostvovalo več ministrov, tako za kmetijstvo, za finance in za socialno politiko. Minister za kmetijstvo je zastopal tudi ministra za trgovino. Belgrajske novico Belgrad, 24. maja, m. Nj Vis. kneginja Olga, ki z vso vnemo podpira razne socialne in človekoljubne ustanove ,je danes obiskala internat Društva srbskih mater ter se je zelo zanimala za poslovanje tega internata. Kneginja Olga je častna predsednica te socialne in človekoljubne ustanove. Iz Belgrada se je kneginja odpeljala v Zemun ter obiskala tudi zemun-sko podružnico »Srbskih mater«. Belgrad, 24. maja. m. Belgrajska opera bo 14., 15. in 10. junija gostovala v Frankfurtu. Vprizorila bo opero »Ero z onega sveta« in balet »Vrag na vasi«, v katerem sta se doma in v inozemstvu proslavila naša umetnika Pio in Pina Mlakar. Zadnje vesti o reševanju mornarjev iz ponesrečene podmornice Portsmoutli, 24. maja. AA. (Reuter.) V potapljaškem povezniku, ki ga pravkar dvigajo i dna, je sodom preživelih mornarjev podmornice »Squa-lus«. Vseh sedem mornarjev so prenesli na reševalno ladjo, zdaj se pa pripravljajo, da potapljal-ski povoznik vnovič spuste na dno. To je prvič v zgodovini ameriške mornarice, da so mornarje rešili iz tolikšno globino ("3 in). Kakor poročajo, I jc v podmornici našlo smrt 30 mornarjev. »Ogromna, nepremagljiva skupnost 300 milijonov ljudi" švicarski list o verjetnosti tajnih določb v italijansko-nemškem paktu Zfirich, 24. majnika. TG. »Neue Ziiricher Zei-tung« objavlja zanimiv" člhnfek svojega berlinskega dopisnika o pomčnu italijansko - nemškega pakta. Člankar v začetku poudarja pomen tega pakta kakor tudi silna strogost', d katero je predpisano sodelovanje obeh držav v Vojni in v miru. Potem nadaljuje: _ ' »V ozadju berlinskega pakta se odraža na obzorju možnost blokade, s katero bi velesile, ki so Italiji in Nemčiji nasprotne, svojima protivni-cima najpreje prišle do živega. Za to se nahaja v paktu že vse' potrebno za uvedbo vojno-go-spodarskega sodelovanja, ki se naj začenja že sedaj, ko vlada še mir na svetu. Nemški štiriletni gospodarski načrt in italijanski načrt samozadostitve (avtarkije) bosta drug drugemu prilagodena in stopljena v enotno delovanje. Jasno je, da bo to sožitje od Italije zahtevalo večjih žrtev, kajti v kolikor ima manj prebivalcev, manj surovin in tudi manjšo oboroženo silo, v toliko bo vedno bolj prišla v odvisnost Nemčije. Nova skupna komisija, ki jo pakt napoveduje in ki naj to vojno-gospodarsko sožitje organizira, bo v kratkem ustanovljena in bo napovedani razvoj le še pospešila. Poleg te vojno-gospodarske komisije bo ustanovljena še vojaško-tehnična komisija, ki bo delo obojih generalnih štabov stalno med seboj povezala in bo stvarno predstavljala ustanovo, ki je docela podobna skupnemu generalnemu štabu.« »Berlinski pakt je vzor tako imenovane »okvirne pogodbe«. V ta okvir bodo prišle sedaj še številne podrobnostn« pogodbe, ki bodo ves način sodelovanja v vojni in v miru strogo opredelile in izvedle.« »V členu 6 berlinskega pakta prihaja jasno do izraza težnja po veliki svetovno-politični zvezi, v katero naj bi vstopile tudi Japonska, Španija in Madžarska, ki so itak Kdo ie vodil borbo zoper katolištvo O framasonstvu je ogromna literatura, odkar pa je napisal Lennhoff svoji mojstrski deli o tej tajni družbi,* imamo vseskozi zanesljive podatke o njenem značaju in delovanju v zgodovini. Ta vir je tembolj dragocen, ker je imenovani pisatelj framasonstvu prijazen in ga hoče braniti pred sodbami, ki se naslanjajo na napačne vire. Iz njegovih zanesljivih podatkov vemo, da je cilj te družbe borba zoper katoliško vero, da je ta borba v prvi vrsti naperjena proti Cerkvi in da izpoveduje neko svobodomiselno »vero«, ki do temeljev ruši krščanski vesoljski nazor. Vemo tudi, kakšne skrivnostne navade ima, kako so člani med seboj vezani ne samo po skrivnostnih obredih, prisegah in navadah, ampak tudi po strašnih kaznih za izdajstvo, in da sega vpliv te družbe tja do vrhov ter skuša po vsem svetu zajeti vse javno življenje. So dežele, kakor nam pove Lennhofl, ki jih framasonstvo vseskozi obvladuje ,kakor na primer Združene države Severne Amerike, Anglija in po velikem delu tudi Francija, pa v dobah liberalizma Španija in Italija. Te dni je »La revue Internationale des so-cietes secretes« objavila na podlagi izvirnih dokumentov in izjav španskih in francoskih framasonov samih zelo zanimive podatke o vlogi framasonstva v minuli španski boljše-viški revoluciji, ki je zahtevala toliko krvavih žrtev in razdejanja. Vodilne osebnosti španske republike Azana, Lerroux, Fernando de Ips Rios, Indalecio Prieto, Alvaro de Albornoz, Largo Caballero in Martinez Barrio so bili in so vsi framasoni. Framasonstvo ni igralo samo velike vloge v preobratu 1. 1931, ampak se je framasonstvo tudi polastilo vodstva vse poli tike nove španske republike in so vse proti verske in protikatoliške postave republike njegovo delo. Vrhovni svet španskih framaso nov je 12. aprila 1931 v neki svoji resoluciji ugotovili »Nemogoče si je zamisliti bolj popolne framasonske revolucije, kakor je špan ska«. Nekaj tednov potem je izjavil vodja argentinskih framasonov: »Odpravili smo monarhijo, toda monarhija ni edina ovira na poti framasonske misli. Že od srednjega veka gre za to, da se uniči Vatikan.« Cela vrsta dokumentov nam pove, da je bilo geslo vodi teljev španske republike, da mora po starem režimu pasti tudi katoliška Cerkev. To naj bi se bilo doseglo po drugi španski revoluciji 1. 1936., ko je vlada po načrtu framasonske lože, kakor vemo, ponaredila rezultat občin skih volitev, dala ubiti poslanca Calva Sotela in se pripravila na iztrebljenje vseh svojih političnih nasprotnikov. Temu naj bi sledila Cerkev in dokumenti nam povedo, da je fra masonska loža izjavila, da je v ta namen potrebna pomoč Sovjetske Rusije. Manifest katalonskih framasonov od oktobra meseca 1936 med drugim pravi: »Framasoni imamo zaslugo, da je prešla vlada popolnoma v roke onih, ki hočejo v bratski zvezi z boljševizmom uničiti ne samo politično reakcijo, ampak tudi katoliško verstvo, ki je temeljno zlo naroda.« Da je framasonstvo tisto, ki zdaj ruje proti narodni vladi, se razume samo po sebi. To je isto framasonstvo, ki je prav med špansko državljansko vojsko »ponujalo roko« vsem katoličanom sveta, da bi lažje tn čim manj opaženo opravilo svoje razrušilno delo... že članice pakta proti Kominterni. Sicer pa j« treba poudariti da je uprav ta člen, ki govori o prijateljskih državah v primeru z drugimi členi, ki so blesteče jasni, zelo nejasen in meglen. Uprav ta hotena meglenost je povzročila slutnjo, da se za njim skriva kakšna tajna pogodba o razdelitvi vplivnih območij obeh zaveznic predvsem na iugovzhodu Evrope. V svojem govoru je nemški zunanji minister Ribbentrop namreč posebno poudaril »ogromno, nepremagljivo skupnost 300 milijonov ljudi« in je berlinsko časopisje z veliko vnemo to geslo povzelo. Nemški zunanji minister je brez dvoma s tem vsaj megleno obrisal obseg zavezništev, ki mu lebdi pred njegovimi očmi. Kako je prišel do številke 300 milijonov? Ako seštejemo samo države, ki so združene v paktu proti Kominterni, nikakor ne moremo dobiti novih 150 milijonov, ki naj podvojijo prebivalstvo 150 milijonov, ki živi v Italiji in Nemčiji (kjer so itak tudi že všteti Slovaki in Albanci). Japoncev je namreč 65 milijonov, Mandžurcev 24 milijonov, Spancev 24 milijonov in Madžarov 10 milijonov. Ako hočemo dobiti tistih 300 milijonov, je treba na vsak način še prišteti južnovzhodno - evropske države, ki jih je nemški zunanji minister brez dvoma že prištel k prijateljskim državam.« na delo v Španiji, Bolgariji in na Madžarskem Berlin, 24. maja. Tukajšnji diplomatski krogi pričakujejo, da bo po podpisu nemško-italijanske vojne zveze prišlo že prihodnje dni do koncentričnega delovanja nemške in italijanske diplomacije v Budimpešti, Sofiji, in Burgosu, med tem ko je delovanje obeh diplomacij v Tokiu doseglo 6voj višek. V narodno socialističnih krogih so prepričani, da se bo rimski in berlinski vladi posrečilo nagovoriti generala Franca, da še leto« vsaj do jeseni obišče Rim ali Berlin in bo na ta način končno formalno vspo^tavljena trojna Sedaj Goring veruje v mir Berlin, 24. maja. AA. Maršal Goring je imel včeraj govor pred funkcionarji organizacije za zaščito Nemčije v primeru zračnega napada. Goring je med drugim dejal, da naj bojevniki v primeru, ako bi prišlo do vojne, vedo, da so pripravljeni vsi potrebni ukrepi, da se njihovi dragi zaščitijo pred nevarnostmi, ki pretijo iz zraka. Mi upamo, je dejal Goring, da do tega ne ho prišlo, ker mi želimo mir, toda ne kot frazo, kakor se danes^ ta beseda tako pogosto jemlje v usta. Okoli Nemčije so se zbrali sumljivi elementi, ki delajo na to, da Nemčijo in njeno zaveznico Italijo obkolijo, .Trudijo se, da so narod z narodom, država z državo ter sila s silo združi, da bi skupno mogli uda riti proti osovraženi narionalnosocialističnn-fnši stični zvesi. Nam se noče ničesar prostovoljno odstopiti. V času, ko je bila Nemčija obkoljena, je bil« preveč poniževanja. Toda danes stoji v srcu Evrope močna država ramo ob rami z drugo močno državo. Oba naroda sta pripravljena, da v vsakem primeru branita svoje življenjske pravice. To kar je bilo sklenjeno v ponedeljek ni kaka zveza v obliki nekdanjih paktov in zvez minulosti. V ponedeljek je bila podpisana skupna usoda za vse čase. Naj bi ta veliki dogodek pripomogel k ohranitvi miru. so usta in zobovje podvrženi škodljivemu In uničujočemu vplivu bakterij, zaradi tega je pri učinkoviti ustni negi samo antiseptična ter bakterije uničujoča voda, kakor Je ODOL, zanesljivo varstvo. Uporabljajte za dnevno neso ust ODOL — čuvaja zdravja. Naš paviljon na newyorški razstavi je bil slovesno odprt Newyorški župan je govoril v srbohrvaščini New York, 24. maja. AA. Včeraj je bil slovesno odprt jugoslovanski paviljon na newyorški razstavi. Otvoritvi je prisostvovalo nad tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi večje število jugoslovanskih izseljencev iz vseh severnoameriških državic. Številni od njih so potovali na razstavo po več dni, da bi si na newyorški razstavi v jugoslovanskem paviljonu saj za trenutek priklicali v spomin svojo staro domovino. Otvoritve jugoslovanskega paviljona je zbudila največjo pozornost med obiskovalci razstave. Od govornikov je prvi nastopil zastopnik zvezne vlade na svetovni razstavi newyorški župan _ L a Guardia, ki je govoril v srbohrvaščini. Navzočn1 Jugoslovani so ga navdušeno in prisrčno pozdravili. V svojem govoru je župan toplo pozdravil Jugoslovane ter omenil, da je bival pred svetovno vojno nekaj časa kot konzul v naših krajih. Pozval je Jugoslovane, naj ohranijo slogo ter dejal: Ljubite se med seboj kot bratje in ves svet vas bo ljubil. V imenu Jugoslavije je govoril poslanik F o 11 č , ki so ga navzočni tudi prisrčno pozdravili. Med drugim je prebral del pisma iznajditelja Nikole Tesle, v katerem veliki učenjak izraža obžalovanje, da zaradi bolezni ne more biti navzoč pri tako pomembni manifestaciji naše kulture v Združenih ameriških državah, 6 katerimi Jugoslavija želi okrepiti zveze. Pismo se končuje s temi besedami: »V tem upanju kličem: Živel predsednik Roosevelt! Živel kralj Peter II.i Živel knez-namestnik Pavlel Na mnoga leta — vaš Nikola Tesla.« Sledil je koncertni del sporeda, pri katerem so sodelovala pevska društva. Govore so prenašali po številnih radiopostajah. Teh postaj je bijo gotovo nad 100. Za jugoslovanski paviljon vlada veliko zanimanje. Komisar razstave, poslanik Fotič, je priredil zakusko, ki je potekla v prijetnem razpoloženju pozno v noč. Trgovinski minister Tomič v Parizu Zelo prisrčen sprejem v francoski prestolnici Drobne novice Rim, 24. maja. b. Danes slavijo po vsej Italiji 25 letnico vstopa Italije v vojno. Velike svečanosti so zlasti v Rimu. Rim, 24. maja. b. Italijanski tisk opozarja na novico, ki se je razširila v britanski javnosti, da bo angleška prestolnica za primer spopada prenesena iz Londona v Kanado in sicer v Ottawo. Italijanski tisk beleži to novico z veliko rezervo. Berlin, 24. maja. AA. (DNB.) V Berlin je prispel letonski zunanji minister Munters. Njegov obisk je zasebnega značaja. Pariz, 24. maja. AA. Trgovinski minister Je-vrem Tomič se je dopoldne pripeljal v Pariz v družbi svojega kabinetnega šefa Stanoja Janko-viča in šefa odseka za razstave in sejme Grgaše-viča. Na postaji so ministra sprejeli ravnatelj za razširjenje trgovine v francoskem trgovinskem ministrstvu, in sicer v imenu trgovinskega ministri freStina, zastopnik'zunanjega ministra Bon-neta, glavni ravnatelj pariškega velesejma, ravnatelj1 francosko-jugoslovanskega urada za gospodarsko proučevanje, jugoslovanski poslanik v Parizu Božidar Purič s poslaniškim svetnikom Slavkom Kojičem in jugoslovanskim vojaškim odposlancem Dragutinom Savičem ter druge ugledne osebnosti. Postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi in-francoskimi zastavami. Ob 10 je minister Tomič prišel v spremstvu poslanika Puriča pred Slavolok zmage, kjer ga je sprejel poveljnik mesta Pariza. Četa republikanske garde je izkazala ministru Toniiču čast. Minister je po enominutnem molku položil na grob Neznanega junaka šopek cvetlic z jugoslovansko trobojnico. Nato je trgovinski minister odšel z vsemi prisotnimi osebnostmi pred spomenika kralja Petra I in kralja Aleksandra I. Tudi tu je minister položil venec. f'o enominutnem molku so minister in njegovi spremljevalci odšli na pariški velesejem. Ob 10.30 je minister prišel na velesejem. Tam ga je sprejel francoski trgovinski minister Gentin in mu želel prisrčno dobrodošlico. Nato ga je pozdravil župan in ga prosil, naj se v petek udeleži slovesnosti v slavnostni dvorani pariškega županstva. Minister se je zahvalil za pozornost in obljubil, da bo prišel. V imenu uprave velesejma dobrodo-more po- Ban se je vrnil iz ptujske okolice V torek popoldne je ban dr. Marko Natlačen nadaljeval nadzorstveno potovanje v ptujskem okraju. V Zagojičih so ga na kratkem postanku pozdravili vaščani, gasilci in zastopnica dekliškega krožka. Po kratkem obisku na domu člana banskega sveta Preloga Franca je s spremstvom obiskal Ptujsko goro, kjer 60 mu tržani priredili nadvse prisrčen sprejem pred mogočno cerkvijo. Poleg številnega prebivalstva so prišli k I sprejemu tudi gasilci z zastavo in šolska mladina z vsem učiteljstvom. Ko je godba končala pozdravno koračnico, je pod lepo okrašenim slavolokom izrekel dobrodošlico župnik Ocepek, za tem pa župan, šolski upravitelj, zdravnik in šolarka. Po ogledu veličastne cerkve je krenil ban v M a j š p e r k, ki ga je sprejel ves v zastavah. Pod lepim slavolokom, ki je bil ves v zelenju in cvetju, so 6e zbrali v špalirju šolska mladina, gasilci, člani Fantovskega odseka ter članice Dekliškega krožka v krojih. Godba iz Cirkovcev je zaigrala pozdrav, zatem pa je pozdravil v imenu prebivalstva župan Leskova r, v imenu duhovščine pa kaplan Murk o. Nadalje so pozdravili še šolski upravitelj Predan, za Krajevno organizacijo JRZ Korošec, zastopnik Prosvetnega društva in Fantovskega odseka. Učenka in zastopnica Dekliškega krožka pa sta izročili lepe slovenske šopke. Pevski zbor Prosvetnega društva pa je zapel nekaj domoljubnih pesmi. Odtod je krenil še v veliko tovarno v Majšperku, kjer mu je delavstvo priredilo nadvse prisrčen sprejem, v imenu podjetja pa mu je želel dobrodošlico Novak, oče lastnice tovarne gospe K u b r i c h t. Ban si je po končanem sprejemu ogledal še del tovarne, v kateri izdelujejo blago. V Majšperku je bilo končano nadzorstveno potovanje v ptujskem okraju. Poleg številnih priprav za okrasitev hiš je treba še posebej pohvaliti požrtvovalnost prebivalstva, ki je kljub dežju povsod prihitelo od blizu in daleč, samo da je moglo dati duška svoji narodni in državni zavednosti. * Die Freimaurer, 1928, Amalthea-Verlag in Po-litische Geheimbunde, 1930, istotam, Ban na obisku gospodinjskega tečaja i Št, Vid« pri Ptuju je ministra pozdravil ravnatelj sejma z šlico in izrazil svoje zadovoljstvo, da zdraviti jugoslovanskega ministra na mednarodnem pariškem velesejmu. Potem si je minister Tomič ogledal s svojim spremstvom in z odborniki velesejma vse paviljone tega velesejma. Ob 12.30 je uprava velesejma priredila ministru in njegovemu spremstvu na čast kosilo v nekem re-sioranu v Boulonjskem lesu. Na kosilu so bili tudi vsi člani vodstva velesejma, bivši trgovinski minister Paul Bastid, ravnatelj velesejma Louis Martel in mnogo drugih osebnosti. Na banketu je Tomiča pozdravil s prisrčnim nagovorom predsednik velesejnia. Zahvalil se je Toniiču za njegov obisk in izrekel zadovoljstvo z razvojem trgovin-ne med Francijo in Jugoslavijo, ki je posebno oživela po sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama. V zvezi s Tomičevim obiskom prinašajo vsi današnji pariški listi obširna poročila z ministrovo sliko. Tudi uradno glasilo pariškega velesejma priobčuje veliko poročilo z življenjepisom in fotografijo g. Toinifa. To poročilo posebno obširno popisuje gospodarske razmere in njihov razvoj v Jugoslaviji. Minister Tomič v Rimu Rim, 24. maja. TG. Štefani poroča, da se je jugoslovanski trgovinski minister Jevrem Tomič na svojem povratku iz Pariza ustavil v Italiji in je nocoj prispel v Rim, kjer je bil od oblasti in zastopnikov stranke ter ljudskih množic zelo prisrčno prejet. Minister čirič v Berlinu Berlin, 24. maja. AA. DNB. Nemški minister za zunanje zadeve v. Ribbentrop je sprejel včeraj popoldne jugoslovanskega prosvetnega ministra Stevana Ciriča, ki je obiskal Berlin ob priliki ustanovitve nemško-jugoslovanskega društva. Jugoslovanski prosvetni minister je bil sprejet tudi od državnega ministra Gobbelsa. Italijanski prostovoljci zapuščajo Španijo Rim, 24. maja. AA. DNB. Danes je odplulo iz neapeljskega pristanišča v Cadix osem velikih transportnih ladij Na te ladje se bo vkrcalo okoli 20.000 italijanskih prostovoljcev in se vrnilo iz Španije v domovino Iz Genove je odplula tudi ena transportna ladja proti Cadixu. Pričakujejo, da bodo italijanski prostovoljci prispeli v italijanska pristanišča prve dni junija. Genova, 24. maja AA. Štefani. Danes dopoldne je prispelo v Genovo 80 ruskih častnikov, ki so jih ujele nacionalistične čete za časa španske državljanske vojne. Ujetniki so prispeli z ladjo »Franca Fascio<. Ti bivši ujetniki so oblečeni v civilne obleke. Nastanili so se v dveh luksuznih hotelih. V nedeljo se bodo z motorno ladjo »Cita di Bark odpeljali v Carigrad. Angleško-poljsko industrijsko sodelovanje London, 24. maja. AA Pat: Na vprašanje glede poljsko-angleških razgovorov v zvezi z industrijo premoga, je minister za rude v spodnjem domu odgovoril: Na povabilo angleške vlade jo prispel preteklo nedeljo v London poljski pomočnik ministra za trgovino in industrijo, da začne razgovore z angleškimi merodajnimi krogi. Srečen sem, da morem sporočiti poslanski zbornici, da je pri teh razgovorih prišlo do popolnega sporazuma glede bodoče ohranitve industrijskega sodelovanja med obema državama. Namen tega sodelovanja je, da se prepreči konkurenca in da se podaljša sporazum o premogu po nekaterih spremembah, ki ee utegnejo pojaviti kot potrebne v zvezi z nedavnimi političnimi spremembami v Srednji Evropi. Sklenili smo torej predlagali zastopnikom industrije premoga is obeh držav, začno z novimi posvetovanji. Danes premimi Kitajska — zemlja stalnih nemirov, je pozorišče napetega filma V OBLASTI UPORNIKOV GaJp&cLaMtva Naša zunanja trgovina V aprilu je bila aktivna za 16 milijonov dinarjev Smeli zrakoplovni poletij borba za golo življenje in daljni vzhod še bolj utrdijo ljubezensko zvezo, ki jo hočejo drugi nasilno razrušiti Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION. tel. 22-21 Objavljeni so statistični podatki o naši zunanji trgovini za april 1939, ki kažejo, da je meseca aprila letos znašal naš uvoz 103.364 ton (aprila 1938 102.685 ton) za 418.8 (432.3) milij. din, dočim je istočasno naš izvoz znašal 333.214 (380.613) ton za 433.26 (395.7) milij. din. V primeri z lanskim letom kaže naša zunanja trgovina naslednje slike (v milij. din): Uvoz Izvoz 1938 370.8 431.0 509.7 432.3 1939 378.3 402.1 476.3 418.8 1938 356.7 394.3 422.8 395.7 1939 319.1 339.5 423.0 433.26 januar februar marec april Iz tega pregleda je razvidno, da je od marca na april naš uvoz znatno padel, kar je bilo opaziti tudi lani, istočasno pa je narastel izvoz v manjši meri, dočim smo lani od marca na april opazili zmanjšanje izvoza. Zaradi teh pojavov je postala naša zunanja trgovina v aprilu aktivna, kar že dolgo časa ni bila. Lani aprila je bila naša zunanja trgovina pasivna za 36.6 milij. din, letos v marcu še za 53.3 milij., aprilska bilanca pa izkazuje majhno aktivnost v znesku 14.45 milij. din. Celotna trgovinska bilanca je bila letos v prvih Zaposlenost delavstva Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je število zavarovancev v vesj državi naraslo od januarja na februar 1939 za 22.908 na 680.502, dočim se je v primeri z lanskim letom število zavarovancev |>ovcčalo za 28.076 ali 4.3%. Po industrijskih skupinah izkazujejo največ povečanja od lanskega na letošnji februar: tobačna industrija za 6649, nadalje gradba prevoznih sredstev za 3841 in gradba železnic, cestnih in vodnih zgradb za 3380. Odstotno je največji prirastek pri gradbi prevoznih sredstev in pri tobačni industriji. Zmanjšanje zaposlenosti je izkazano pri gozdnožagnrski industriji, pri hišni služinčadi, pri visokih gradbah, industriji kamenja in zemlje, papirni industriji itd. Po uradih se je najbolj v primeri z lanskim letom povečalo število zavarovancev v Belgradu, Nišu in Dubrovniku. Padec izkazujejo uradi v Banja Luki, Sarajevu, Zagrebu, Osi.jeku in Som-boru. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala februarja 1939 32.62 din ter se je v primeri s februarjem lanskega leta zvišala za 0.68 dim, v primeri z januarjem 1939 pa je padla za 0.08 din. Skupna zavarovana mezda je znašala februarja letos 40185 milij. din (januarja 1939 382.65 milij., februarja 1938 374.17 milij. din). Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15. maja naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem 8. maja 1939): Aktivni kliringi: Nemčija 15,974.000 (minus 1.922.000) mark, Češkoslovaška 1,285.000 (+ 1 milijon 285.000) kron, Turčija 17,125.000 (—30.000) din, Bolgarija 1,602.000 (- 27.000) din, Španija 2,935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 49,241.000 (+ 13 milijonov 627.000) din. Belgija 1,980.000 (+ 3000) belg, Bolgarija 786.000 (+ 19.000) din, Madžarska 1,984.000 (— 4,982.000) din, Poljska 11,777.000 ( + 916.000) din, Romunija 3,463.000 (— 798.000) din, Švica 1,862.000 (+ 29.000) frankov. V kliringu s Češkoslovaško smo od dolgovanja prešli že na aktivnost. Znatno se je povečala naša pasivnost v prometu z Italijo, zmanjšala pa v veliki meri naša pasivnost z Nemčijo. Iznos efektivnih valut Narodna banka je izdala okrožnico, po kateri morejo pooblaščeni zavodi do nadaljne odredbe v svrho dotiranja svojih tekočih računov pri svojih inozemskih dopisnikih pošiljati jim efektivne tuje valute (svobodne in slabe), v kolikor bodo imeli predhodno odobrenje ministrstva financ. Na ta način stvorjene terjatve v prostih devizah morejo biti porabljene na način, ki je določen z okr. št. 72 za tako imenovane šalterske devize. * Zagrebški denarni zavodi so izdali zadnje dni za svoje klijente naslednje obvestilo: Ker je bil v zadnjem času izpremenjen postopek pri nabavi tujih plačilnih sredstev, vključno tudi klirinške nemške marke, se lahko dogodi, da posamezni kupni nalogi ne bi bili izvršeni pravočasno ali pa v celoti, zato izjavljajo zavodi, da za take primere ne nosijo nobene odgovornosti. Zato opozarjajo klijente, da morajo prevzeti naročena tuja plačilna sredstva tudi v primeru eventuelnega povišanja tečaja, če preklic naloga ne bi bil mogoč zaradi deviznih predpisov ali odredb Narodu* banke. Plačila mezd jugoslovanskim delavcem v Nemčiji. Nemške devizne oblasti eo dne 15. maja izdale okrožnico št. 65-39, iz katere je razvidno, da eo obratni vodje jugoslovanskih sezonskih delavcev in služinčadi, ki dobe v Nemčiji delo s posredovanjem delovnega ministra, oproščeni obveznosti, da morajo zaprosili za po 61. 15. deviznega zakona potrebno dovoljenje za izplačilo mezd. Delavoi smejo svoje prihranke od mezd do gotovih najvišjih stopenj nakazovati po svojem obratnem vodji v domovino, in sicer pri sezonskih delavcih 40 mark do skupnega letnega zneska 400 mark, pri služinčadi pa mesečno 35 mark. Nadalje so predpisane še podrobnosti za izvršitev te odredbe. Nadalje je določeno, da jugoslovanski delavci pri potovanju iz Nemčije no smejo vzeti s seboj nobenega nemškega denarja Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje delniške družbe »Celofan« z glavnico 2 milij. din v Belgradu. Ustanovni občni zbor bo 26, maja y Belgradu. 4 mesecih pasivna za 160.6 milij. din, lani v prvih 4 mesecih pa za 174.3 milij. din. Naš uvoz po posameznih važnejših predmetih je bil naslednji (vse v milij. din, v oklepajih podatki za marec 1939): surov bombaž 13.4 (16.0, bombažna prediva 25.9 (33.66), bomb. tkanine 14.36 (20.1), surova volna 10.75 (12.1), voln. predivo 14.3 (10.27), voln. tkanine 13.3 (23.65), vil. prediva 9.9 (8.5), nepredelano in polpredelano železo 9.75 (8.14), pločevina 5.1 (4.87), tračnice, žel. materijal itd. 12.1 (12.6), razni izdelki iz železa in jekla 28.36 (29.0), riž 2.6 (8.6), limone in pomaranče 3.9 (7.0), ostalo južno sadje 1.3 (2.2), kava 2 0 (5.9), premog 12.0 (9.05), olj. plodovi in semena 3.6 (6.97), stroji, orodje in aparati 36.57 (33.36), elektrotehnični predmeti 13.8 (14.1), prevozna sredstva 36.4 (34.0) itd. Izvozili pa smo v aprilu največ naslednjih predmetov (v milij. din, v oklepajih podatki za marec 1939): pšenica 17.0 (9.5), koruza 18.2 (4.0) fižol 5.6 (3.6), konoplja 11.26 (19.9), konji 1.96 (2.45), goveda 4.9 (2.86), svinje 55.16 (34.4), perutnina 2.16 3.2), sveže meso 9.8 (31.9), mast 9.9 (12.7), jajca 22.05 (25.04), drva 2.35 (1.5), stavbni les 63.14 (65.5), oglje 1.8 (1.75), železniški pragovi 9.96 (1.2), izdelki iz lesa 2.7 (1.86), cement 31 (7.14), surov baker 75.8 (45.6), zemlja in rudnine 42.66 (33.84) milij. din. Bilance Mestna hranilnica v Mariboru izkazuje v lanskem letu povečanje vlog na knjižice in tekoče račune od 86.26 na 91.3 milij. din. Hipotekama posojila so se zmanjšala od 45.87 na 45.1, medtem ko so občinska narasla od 1.1 na 1.6 milij. din. Skujmi promet hranilnice je narastel od 303.0 na 403 milij. din. Splošna stavbna družba, Maribor. Lansko leto je bila zaposlenost dobra za mostovne in druge zelezne konstrukcije, slabša, pa za vijake. — Pri glavnici 5.0 je bilančna vsota narasla od 15.4 na , .'"'''j- di,1> zaradi povečanja blagovnih zalog od o.O na 8.7 milij., čemur odgovarja povečanje blagovnih upnikov od 3.1 na 6.5 milij. din Pri donosu 2.72 (2.75) je znašal čisti dobiček brez prenosa 0.4 (0.27), skup. s prenosom 0.434 (0.304) milij din in znaša dividenda zopet 5 odstotkov. Afia-Ruše, združene jugoslovanske tvornlce acetilcna in oksigena v Rušah. Glaviilča '4ff":Toi-lančna vsota 10.0 (9.7), brutto donos 2.6 (2;06) dobiček za 1938 0.32 (J937 0.25), mUii,. dik, no F,roe"0su os,tane dobička le 0.276 mil^din (1937 izgube 0.041) milij. din. Acroput, Belgrad. Pri glavnici 9.0 milij. din je znašala bilančna vsota 18.2 (16.8) milij. din. Letala ni motorji so bilancirani s 9.6 (7.2) milij. din Pri brutodonosu 20.8 (17.3) milij. din je znašal 'čisti dobiček 0.56 (0.45) milij. din. And. Jakil, industrija usnja in čevljev, Karlovec. (.lavnica 5.0. Bilančna vsota 15.56 (15 83) čisti dobiček 0.02 (0.126) milij. din. Ivančica, tekstilna industrija, Zagreb. Glavnica 3.0 bilančna vsota 19.15 (14.26), čisti dobiček 0.027 (0.09.)) milij din. D. d. za ribogojstvo v Zagrebu. Glavnica 7,2, bilančna vsota 21.7 (21.14), čisti dobiček 1.03, s prenosom 1.34 (1.11) milij. din. Jugoslovanska Scoeller-Bleckmann-Phonix jeklo, d. d., Zagreb. Glavnica 1,0, bilančna vsota 6,4 (5,9) izguba 0.4 (0.426) milij. din. Elin, jugoslovanska d. d. za električno industrijo, Zagreb. Glavnica 3.5, bilančna vsota 12.0 (9.35), brutodonos 3.6 (3.0), čisti dobiček 0 143 (0.12) milij. din. Rave, kemično - farmacevtska industrijska in trg. d. d. v Zagrebu. Glavnica 1.25, bilančna vsota 3.7 (3.7), čisti dobiček 0.08 (0.06) milij. Pilot, d. d. za gradbeno industrijo, Zagreb. Glavnica 1.0, bilančna vsota 3.5 (3.65), čisti dobiček 0.007 (izguba 0.008) milij. din. Zedinjena zavarovalna d. d, Belgrad. Glavnica 6.0. bilančna vsota 85.8 (81.455), čisti dobiček 051 (0.44) milij. din. Pogajanja s Švico. Ko se je švicarska trgovinska delegacija vračala iz Bukarešte v Beril, ee je za en dan ustavila tudi v Belgradu. Začela se je . spet pogajati s Priv. izvozno družbo za nakup 500 do 1000 vagonov koruze. Družba zahteva plačilo v devizah, od česar se naj porabi 20% kot odplačilo za stari klirinški dolg, 7% pa za plačilo jugoslov. finančnih dolgov v Švici. Ostalih 73% pa naj dobi naša Narodna banka. Ker zaradi višine odstotka za plačilo finančnih dolgov ni moglo priti do sporazuma, je bilo dogovorjeno, da se bodo pogajanja nadaljevala pismeno, ker je tudi morala švicarska delegacija čimprej odpotovati. Hrvatske gospodarske zbornice so Imele v soboto svoj sestanek v Zagrebu na inicijativo osije-ške Trgovinske-industrijske zbornice. Sklenile so osnovati stalni medzbornični delovni odbor, nadalje so zahtevale v posebni resoluciji, da vpošte-vajo privilegirani denarni zavodi v večji meri interese hrvatskega gospodarstva in hrvatskih krajev sploh, kar velja tudi za devizno politiko. Nadalje zahtevajo hrvatske gospodarske zbornice ukinitev Priv. izvozne družbe ter Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v sedanji obliki. Končno se zavzemajo za to, da naj bi se trgovci in obrtniki zavzeli po svojih prisilnih organizacijah za osnovanje trgovskih hranilnih in kreditnih organizacij, da bi prišli do kredita tudi mali trgovci. Zavarovalnica Rosija-Fonsijer. Za predsednika upravnega odbora družbe je bil izvoljen g. Vlada Ilič, v upravni odbor pa sta prišla na novo: Damjan Brankovič, podpredsednik uprave Jug. združene banke v Belgradu ter inž, Tomo Knez, industrijec iz Ljubljane. Komisionelno žrebanje vstopnic na Ljubljanskem velesejmu bo 12. junija. Izžrebane bodo vse prodane vstopnice razen legitimacij ljubljanskih, razstavljalskih, uslužbenskih in inozemskih. Vsaka vstopnica ima kupon, na katerega bo lastnik napisal svoje ime, ga odtrgal od vstopnice ili vrgel v zapečateno žaro glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Vsak obiskovalec naj vstopnico shrani. Vrednost dobitkov znaša približno 100.000 din. — Dobitki bodo razstavljenei ca velesejmu v paviljonu — »K«. Znižane cene na železnici se bodo moglo poslu-žiti vsi, ki bodo potovali na letošnji velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumene železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in s staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 31. maja do 12, junija, vračajo pa se od 3, do 17. jun. Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki url In povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočilo Izvedbo tega kongresa! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■murni Nemški potnik in turisti dobe 10 kovanih mark pri odhodu. Pooblaščeni zavodi lahko prodajajo po okrožnici Narodne banke nemškim potnikom in turistom pri odhodu iz naše države do 10 nemških mark v kovanem denarju za dinarje, ki izvirajo od prvotno realiziranih turističnih čekov na nemške marke. Z ostatkom je postopati dalje po okrožnici št. 54 z dne 26. junija 1936 (izročiti se morajo neporabljeni dinarji naši Narodni banki, da jih obračuna z Berlinom). Nemški kontingenti za sadje. Nemške pristojne oblasti so odredile za 2. četrtletje 1939 nasled-n|e 'i0nllngeiite za uvoz iz naše države: vino 15.(K)0 mark, breskve 70.000, češnje 70.000 mark, A™'000,' zxfeni ,iž°' 30.000, zelena paprika 30.000 mark. Ni bilo pa odobrenih nič kontingentov za jagode in paradižnike. Vpis v zadružni register; Zadruga »Krekov delavski dom« na Duplici, r. z. z o. jamstvom) predsednik Bore Mavricij), Dom cestnih železničarjev, z. z o. jamstvom, Ljubljana (predsednik Rodman Herman), Stavbna zadruga »Naš dom« v Radomljah, z. z o. jamstvom (prvi član uprave Roje Fr.), Lesna zadruga na Rakeku, zadr. z om. jamstvom ((predsednik Fatur Lado), Hranilnica in posojilnica v Sv. Jakobu v Slov. goricah, zadr. z om. jamstvom (prvi član načelstva Cujnik Mirko), Obrtno čevljarstvo »Ljubelj«, zadr. z om. jamstvom v Tržiču (predsednik Mokorel Ivan), Kreditna zadruga z om. jamstvom Zagorje ob Savi (predsednik Čobal Melhijor). Borze Dne 24. maja« Denar Angleški funt 258 .. Nemški čeki <3.80 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,619.238 din. Ljubljana — Uradni tečajii ■ • • »- ■ • • • London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Milan-Trst 100 lir , . Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg . , Zasebni kliring: Ljubljana: ■•, , , Berlin 1 marka Zagreb: f , »f , , ., .j Berlin 1 marka , Solun 1 drahma a Praga 1 krona , 206.17— 209.37 116.40— 118.70 4385.50—4445.50 695.00—1005.00 231.95— 235.05 1771.37—1789.13 749.50— 761.50 13.70-13.90 • ••••• i i • ■ ■ a 13.70—18.90 31.25 blago 1.49 blago Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt - . . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev fSeneva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg • • • ■ • ■ • • 256.40— 259.60 144.81— 147.11 5458.13—5518.13 1236.72—1246.72 2042.50—2980.50 932.11— 944.11 v 10- Pariz 11-755- London 20.775, Newyork 443 75, Bruselj 75.50, Milan 23.35, Amsterdam 238.50, Berlin 178.025, Stockholm 107.025, Oslo 104.40, Kopenhagen 92.75, Praga 15.25, V ar-83 7d, Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helsingfors 0.1575, Buenos Airee 102.625, Sofija 540. Vrednostni papirji Vojna škoda; Tajni agent X-9 KINO SLOGA tel. 27-30 I. del Moderni gusarji Ob 16., 19. in 21. uri Senzacijski kriminalni film v dveh velikih delih po istoimenskem no-vinskem strip romanu. Režija: Ford Becba in Cliford Smith Mitropa in Lufthansa v protektoratu Službo jedilnih in spalnih vagonov na vseh progah bivše Češkoslovaške republike je do sedaj vršila znana mednarodna družba WaKoiis-Lits pri kateri je bilo zajiosleno izključno češko osebje Nove razmere, v katerih živi češki narod, so prinesle kakor povsod tudi tu veliko spremembo ki je bila izvršena v teh dneh ob izmeni voznega reda, ko je službo jedilnih in spalnih vagonov z vsem inventarjem j>revzela rajhovska Mitropa, čisto nemško podjetje, ki je tudi v tesni zvezi z nemškimi državnimi železnicami. Mitropa služi s svojim osebjem potujočemu občinstvu na vseh progah v Protektoratu kakor tudi pri mednarodnih zvezah čeških železnic z inozemstvom, ki so zaradi posebnega zemljepisnega in gos(>odarskega položaja jako številne. Vse danes znane okoliščine dokazano govore da je že rešeno tudi vprašanje češkega civilnega m privatnega letalstva. Nemška oblast je ob pre-vrntnih dneh meseca marca poleg vsega vojaškega materiala prevzel v svoje roke tudi češko civilno letalstvo na ta način, da je ves inventar, med njim tudi privatna letala in civilna letališča, proglasila za svojo last in razpustila vse letalske družbe in števdrie aeroklube, v katerih je bilo včlanjeno nad 3).000 članov. Kljub temu pa se je s češke strani mislilo, da jim bo ob otvoritvi letalske sezono po dogovoru dovoljeno vršiti mednarodno letalsko službo s svojimi letali in pod svojim narodnim znakom, toda vse te nade so se sedaj razblinile Nemška Lufthansa že delj časa vzdržuje redni promet zaenkrat samo iz Prage v Berlin in na Dunaj za ostnh mednarodni promet pa namreč še vedno ve.js naročja o zaprtih zračnih niejuh, ki jo je iz- dal maršal Goenng in s katero je prepovedano vsako preletavanje ozemlja Protektorata. In danes m dvoma, da bo tudi ta promet, čim se bo otvoril. vršila samo Lufthansa v svoji režiji Češko civilno letalstvo - ponos vsega naroda — je danes pokopano, kar pa je jako obžalovati, saj je bila priznana varnost čeških letal in splošno znana spretnost njenih pilotov. A tudi celotno češko gospodarstvo je utrpelo nenadomestljivo izgubo, saj je bila češka letalska mreža razpletena do večine evropskih držav, med njimi'tudi do Jugoslavije, in obrat tega prometa je segal letno v težke milijone danes tako iskanih deviz, ne upoštevajoč pri tem neprecenljive vrednosti in učinkovitosti propagande, ki jo vsak soliden letalski promet za svojo domovino mimogrede izvrši in ki gre vedno na račun splošne koristi. B. Gospodarske vesti iz Slovaške Slovaški finančni minister dr. Pružinsky je izjavil časnikarjem, da znašajo mesečni državni izdatki Slovaške okoli 100 milij. kron, dohodki pa okoli 90 mi-hj. kron. Računati pa je na povečanje dohodkov v drugi polovici eta zaradi vnovčenja žetve. Država bo uvedla tudi nekatere monopole in bo tudi poenostavila davčni sistem. Pred mesecem dni je začela Slovaška narodna banka žigosati bankovce po 500, 1000 in 10.000 kron. Za te bankovce je namreč veljalo prejšnje zlato kritje v Češkoslovaški, dočim so bili bankovci po 10, 20, 50 ui 100 kron državni denar. Velikih bankovcev je bilo žigosanih na Slovaškem za 833 milij. kron, od lega samo v Bratislavi 250 milij. kron. To žigosanje je važno, ker bodo na osnovi tega zahtevali Slovaki del zlatega zaklada, predvsem pa ono zlato, ki se nahaia v Anguji ter pn banki za mednarodne obračune v Ljubljani 459.50—462 v Zagrebu 461 —462 Ljubljana. Državni papirjj: 7% inv. pos. 09 ,c™: ^arji 59,50-61, vojna škoda promptna. ^Vi62^. bcg1' obv- —89, dalm. agrarji 86 P08" 101-1°2« 7% Bler. pos. 92.50 -9350^ 7% pos. DHB 99 denar, 7% stat), pos. Z?u ,v Delmce: Narodna banka 7.40 denar, Trboveljska 183—193. ' r£agreb- Dri PaP'rji: 7% invest, pos. 99,50-1 ATi AroS/?rl\ 6?-60-50' vojna škoda promptna 401—4b2 (461), begluške obveznice 88—89 (89).. (86.50), 4% sev. agrar i 60.62, 8% Blerovo posojilo 100-101, 7% Blerovo posojilo 92.75-93.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 98-99. Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212 denar Trboveljska 185-187.50 (185), Gutman« 53 blago, Sladk. tov. Osi.jek 75-90, Osij. livarna lbO denar, Isls 25 denar, Jadr. plovba 315 blago. , ..»v,-.., ..livinolij sejmih r „ ,,. ■,. *tuifVjI živinski sejem 16. maja 1939. Prigna- i oti, Novem mestu, Pre-valjali in Ptuju. Največ članov jo imela železničarska zadruga v Ljubljani, in sicer 3.708, in je izdala nad 7 milijonov posojila svojim članom. Te številke so lahko na prvi pogled kaj suhoparne in brez vsebine. Vendar pa povedo prav tako na prvi pogled tudi tole: socialna zavest med našim državnim nameščenstvom je lepo razvita in raste; gospodarsko stanje državnih uradnikov je zelo šibko in je zato uradništvo prisiljeno posegati zmeraj bolj po sredstvih samoobrambe; življenjski položaj našega uradništva v Sloveniji je ustaljen že več let na isti ravnini, ki se je že približala svoji skrajni meji, na kateri se še komaj ohranja in drži. Ta ustaljenost, ki je lahko že blizu napetosti, pa lahko vsak hip omahne, in to se gotovo že čuti v vsej naši trgovini, ki še tako trdno potrebuje kupca-uradnika. Vode povsod upadajo Ljubljana, 24. maja. Ze v torek popoldne je bilo vidno, da vode na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju nekoliko padajo. Najbolj vidno je bilo to pri Savi, ki je kaj hitro popustila, zlasti v gornjem teku, v dolnjem pa bi tudi, če ji ne bi Ljubljanica in Bistrica donašali toliko vode. Davi pa je bilo opaziti znaten padec vode tudi pri Ljubljanici. Od najvišjega stanja vode, ki je bilo v ponedeljek popoldne, pa do danes je Ljubljanica padla približno za pol metra, približno toliko pa tudi njeni pritoki Iška, Išca, Prošca, Mali Graben in Gradaščica ter 6eveda tudi vsi manjši potoki in jarki na barju. Voda 6e je počasi začela umikati tudi s Haupt-mance, kjer je pustila zaenkrat le velike luže, in celo iz Lip, ki so pri vsaki povodnji na barju najbolj prizadete, voda počasi odteka. Iz Borovnice nam poročajo, da je voda tam tudi zalila precej polja, zlasti 6koraj vse polje, kar ga je pod glavno cesto. Je pa škoda tam manjša, ker je svet itak bolj močviren in višje ležeče njive niso prizadete. Okoli Bevk voda še vedno stoji, je pa upati, da se bo kmalu odtekla. Kmetje imajo rahlo upanje, da ta povodenj morda le ne bo toliko škodovala fižolu in krompirju, kakor je prvotno kazalo, uničena pa je seveda trava, tako da bo le malo sena. V Ljubljani in ljubljanski okolici je nevarnost hujših povodnji zaenkrat odstranjena. Da«w je,v Ljubljani jasno in sončno vreme. Hujšo škodo na Ljubljanskem barju je Ljubljanica povzročila pod Ljubljano Okoli Fužin. Tam je »uničena prav vsa trava, Ljubljanica je na travnike nanesla ogromno proda in blata, tako da vsaj s prvo košnjo ne bo nič. Toda tudi pri Fužinah je voda začela odtekati in je Ljubljanica do popoldne padla približno do 30 cm. Silen prelom oblakov nad Jeruzalemskimi goricami Sv Miklavž, 22. maija. Kraji Jeruzalem, Svetinje in posebno Sv. Miklavž pri Ormožu, so bili v nedeljo popoldne obiskani od močne nevihte. Po hudem nalivu v soboto ponoči se je v nedeljo zjutraj razčistilo nebo in obetalo lep majski dan. Okoli poldneva pa eo nad severozahodnim obzorjem začeli vstajati črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Zapihal je mrzel veter in prve debele kaplje so pričele padati; ljudje so s strahom zrli v nebo. Močan blisk je presekal oblake in C I S TEK Smrt starega lovca V naslonjaču je sedel in z brado, sklonjeno na prsih, je čakal večerjo v tišini, ki jo je razumela vsa družina,kajti bil je najmanj skrivnosten človek na svetu. Ura na steni je bila: pol sedmih. Maubert je imel še pol ure trpljenja. Naenkrat je dvignil svojo glavo starega Galca z dolgimi brki in vzdihnil: • »Bojim se dveh sedmič.« Ob petinsedemdesetem letu je bilo z njim skoraj pri kraju. Žena je skomigala z rameni, mislila na prednike, ki so umirali s sedeminsedemdeseti-mi leti, in vpila: »če ne boš počenjal neumnosti, boš lahko živel še deset let.« Vsak dan je ponavljala ta stavek, a ni je hotel poslušati. Ko je bila izgovorila, se je dvignil in začel hoditi po sobi in premikati ustnice, kot da bi molil. Zapazil je Sabino, najmlajšo hčer, tisto s smehljajočim obrazom in po ramenih nakodranimi lasmi: z grozo je strmela vanj. Ta strah pred smrtjo se ji je zdel sicer odvraten in otročji, bolesten, vendar upravičen, kajti mislila si je: »Kaj bo taka duša mogla delati na onerh svetu?« . ..... j Maubertovo otožnost je neprestano oživljal dogodek, ki je včasih vso vas napravil mrzlično, ob tej žalostni uri med dnevom in nočjo se je razlegal glas iz zvonika kot velikanska solza. Kdor ga ni slišal, se je kmalu tresel: glas se je vračal kot žalosten opomin. »Cujl K mrliču zvoni? Kdo je umrl?< »Kdo je umrl?« Ce je šlo za mladeniča, je vzdihoval. Ce je llo za starca, je trepetal. Da je odvrnil svojo bolečino, sta mu bili dve stvari: miza in lov. Požeruh ni bil, pač pa sladko-snednež in izbirčnež. Služabniki so zatrjevali, da v najboljših hišah v okolici, celo na gradu Nervain, niso pripravljali takih jedi kot pri njem, tako dobro pripravljenih, pa naj so bile to ribe, divia-iina, medjed ali slaščice. votlo bobnemje groma je sprožilo ploho, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Naliv je traial dobro uro. Po hribih je voda drla v doline in v pičli jx>1 uri so bile doline polne vode. Največ je trpela dolina, v kateri leži Sv. Miklavž Po tej dolini je tekla reka dobrih 60 m široka in globoka povprečno 1 m Silni pritisk vode je podiral in odnašal vse, kar je bilo na potu. Voda ,je nenadoma vdrla v hleve, tako da so morali začeti reševati živino z naiivečjo naglico. Hiše in hlevi so bili obdani od globoke vode ter je bilo reševanje živine zelo otežkočeno. Povodenj je povzročila tudi veliko gmotno škodo. Travniki so skoraj uničeni, ker je trava blatna. Po vrtovih in njivah so hudourniki izkopali globoke jarke in odplavili zemljo v dolino. Prav občutna je pa škoda po goricah, posebno tam, kjer je bila opravljena druga kop, ker je tukaj voda s podvojeno silo kopala jarke vsevprek in odnašala zemljo. Po prvem najhujšem nalivu je dež popolnoma prenehal, proti večeru pa je spet začelo močno lili in je lilo skoraj vso noč, tako da se je bati še hujšega. Precenska župnija pod vodo Prečna, 23. ma^a. Kakor pred petimi leti, tako je spet prečen-ska župnija pod vodo. V vaseh Zalog, Loke, Sela in Hruševec vdira voda v hiše. Po vseh drugih vaseh so kleti in hlevi polni vode Celo v šoli v Prečni so kamenški gasiloi z motorko črpali vodo iz kleti, kjer je je bilo nad 1 m. Trava je vsa pomazana, krompir — že četrto leto kupljeno seme — je uničen. Prav tako vsi drugi pridelki. Ceste se trgajo, bregovi se rušijo Zveza med vasmi je pretrgana. Dežuje šo naprej, vode naraščajo V Ločnem je strela udarila ponoči v Klinar-jevo hišo. Vse je zgorelo. Sosedje so komaj pomagali. da ni še gospodar zgorel. Rešili so ei le golo življenje. Hudo neurje nad Dravsko dolino V ponedeljek 22. t.m . med pol 11 in 11 se je utrgal oblak nad Sv. Ožbaltom proti Selnici. Potoki, ki so že prej zaradi deževja narasli, so prestopili bregove, nesoči s seboj pečine, hlode in drva. V Sv. Ožbaltu so reševali les, pri tem trije ljudje, 2 kmeta in 1 kmetica, ki so utonili. Pot na Sv. Duh. feturmova graha, je popolnoma zasuta. V Jurkovem mlinu jo do stropa peska, . tako da bo neraben Zasulo je Šturmov vrt Veliko strahu so prestali pri Štanglnu, kjer je potok udri kar po cesti proti poslopju, in je bilo naenkrat vse okoli podobno jezeru. Voda je bobnela v klet, sodi so plavali po kleti. Na obeli straneh hiše so stali avtomobili, ker niso mogli čez razdrto cesto. Proti večeru so cesto za silo popravili, tako da so se avtomobilisti odpeljali.. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana — številka čekovnega računa je: 11.711. Poplavljeni travniki in vrtovi za šolo pri Sv. Miklavžu. Pri obedu ni izgovoril nobene besede in prav nič ni pazil na pogovore gostov; toda, če je kdo govoril o lovu, je odložil vilice in začel pripovedovati s hitrim in navdušenim glasom — besede je spremljalo prav toliko kretenj — o dogodivščinah, ki so imele vedno isti razplet: na nosu je skrivil kazalec in delal znamenja, kot da pomerja na ptiča ali na četveronožca, nato je pa posnemal bevskanje ranjene živali. Vzgojil si je učence z velikimi rokami, velikimi nogami in širokimi rameni, ki so bili prav tako nadarjeni kot on. Skozi šestdeset let je letal s svojo slavno četo po gozdovih, ali sedaj so bili vsi tovariši mrtvi in je streljal sam, včasih pa z grofom Nervainom, ki so ga preprosti ljudje klicali za gospoda Bernarda. V zimskem jutru si pogosto slišal tam zunaj krik, o katerem se je zdelo, da prihaja od kakega pijanega ptiča, krik radosti. Maubert" je klical pse in se z očiščeno puško in lovsko torbo preko ramen pridružil gospodu Bernardu. Rekel je besedo ženi v slovo; dolgo časa mu je sledila v mislih. V spominu je gledala prizor, ki ga je videla na potovanju ob oknu brzovlaka: ptič prhuta s krili nad prostrano zemljo in dva človeka koračita z velikanskimi koraki, ali zdi se, da se niti ne premikata. Med starim Maubertom in gospodom Bernardom je bilo pravo prijateljstvo. Nikdar ni sreča enega vznemirila zavist drugega. Na poti sta govorila malo in še to skoraj vedno le enozložne besede. Zdelo se je, da okrog sebe ne vidita nič, ali čutila sta bolje kot vsakdo, kako lep je svet, ko jutranja zarja pošilja nad reko bele meglice. Znala sta iznenaditi minuto, ko se črta v zraku izoblikuje kot v zapaljeno slamo. Nato sta zapustila kraje, kjer prepevajo divji petelini, da sta stopila v kraje, kjer vse šumi od divjih klicev in krikov. Včasih je Maubert takole začenjal svoje pripovedovanje: »Tisti dan. ko smo videli hermelina ob obrežju ribnika v Vaurayu...< »Ali še: »Tista košuta, ki smo se je usmilili zaradi njenih treh malih...« Mauberta je bilo sram, priznati gospodu Bernardu, da se boji, da bo moral umreti, in je pogosto govoril: »Dobro bi bilo, da bi vedno živeli, ali ne?« In oni je odgovoril: »Pri moji veri, da.« Tako dobro je poznal nebo in oblake, lune in zvezde, vzhodnik in zapadnik, da so ga otroci zvečer lahko spraševali, kakšno vreme bo naslednji dan; nikoli se ni zmotil. Kakor je bil navajen tihote in preže, pa se je v mislih često pogovarjal: »Zjutraj sem si dejal: ,Stari, dobro bi bilo, da bi pogledal v Barriers, ali je kaj jagod, kajti prišlo bo deževje in polž^ bodo vse požrli.'« Nevarni rtič se je podvojil, številke sedem in setemdeset in osem in sedemdeset so se izbrisale. O počitnicah so mu nečaki iz Pariza govorili: »Nič se ne spreminjaš.« Res je bilo. Vedno je imel še ravno postavo, obraz Vercingetoriga z licem, brazgotinastiin od gub. Vzdihoval je: »Moj konec se bliža. Zjutraj sem si rekel: ,Stari, pripravi sel'« Nihče ni vedel, kakšen pomen je imela ta beseda zanj. Ko je obhajal Veliko noč, si je s sladkorjem umil lase, da ga ne bi spoznali. Ni mogel verjeti, da Bog ne gleda na človekovo zunanjost kot kak general na uniformo svojih vojakov. Menil je, da je kot vojak, ki mu ni dano, da bi od blizu videl svojega generala, a ki ne bo zamudil prilike, da ne bi obračunal s topovsko kroglo. Kljub svoji sladkosnodnosti pa je oh petkih rajši pojedel samo kos kruha namesto unče mesa. Bil je sebičnež, ali ni mu manjkalo dobrote in je pustil v miru živeti najemnike, ki niso plačali najemnine že dvajset let. »Račun je napravljen,« je govorila Sabina, »ne pozna ne sovraštva, ne zamere, ne zavisti in ne tistega žolča, ki tako pogosto moti srca nekaterih pobožnjakov. Račun je napravljen, morda jo Bogu prijeten.« Nikoli ni videl umirati otroka, prijatelja, zato je bilo zanj življenje sladko kot sad brez koščice. V dvainosemdesetem letu je družina hotela zvedeti, ali je treba njegovega dovoljenja za lov. »Mislim, da ne vidi več dosti«, je rekla žena. Tri kosilu ga je vprašala: »Boš letos hodil na lov?« Uprl je vanjo svoje žalostne oči in dejal: »Končano je, sem prestar.« Zvečer pa je našel poleg krožnika majhen list in oči so se mu začele svetiti. Začel je pri- povedovati o zasledovanjih pred dvema letoma v Železnih gozdovih v družbi z gospodom Bernardom. >On je ubil svoj par slok, on je dober strelec, jaz sem pa imel kot metulje pred očmi in sem si govoril: »To je konec koncev.« Nenadoma zagledam nekaj kot kak blisk... Nenadoma zagledam kot dva bliska... Pan. Streljam. Otroci, bila je brinovka, samica in samec.« Zganil .je prtič in nadaljeval: »Ker je danes praznik, bomo izpili nekoliko kartuzijanca.« Tedaj je zazvonil mrtvaški zvon kot slabo znamenje. Žena je začela prestavljati stole, se razburjala, odpirala in zapirala omaro, preklinjala ljudsko navado, ki z zvonom objokuje smrt kristjana. Kljub tem zvijačam je slišal znamenje. Videl si ga v očeh, v katerih je ugasnilo veselje. Umrl je neko jutro v dvainosemdesetem letu brez trpljenja. Na malem pokopališču v Barriersu je imel gospod Bernard govor. Vsa družina je bila navzočna, stari in mladi,"kmečki in pariški. Ljudje z dežele so razkriti stali nepremično, kajti trdi glas gospoda Bernarda je imel nek ganljiv naglas. Govoril je o lovskih dnevih po visokih krajih s svojim starim prijateljem. Hvalil je njuna skrivnostna srečanja, sončno prikazen, ko sta se vračala iz gozda, lepoto neba v somraku. Govoril je, kako srečen je bil pokojni in kako je ljubil svet. Nato je sklonil glavo in zavzdihnil: pomiloval je ubogega prijatelja. »Nikoli več ga ne boste videli z njegovimi bledordečimi škornji, z lovsko torbo na ramenih, da hi koračil z velikimi koraki po potih vaše vasi. Nikdar več ne bo stopal po svojih žitnih poljih ob žetvi in po vinogradu ob trgatvi. Njegovi prijatelji ga ne bodo več slišali, da bi ob nedeljah v cerkvi veselo prepeval, njegov prostor bo ostal prazen.« Veter je pihal, rastline je pokrivala slana. Gospod Bernard je končal svoj govor, nato pa vzkliknil: »Zbogom, Maubert!« V tistem trenutku se je razleeel po Po'iu R'rn! iz puške. Vsi ljudje so vzdignili glave. V taki tišini je ta hrušč zvenel kot tuj odgovor besedam gospoda Remarda. Zdelo se je, kot da mu stari lovec ugovarja, da je sedaj našel kraj, še lepši od polj, pokritih z vinogradi ali z žitom, kjer se je sprehajal z neizmernim veseljem, čudovito iskanje. (Jean Christophe.) novice Koledar maja: Gregorij VII, papež; Ur- Četrtek, '25. ban I., papež. Petek, 26. maja: Filip Nerij, spoznavalee; Marija Ana, devica. Prvi krajec ob 0.20; Herschel napoveduje lepo vrenie. Novi grobovi •f Gdč. Oražem Katarina. Dne 23. maja 1930 je v 72. letu življenja v hiralnici v Mengšu po groznem trpljenju, očiščena in potolažena z Bogom umrla gdč. Oražem Katarina, zasebnica. Pogret) 1)0 v četrtek ob pol 10 dopoldne. Življenje pokojnice je bilo vsem, ki so jo poznali, zgledno. — Priporočamo jo v molitev! Žalujočim naše sožalje! ■f" Na fior. Kmnenrah pri Prečni je umrl dijak Burka t Anton. Bil je priden in vesten fant. Prehladil se je, ker je vsak dan in v vsakem vremenu hodil v Novo mesto v gimnazijo od doma, kamor je imel nad eno uro daleč. Dl CSIBbOiJ™ preizkušeno sredstvo BRBNORIN. Navodila v drogeriji KANC Ljubljana, Židovska ulica 1. _ Kmečka zveza sv. Jurij pri Celju priredi kmečki tabor na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja 1939. V nedeljo, 20. maja kresovanje ter igro. »Mlinarjev Janez«. V ponedeljek, 29. maja ob 8 sprejem na kolodvoru, ob 9 sveta maša. Po sv. maši tabor, popoldne nastop združenih pevskih zborov in igra »Mlinarjev Janez«. Vabimo kolesarje, konjenike, narodne noše in skupine na okrašenih vozovih. — Okrožnica »Začeti je treba!« Ker nam je pošla prva in druga številka okrožnice »Začeti je treba« in ker jo nujno potrebujemo, zato prosimo članice KA, ki imajo obe številki dobro ohranjeni, ako jih takoj pošljejo na Zvezo katoliških natne-ščenk, Masarykova 12, Ljubljana. — Velika tatvina pri Logatcu. Te dni je bil izvršen drzen vlom v vasi Brod, v občini Dolenji Logatec. Neznani tatovi so vlomili v hišo posestnika Franca Miheliča in odnesli 4100 din gotovine, več zlatnine in srebrnine, šest hranilnih knjižic 7. vlogami v okroglem znesku 150.000 din dve vojni škodi, vredni «00 din, in zavarovalno polico pri »Feniksu« glasečo se na 14 000 din in še druge listine. Mihelfič je bil oškodovan za približno 180.000 din. toda vse hranilne knjižice so vinkuli-rane in prav tako mu polica ne bo pomagala nič. Kljub temu pa trpi Mihelčič še najmanj 20.000 din škode. Te tatvine sumijo nekega brusača, starega okoli 30 let, ki so je klatil tam okrog. Botrice - botri I Birmanska (larila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki Jos. EBEHLE (švicarske ure,'"ztatnUra* srebrnina itd.) Ljubljana, Tyrleva 2 (palača hotela »Sion«) _ Kopališko zdravljenje vojnih invalidov se bo tudi letos vršilo v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu Zdravljenje 6e bo pričelo v začetku meseca julija tega leta. Prošnje je vložiti čim-preje. Tozadevna navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih ni-čelstvih, mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politika in narodno zdravje kraljevske banske uprave. OR 50-LETNICI USTANOVITVE ZA BIRMO OBE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH LUD. ČERNE Ljubljana, Wolfova ulica 8 — Vrba — Prešerni — Prešeren — Rojstni dom — jc naslov knjižici, ki sta jo spisala univ. prof. dr. Fr. Kidrič in F. S. Finžgar. Knjižico, ki so jo prodajali ob odprtju Prešernove rojstne hiše, se sedaj dobi tudi v ljubljanskih knjigarnah (Jugoslovanska knjigarna, Nova Založba, Tiskovna zadruga) in slane 5 din. Knjigarne jo prodajajo brez kakega dobička, kajti ves izkupiček je namenjen za Prešernovo rojstno hišo in njeno oskrbo. Zato pridno segajte po njej, saj je v njej v kratkem vse, kar mora slovenski človek vedeti o Prešernu in njegovi okolici, duhovni in materialni, — Obilna Novo mesto ter novomeško Tufsko-prometno !n olepševalno društvo priredita v okviru pomladanskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija lepo razstavo. Namen razstave je propaganda za obisk lepe Dolenjske, ki v polni meri zasluži več pozornosti v tujsko-prometnem oziru. Kdor bo enkrat spozna! krasne pokrajinske predele naše Dolenjske, se bo vedno zopet rad vračal, — Jeleni delajo škodo v Prekmurju. Iz ša- lovcev poročajo, da prehajajo zadnje čase z madžarskih lovišč Jeleni na naše ozemlje in delajo veliko škodo po njivah in poljih šalovske občine. Kmetovalci iz vasi okrog Salovec in Hodoša zahtevajo, da se dovoli odstrel jelenov tudi sedaj, da se prepreči nadaljna škoda. — Brez težav deluje Daraiol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja krogljic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice. — V SluZbenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine od 24. t. m. je objavljen »Ukaz o pretvoritvi nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru v popolno«, dalje »Uredba o izdajanju garantnih pisem izjemno od predpisov čl. 88. zakona o državnem računovodstvu«, »Pravilnik za izvrševanje določb točk 2., 3., 4. !n 6. odstavka 1. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem 6kladu v državnih, banovinskih, mestnih bolnišnicah, bolnišnicah soc. zavarovanja in zasebnih bolnišnicah«, »Naredba za plačila po t. 11, § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem »kladu«, »Telefonski promet z Italijo« in »Sprememba pravilnika o poslovanju v obrtu izvoščkov radovljiškega okraja«. Preko 10.000 zdravniških priznani I Zeleznato KINA-VINO ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV, Izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po nasledn|ih cenah i litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'-. Reg. S. br.3WQ od 24. ". mM. cbi&avi rBinuBTmniDimniuuitmiiuiBJ» _ Za priljubljeno binkoštno romanje na Trsat z izletom po morju v Malinsko na otoku Kr-ku v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze, se lahko priglasite šc danes in jutri. Pridite osebno po izkaznice. — Kdor od pravočasno priglašenih romarjev ni prejel izkaznice, bo na vlaku dobil drugo, — 7 romarjev je nujno zadržanih; vrnili so izkaznice in jih žele prodati v izgubo. Kdor se eanima zanje, naj se zglasi v pisarni. Prijave in vsa pojasnila v pisarni »Po božjem svetu«, Ljub-l'ana, Sv. Petra nasip 17. — Prostovoljna gasilska četa v Smolenil vasi fr! Novem mestu, obhaja dne 29. maja 10 letnico ibsloja in obenem blagoslovitev nove motorne brizgalne, ki ji kumuje g. ban dr. Marko Natlačen, Ob 9 sprejem sosednjih gasilskih čet in gosto.v. Ob pol 10 sprejem g. bana dr. M. Natlačena. Ob lO sv. maša. Po sv. maši blagoslovitev brizgalne. Ob 2 nastop s prostimi vajami. Po nastopu vrtna veselica. Ker je čisti dobiček namenjen za plačilo motorne brizgalne, vabimo vse tovariše in prijatelje gasilstva k obilni udeležbi! — živinskih sejmov v Laškem ne bo. Rndi zopelnega pojava slinavke in parkljevke na področju občine Laško do preklica ne bo na občinskem po.dročju ne živinskih in ne kramarskih sejmov. Binkoštni sejem, ki bi imel bili dne 25. maja, zato odpade, — Preklican razpis zdravniške službe, Z odlokom z dne 15. maja 1939, I. št. 5572-1 je kraljevska banska uprava razpisala mesto zdravnika združene zdravstvene občine Št. XIj v Slov. goricah v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Razpis tega mesta se s tem preklicuje. togmigitiuiin^^ * V Dubrovniku, ki slovi po svojih zgodovinskih starinah, iimajo sedaj posebno afero. Mestni magistrat hoče namreč podreti del starinskega mestnega obzidja ter tam nekemu trgovcu postaviti trgovino. Javnost se je zoper to namero uprla, nakar je posredoval konservator Kosta Strajnič, ki je po dolgem prerekanju predlagal kompromis: Zid naj bi se tam začasno podrl in tam postavila trgovina. Ko pa bi bilo mogoče za trgovino dobiti prostor drugje, naj bi se zid zopet zazidal. Javnost pa je sedaj huda še na konservatorja, Listi kličejo vso javnost na pomoč, da bi dubTovni&ke starine ostale nedotaknjene. ♦ Ricinusov sadež |e nevaren. Te dn! je v dubrovniško luko pripeljal neki italijanski parnik, ki je z njega pomagal skladati blago lulki delavec Stankovič. Ta jc med delom nekje v kotu parnika našel nekaj vreč čudnega sadeža, ki je bil kar dobro užiten. Mož je ves čas jedel tisto užitno reč in zvečer še domov otrokom nesel polne žepe, Vsi so jedli. Po noči pa jih je začelo prijemati. Morali so z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico kar 15 ljudi, ki so jedli ricinusov sadež, od katerega so sc zastrupili. V bolnišnici so sicer vseh 15 rešili, vendar so trije morali ostati še v bolnišnici, med tem ko ie drugih 12 moglo že domov. • Najdena granata raztrgala dva človeka. Iz Skoplja poročajo, da sta preteklo nedeljo v vasi Donje Sonje dva kmeta našla v zemlji zakopano staro vojaško granato. Granata ie bila kakih 50 kil težka Odnesla sta jo v skedenj, kjer sta jo hotela Ofdpreli, Granata pa je pri tem eksplodirala ter oba kmeta raznesla na drobne kosce. Vrhu tega je še skedenj do tal zgorel, * Boj s pobeglimi kaznjenci. Iz Požarevca poročajo, da so iz kaznilnice Zabela preteklo soboto pobegnili štirje kaznjenci, in sicer: Jožef Varga, Karlo Saban, Geza Poljakov, Štefan Zemnik. Ti štirje so napadli paznika Veselinoviča ter ga pobili, da je najbrže umrl. Potem pa so zbežali v gozd. Velike orožniške patrulje so šle takoj za njimi, V nedeljo okoli 6 zvečer so jih zapazili blizu državne žrebčarne Ljubičevo, Upravitelj je to takoj telefonično sporočil orožnikom, ki so šli takoj na delo. Ena orožniška patrulja je zagledala begunce, ko so bredli čez rečico Mrtvanja. Ker se niso hoteli ustaviti na klic, marveč so začeli sami streljati, so streljali tudi orožniki. Varga je bil pri tem ubit. Oni trije pa so zbežali. Kmalu pa je naletela na nje druga patrulja, ki je tudi streljala. Sedaj so se vsi trije udali. Vendar je bil Saban tako ranjen, da je umrl med prevozom v bolnišnico, pa tudi Poljakov bo najbrže umrl. * Huda avtomobilska nesreča se je 22 t, m. popoldne zgodila na državni cesti iz Zagreba proti Podsusedu blizu mitnice v Dolenji Illci. Po cesti sta iz Zagreba vozila dva avtomobila. Spredaj ja vozil velik tovorni avto, za njim pa osebni »vto-mobil znamke »Steyer«, Tovorni avto je na ovinku zavil na levo, hoteč kreniti na stransko cesto, v istem hipu pa je zavozil vanj osebni avto, ki je hotel prednjega prehiteti. Osebni avtomobil je s tako silo udaril v težki tovorni, da se je mali štirikrat v zraku prekucnil ter razbit obležal, V avtomobilu so bili štirje ljudje, katerim pa se ni nič hudega zgodilo. Vsi štirje so se sicer z avtom vred zavrteli po zraku in z njim padli na tla, vendar so bili le malo opraskani. Tovorni avto, pa je lc malo odrgnjen, * Metuzalem v Slavoniji. V vasi Vladkovec, blizu Našic je umrl kmet Stjepan Bertalan, ki je bil 105 let star. Daleč okoli so ga vsi poznali ne le po njegovi starosti, temveč tudi po njegovi prianosti. Mož se je vedno rad šalil, zlasti pa je rad zabaval mladino s svojimi šalami. Sicer je bil mož drugače trezen in priden, vendar je rad pil slivovko, češ da ga je slivovka obvarovala že marsikake bolezni, ker še nikdar ni bil bolan, * Strela udarila v cerkev. Velike nevihte, ki smo jih doživljali zadnje dni .pri nas, so divjale tudi na dalmatinskih otokih. V nedeljo ponoči je bila na otoku Braču silna nevihta med gromom in Poročali smo pred kratkim, da je te dni obhajal 80 letnico svojega življenja zaslužni narodopisni pisatelj, duhovni svetnik Ivnn šnšelj, in opisali njegove zasluge, ki si jih je pridobil zlasti s svojimi deli iz področja belokranjske folklore, katera je napisal tekom svojega dolgoletnega službovanja v Adlešičih. Ljubljana, 25. maja Gledališče Dremaš Četrtek, 25. maja: »Živi mrtvec«* Red Četrtek. — Petek, 26. maja: zaprto. — Sobota, 27. meiai »Žene na Nitkavuoriju«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Nedelja, 28 maja: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, — Ponedeljek, 29. maja: »Utopljenca« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, — Torek, 30. maja: zaprto. — Opera« Četrtek, 25. maja: »Falstaff«, Red A. — Petek, 26 majai zaprto. — Sobota, 27. maja: »Štirje grobjani«. Red B. — Nedelja, 28. maja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20: »Evgenii Onjegin«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek 29. maja; »Vse za šalo«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 30. majat zaprto. Radio Ljubljana Četrtek, 25. maja: 12 Bolgarska lahka glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kmečki trio ~ 14 Napovedi — 18 Svet v pesmi (Radij, orkester) — 18.40 Slovenščina za SlovencO (g. dr Rud. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje Sokola kralj. Jugoslavije — 19.50 Deset minut zabave — 20 Tercet Stritar poje ob spremljevanju harmonike (g. Stanko Avgust) — 20.45 Karel Hinko Macha: Maj. Spominski večer (uvodna beseda, recitacije) — 21.30 Cesar Franck: Simfonija v d-molu (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Drugi programi četrtek. 25. maja: Belgrad: 21 Pevski koncert — Zagreb: 20 Simfonični koncert — Bratislava: 20 Koncert skladb J. L. Bella — Praga: 20.45 Preno« iz Narodnega gledališča — Sofija: 20.55 Komorna glasba — Varšava: 22 Plesna glasba — Berlin: 21.30 Italijanske pesmi — Breslau: 20.15 Koncert RO - Budimpešta: 20.05 Koncert RO — Dunaj: 20.15 Pisan spored — Pariz: 20,30 Schiller: »Ma-ria Stuart«, drama. Prireditve fn zabave Javni produkciji gojencev glasbene šole »Sloge« bodo v četrtek, 25. maja in v petek, 26. maja v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici — Ljubljanski dvor. — Nastopijo gojenci solo-petja, klavirja, godal, pihal in trobil ter šolski zbor in orkester. Pričetek je vsakokrat ob 6 zvečer. Državna meščanska šola za Bežigradom priredi v soboto, dne 27. maja ob 7 zvečer v Šolski telovadnici lepo akademijo. Na sporedu so pevske in telovadne točke, dramatični nastopi in komedija »Obrazi iz sodobnega življenja«. — Spored bo bogat in pester. Občinstvo je vljudno vabljeno. Sestanki Krilanska moška kongregaclja proslavi binkoštno nedeljo, dne 28. maja god svoje glavne zaščitnlce Marije Pomočnice. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Popoldne pred slovesnim shodom ob 5 sestanek vseh članov v družben! dvorani v Križankah. — Vsakoletni celodnevni izlet napravi letos družba dne 4. junija v Komen-do in Tunlce. Na ta izlet opozarjamo že danes člane in prijatelje z družinami. Sestanki FO Sv. Peter ima drevi po šmarnicah redili sestanek. Udeležba za vse strogo obvezna. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek", Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 21 in mr. Koinotar, Vič. Poizvedovanja Izgubil sem evidenčno številko 2.966 od avtomobila v Ljubljani. Najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne na naslov: Gostilna Kovač, Prisojna ulica 5, Ljubljana. Proslava 80 letnice duhovnega svetnika Šašlja Vse pride enkrat na dan Morilec svojega brata prijet 30 let po zločinu, 24 ur prej, preden je zločin »zastaral« Zgodilo se je to v mestu Utali blizu Philadeb ph i je v Ameriki. V začetku našega stoletja sta na neki farmi živela brata William in Adam Hovard. Dobro sta ee razumela in sta v lepem soglasju gospodarila na posestvu. Bila sta daleč na okoli ugledna, ker sta bila vsak v svojem delu gospodarstva zelo spretna; eden je vodil poljedelstvo, drugi pa prodajo pridelkov. Pa se je v bližino naselila lepa in mlada vdova Silvia Sidney. Brata sta se oba zagledala v njo in prejšnje razmerje se je skalilo, postala sta ljubosumna drug na drugega. V maju leta 1909 — torej pred 30 leti — na je William nenadoma izginil. Izgubil se je in nobene sledi ni bilo o njem. Junija 1909 je Adam Hovard naznanil policiji, da njegovega brata že »nekaj dni dni« in da nič ne ve, kaj je z njim. Začela so se poizvedovanja in iskanja, pa vse brez uspeha. Slednjič le preživeči brat sprožil postopek, da se njegov brat VVilliam proglasi za mrtvega, kar se je tudi zgodilo. Sam pa se je leta 1910 poročil s Silvijo in začel z njo lepo in navidez urejeno družinsko življenje. Preteklost je bila pozabljena in na prejšnji farmi obeh je zacospodaril Adam Hovard sam S Silvijo je imel več otrok In žena mu je bila dobra gospodinja. V začetku se je sicer nekaj govorilo, da VVilliam ni izginil kar tako sam od sebe, toda ker ni bilo niti sledu o 8em sumljivem, so se govorice unesle in življenje je prineslo nove skrbi. V letih krize, ki je dosegla tudi Ameriko in v kateri je propadlo toliko far-merjev, pa se je Adamu l!owardu posrečilo, da je z veliko spretnostjo in pridnostjo vzdržal svoje gospodarstvo na višini. To je pri sosedih vzbujalo veliko nevošljivost, prišlo je tudi do kakih sporov, zlasti je Adama Howarda vzel na piko neki far-mer, ki Je bil llowardu dolžan večjo vsoto, katero je IIoward sedaj v stiski trdo terjal od njega. Slednjič je ta dolžnik na vsem lepem policiji ovadil, da se je ie pred vojno govorilo, da Adam IIoward ni tako nedolžen glede neznane usode njegovega brata Willif.ma. Policija je zadevo znova vzela v roke. Po daljših poizvedovanjih se je sum začel ožiti in Adam Hovard Je bil pokliran k zaslišanju. Ko 60 ga po 30 letih nenadoma In nepričakovano vprašali, kaj je z njegovim bratom VVil-liamom, je šestdesetletnega moža to tako pretreslo, da se je zgrudil pred policijskim uradnikom in priznal, da je svojega brata umoril. Pokazal je tudi mesto, kjer ga je pokopal. V resnic! so tam našli moško okostje, ki je na lobanji kazalo znake smrtnih poškodb Adama tlo\varda so vsega »kru-šenega odpeljali v ječo na stara leta. Aretirali so ga na zadnji dati. ko je bi! zločin za kazensko zakonodajo še »žive, naslednji dan bi bil že zastaran. ker tudi po ameriški zakonodaji zločini za kazensko preganjanje zastarajo v 30 letih. Gospodu duhovnemu svetniku so dne 24. t. m. priredili v Stični njegovi prijatelji ob 80 letnici intimno proslavo, da se spomnijo njegovega dela in se mu oddolžijo vsaj malo za njegov trud in požrtvovalnost. Na povabilo ljubeznivega in gostoljubnega opata stiškega samostana mil. g. dr. Avguština Kostelca, ki je tudi sam belokranjski rojak, se je v torek dopoldne zbralo v samostanu okrog 20 častilcev in prijateljev našega jubilanta, da v samostanskem zatišju proslavijo njegov pomembni življenjski jubilej. Ni treba posebej poudarjati, da so bili to predvsem Belokranjci. V Stično je prišel že pred njimi ludi jubilant sam. Ob 10 dopoldne so nalo vsi udeleženci prisostvovali v veličastni samostanski cerkvi sv. maši, ki Jo je daroval slavljenec sam. Po maši in kratkem ogledu samostana ter njegovih znamenitosti so se vsi zbrali v samostanski dvorani, ker je pozdravil jubilanta in vse ostale' opat g. dr. Koslclec in poudaril v svojem nagovoru, kako se je jubilant znal vživeti v razmere belokranjskega ljudstva in kako je vzljubil Belo Krajino, Jubilantu je nato izrekel česlilke bivši minister in direktor etnografskega muzeja dr. Zupanič, ki je omenjal njegovo delo na narodopisnem polju in njegove zasluge za slovensko folklorisliko. V imenu ljubljanskih Belokranjcev je sporočil jubilantu čestitke predsednik društva Bela Krajina dr. Bano. ki mu je pri tej priliki izročil diplomo častnega članstva društva Bela Krajina. Diploma je lepo umetniško delo akademskega slikarja Makslma Gasparija. Stolni dekan dr Kimovcc je izrekel jubilantu čestitke v imenu ljubljanskega škofa in stolnega ka-pitlja, ljubljanski župan dr. Juro Adlršil pa je pozdravil jubilanta v imenu Adlešičanov in kot njegov nekdanji učenec. Čestitke sta izrekla nato slavljencu g. prior Udnk In g župnik Stulnr v imenu njegovih nekdanjih duhovskih tovarišev in prijateljev. Jubilant se je glnjen zahvalil za čestitk? In za pozornost, predvsem pa je izrekel zahvalo inicia-torjema proslave opatu dr. Kostelcu in ministru dr. ZupaniČu V prijetnem razgovoru so udeleženci ostali še nekaj uric v samostanu in zbujali spomine na jubilantovo življenje v Beli Krajini^ treskom. Strela je udarila tudi v cerkev v Pov!« ljah, kjer pa ni naredila škode. Udarila je tudi v 4 hiše ter po kleteh vse prevrnila, ne da bi bila sicer napravila kako škodo razen strahu. * Povodenj na Hrvaškem je zlasti prizadela Samobor ob kranjski meji. Hrvatska javnost kliče na pomoč za uboge Samoborčane, ki jipi je voda vse vzela. * 930 kil težka krava. Iz Bjelovara poročajo, da je kmet iz tamkajšnje okolice Aleksander Fič-ko na belovarskem seimu prodal kravo, k! je bila težka 930 kil. Za kravo je moral zagrebški mesar, ki jo je kupil, plačati 5115 dinarjev, to se pravi, da jo je kupil po 5.50 din. To je najtežja krava, ki je bila kdaj prodana na bjelovarskem sejmu. Fičko ima še nekaj krav, ki so težke 700 do 800 kg, Smrtna nesreča v Kamniku Ljubljana, 24. maja. Davi so v ljubljansko bolnišnico prepeljali z avtomobilom iz Kamnika Viktorja Osovnika, doma s Štajerskega. Osovnik je v Hočevarjevi tovarni v Kamniku, kjer je bil uslužben, hotel natakniti transinisijski jermen, ki ga je snoči snel s kolesa zopet na kolo Isti trenutek pa se je stroj sprožil, transmisijski jermen je Osovnika zagrabil ter ga pričel vrteti. Prve minute ni bilo nikogar v vsej delavnici, ki bi priskočil Osovniku na pomoč. Neenakomerni tek stroja in zamolkli udarci so privabili nekega sodelavca, ki Je vstopil. Nudil s« mu je strašen prizor. Prihiteli so tudi drugI delavci ter sneli Osovnika z jermena. Osovnik je bil ves krvav in polojnljen, Se na jermenu so viseli kosi njegove raztrgane obleke. Brž so Osovnika naložili na avtomobil ter ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Tu so mu nudili zdravniki takojšnjo pomoč, hkrati pa je bil Osovnik previden z zadnjimi zakramenti. Vsa zdravniška pomoč pa Osovniku ni pomagala in je Osovnik danes popoldne v bolnišnici umrl. Anekdota Pruski kralj Friderik Veliki je bil v bitki pri Kolinu na Češkem od Avstrijcev hudo poražen. Po porazu je v taborišču zagledal mladega poročnika, ki se je pisal Schvveineichen in ki je bil pri kralju slabo zapisan kot pijanec. Ta poročnik je imel na obrazu veliko in grdo rano. Kralj se je ustavil in ves razjarjen pobaral mladega moža: »Pri kateri kr.oknriji pa ste dobili zopet to rano?« Mladi poročnik pa Je gladko odvrnil: »Na kroka-rlji pri Kolinu, kjer je Vaše Veličanstvo moralo plačati račun!« Pri teh besedah se je kralj glnunn zakrohotal ter poročnika takoj imenoval za stotnika- »Pri prihodnji krokariji naj mi zopet naredi tako časi!« % UUBD4N4 Železo na debelo kradejo Ljubljana, 24. maja. Odkar se je pričel svet s tako naglico oborože-Vati, je železo prav dragocena snov in gre vse v denar. Prišli so od povsod nešteti trgovci, ki zbirajo in potem oddajajo tovarnam 6taro železo. Vse polno je skromnih ljudi, ki brskajo po smetiščih, po cestah in kjerkoli že za starim železom, za pločevino in takimi kovinami ter nosijo tem trgovcem. Ta pohlep po železu, ki je občuten tudi v Ljubljani, pa je rodil tudi druge posledice. Zbiralci starega železa pogosto tudi železo kradejo. Ze mnogo primerov takih tatvin je policija poiskala in krivce ovadila sodišču. Pogosto so razdrte stare železne ograje, ukradene so bile celo tračnice in traverze, poruvani vijaki in drugi taki predmeti. Da, zgodilo se je celo, da so zlikovci šli na pokopališče k Sv. Krištofu in poruvali železne križe. Prav čedno četvorico zaslišuje sedaj ljubljanska policija. Neki Jože, star 42 let, se je nekje v Vodmatu napil in šel čez Vodmatski trg. Tam je opazil napol razdrt tovorni avtomobil, ki ga je lastnik moral tam pustiti, ker je sam moral na orožne vaje. Jože je šel, in ker ni mogel vsega tovornega avtomobila ukrasti, je izmaknil hladilnik, vreden najmanj 2000 din. Hladilnik je 6kril nekje v steljo, nato pa ga je izročil svojemu tovarišu Silvu, ki ga je prodal potem za staro železo. Slučajno pa je policija to izvedela, prijela Jožeta in. Silva, nato pa še Silvovega brata Lojzeta in nekega Franceta. Vsi štirje so kar sistematično kradli železo. Gosp. Polaku so ukradli veliko železno ploščo. Najbolj pa so imeli na piki Bonačevo tovarno v Čopovi ulici. Za Ledino so se splazili v tovarno, ukradli težko nakovalo in ga vrgli čez ograjo. Pozneje so nakovalo našli. Našli pa so tudi nekaj bakrenih kotličkov, tečajev od strojev in druge železne predmete. Vsi ti predmeti so vredni okoli 4000 din, toda če bi 6e zlikovcem posrečilo prodati jih, bi dobili zanje komaj nekaj 100 din, kolikor je pač vredna kovina. Policija pa ima zapisane in v spominu ?e druge tatvine kovin, zlasti Železja, in sedaj preiskuje, ali ni del teh tatvin tudi zagrešila ta četverica. Nedelja, dne 28. maja 1939 POSTOJNSKA JAMA Koncert Glasbene Matice ljubljanske Dirigent M. P o 1 i č. — Mešani zbor 90 članov. Prijave samo še danes pri Putniku — 75 din. 1 Vsem obiskovalcem Prosvetno zveze sporočamo, naj si pravočasno oskrbe knjige, ker v soboto posluje samo od 8 do 12, kakor tudi Prosvetna sveža, Zveza dekliških krožkov. Ljudski oder, Zveza fantovskih odsekov in Društvena nabavna zadruga. — Prosvetna zveza. 1 Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, na binkoštni ponedeljek 29. maja 1939 ne posluje za stranke. 1 Za mestne reveže je darovala 100 din ga. ■Justina We«ter s Hradeokega ceste 8 v počastitev spomina svoje hčerke Zinke, mestni socialni urad pa je na krsto položil preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka najlepšo zahvalo. Počastite rajne Z dobrimi deli. ......■ 1 K članku »Kaj pravite?«. Včeraj smo pod tem naslovom omenili neko telovadišče z barako, ki ima napis »Otroško zavetišče«. Da pa ne bi kdo sodil, da ima mestna občina ljubljanska taka otroška zavetišča, moramo pojasniti, da tako zavetišče res stoji zraven velikega vzgojnega zavoda, vendar pa ni mestno, ker so vsa mestna otroška zavetišča po šolah, temveč tako zavetišče vzdržuje neka ljubljanska telovadna organizacija. — K temu pojasnilu dodajamo še, da ni bilo govora o zavetiščih v Ljubljani, temveč v okolici. 1 Zaprt prehod skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 3,—12. junija, bo prehod skozi Latterman-mov drevored, ki vodi od sipodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejemskih paviljonov proti Pivovarni Union, zaprt od 30. maja do vključno 16. ju- Važno za avtomobillste.ln motocikliste. Pregled novih motornih vozil bo odslei vsak petek ob 11 v Ljubljani pri upravi policije, Šubičeva ul. št. 5. Prvi tak pregled bo 26. t. m._ ulici pogreša sivo obleko ta sivi letni plašč, oboV? vredno 1900 din. Kdo mu jih je ukradel, lastnik nima pojma. 1 Izlet v Postojnsko jamo. Na binkoštno nedeljo, 28. maja bo v Postojnski jami koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča. V veliki dvorani Postojnske jame bo nastopil celotni Matični zbor in izvajal dela domačih skladateljev. Prijave sprejemajo samo še danes bitjetarnice »Putnika«, zato pohitite s prijavami I Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak. Vsi stroški brez hrane 75 din, potrebni sta dve fotografiji ali osebni potni list. Ne odlašajte, priglasite se še danes. 1 Botri in botrico se opozarjajo, da bodo trgovine z urami, zlatnino in srebrnino v Ljubljani odprte na binkoštno nedeljo dopoldne, dočim bodo popoldne in v ponedeljek ves dan zaprte. 1 Letošnji protituberkulozni teden priredi Protituberkulozna zveza v Ljubljani pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gospoda dr. Marka Natlačena v dneh od 4. do vključno 10. .junija pod geslom: »Zdravim varstvo — bednim pomoči«, na kar že zdaj vso javnost opozarjamo. V tem tednu bo sodelovala vsa banovina, nabiralno akcijo bodo podprle Zvezine krajevne edinice, Rdeči križ, šole, občinski odbori itd. Vršila se bodo v smislu omenjenega gesla tudi razna predavanja. V soboto, dne 3. junija 6e vrši v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani 6večana otvoritev tedna s pre^gramom, ki ga bomo še objavili. Za sodelovanje so naprošeni uprava Narodnega gledališča, radio postaja, ljubljanski godalni kvartet itd. Prosimo 6va dobrodelna društva, da opuste v interesu pratituberkuloznega gibanja in uspešnega zaključka tedna v navedenih dneh vsako prireditev ter naš pokret na ta način moralno podpro. Protituberkulozna zveza v Ljubljani. 1 Izlet železničarjev v Benetke za Binkošti. Obveščamo izletnike, da bo vozil v Benetke v nedeljo, 28. maja izredni vlak ob 4.00 zjutraj. Zato pozivamo izletnike, da pridejo v lastnem interesu vsi na postajo vsaj eno uro pred odhodom vlaka. Ob restavracijskem vrtu bosta poslovali dve blagajni. Tu kupijo izletniki vozno karto do meje in sicer: železničarji in njihovi svojci režijsko povratno karto, vsi ostali pa nedeljsko povratno Birmanska darila po nizkih cenah pri I. VILHAR, urar LJUBLJANA, Sv. Petra (.36. 1 Dve prometni nesreči v Ljubljani. Včeraj okoli 8 zjutraj je po Šelenburgovi ulici vozil 35 letni premogar Franc Martinjak s Šmartinske ceste 11 voziček premoga in drv. Tedaj pa je privozil tudi tramvaj, kateremu se Martinjak ni mogel dovolj naglo ogniti. Tramvajski voznik je skušal ustaviti svoje vozilo, toda zavore in kretnica sta odpovedali. Tramvaj se je z vso silo zaletel v voziček ter ga popolnoma zdrobil. Martinjak, ki je sedel na vozičku, je dobil lažje poškodbe in ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. Konju pa se ni nič zgodilo. — Druga prometna nesreča se je zgodila na vogalu Fug-nerjeve in Šempetrske ceste. Osebni avto se je zaletel v motociklista Alojza Zrnca, posestnika iz Grosupelj. Zrnc se je pri padcu potolkel po rokah in po glavi ter je moral z reševalnim avtom v bolnišnico. Avtomobil in motorno kolo sta precej poškodovana. Pedikiranje odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog, bo odslej dalje v kopališču hotela »Slon« v novem lokalu izvrševal g Dekanič, odličen strokovnjak, za 9 din. 1 Številne tatvine v Ljubljani. Zadnje dni so B« tatvine v Ljubljani zopet zelo razmnožile. Tatovi kradejo vse mogoče od obleke in zlatnine pa do železnih traverz. Tako so Alojziju Šantlu v Pavšičevi ulici tatovi ukradli kar troje hlač, vrednih okoli 1000 din. Stavbeniku Emilu Tomažiču so iz skladišča v Dvoržakovi ulici ukradli 4 traverze, vredne 4500 din. Josipu Merharju v Maistrovi ulici so ukradli kompletno moško obleko, čevlje im srajco. Nekdo je odnesel na Poljanski cesti pot reklamnih filmskih slik. ki so bile tam raz-obešene. Čemu mu bodo. je vprašanje. Gostilm-čarka Alojzija Trobec v Podutiški ulici 40 ie bila temeljito okradena. Neznanec ji je odnesel zlato žensko zapestno uro in zlato ovratno verižico e križcem ter okrog 300 din gotovine. Trobčeva^trpi okoli 3800 din škode, Oion šprager v Verovškovi Na Japonskem je bil 6. maja spet velik potres. Poneokd je zemlja zazijala tako široko, da so v razpokah izginile cele hiše. Mnogo naselbin je potres v nekaj trenutkih popolnoma uničil. Slika kaže razvaline treh trgovskih hiš v Funakavaki-inaki, ki jih je »požrla zemlja«. karto. Ostali izletniki, ki uživajo polovično vozno ceno, kupijo istotam vozno povratno karto po polovični ceni. Izletnike s proge opozarjamo, da bo imel vlak postanek v Borovnici, na Verdu, v Logatcu, na Planini in na Rakeku. Vsakdo naj vzame s seboj v prijavi navedene legitimacije in dokaz o plačanih izletnih stroških 1 Izletniki bodo dobili v vlaku od rediteljev izletni znak in nakaznice za prehrano in prenočišče ter prospekte izletne poti. — Izletni odbor podružnice UJN2B Ljubljana II, Masarykova cesta (Grafika). MARIBOR Slov. gorice dobe novo avtobusno zvezo Maribor, 24. maja. Včeraj se je vršil komisijski ogled nove avtobusne proge Maribor-Ljutomer. V komisiji so bili strokovnjaki banske uprave ter zastopniki Mestnih podjetij mariborskih, ki bodo vzdrževala promet na tej liniji. S tem, da se je mariborska mestna občina odločila, da začne promet na progi Maribor-Ljutomer, se je spolnila dolgoletna in vroča želja prebivalcev Spodnjih Slovenskih goric in Ljutomera. Nova proga pelje po dosedaj malo znanih, novih predelih Slovenskih goric ter bo le na svojem srednjem delu uporabljala najobičajnejšo smer, ki pelje po banovinski cesti ter obratujeta na njej že dve avtobusni liniji Maribor-Sv. Lenart-Sv. Trojica ter Ma-ribor-Gor. Radgona-Radenci. Nova proga bo namreč peljala iz Maribora preko Sv. Petra po novi cesti na Sv. Marjeto, potem bo vodila po glavni banovinski cesti na Sv. Lenart, pod Sv. Trojico pa bo zavila po novo zgrajeni cesti, ki je bila šele te dni povsem do-gotovTjena, k Sv. Antonu, ki je ena najlepših razglednih točk v srednjih Slovenskih goricab. Od Svetega Antona bo peliala proga na Ivanjce, od tam naprej k Sv. Jurju ob Ščavnici, nadalje po vaseh Žihlava, Berkovci, Logarevci k Sv. Križu na Murskem polju in v Ljutomer. Avtobus bo odhajal dnevno iz Ljutomera ob 6 zjutraj ter bo prihajal v Maribor ob 8. Iz Maribora se bo vračal v Ljutomer popoldne ob pol 18 po prihodu ljubljanskega osebnega vlaka ter bo ob pol 20 v Ljutomeru. Ob nedeljah in praznikih bosta vozila dva voza in sicer ob 6 iz Ljutomera in ob istem času iz Maribora, vračala pa se bosta ob po 117 iz Ljutomera ter ob pol 18 iz Maribora. Prebivalstvo Slovenskih goric bo mestni občini mariborski za to progo gotovo zelo hvaležno. Saj so s tem povezani z najmodernejšim prometnim sred-stvort' kraji, ki so bili dosedaj le težko dosegljivi, za splošni promet pa sploh zaprti. Mestna občina bo obratovala na progi s- svojimi novimi, zelo udobnimi in modernimi vozovi, Prvi voz bo odpeljal iz Maribora v soboto ob pol 6. Med mariborskimi »Prleki« je za novo progo zelo veliko zanimanje ter sc obeta v soboto s prvim vozom prava prleška ekspedicija. Za nedeljske izlete pa bo ta linija ena najpripravnejših, pa tudi najlepših, kar jih Maribor premore. Ln še nekaj je, kar bo velikega pomena: vožnja je silno poceni. Saj stane vozovnica iz Maribora v Ljutomer in nazaj samo 48 din! m Birma v stolnici. Tudi letos bo na binkoštno nedeljo in v ponedeljek v mariborski stolnici sv. birma. Na binkoštno nedeljo bo ob 8 po slovesnem vhodu prevz. knezoškofa najprej pridiga, nato slovesna škofovska sv. maša. Po maši se začne okrog 9.30 birmovanje birmancev. Birmanci z botri naj se v ta namen postavijo v vrsto ob klopeh presbi-terija, potem pa dalje ob stenah obeh kapel in stranskih ladij in sicer dečki na listni ali moški strani, deklice pa na evangeljski ali ženski strani. Ko bo prva vrsta birmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so dotlej že bili birmani, se zberejo tedaj zopet v cerkvi, da se opravijo zanje sklepne molitve in prejmejo birmski blagoslov. Okrog 11. ure se začne birmovanje znova. Ob koncu se bo dalo zopet znamenje za sklepne molitve in blagoslov. Vsak birmanec naj bo navzoč pri teh sklepnih molitvah. — Na binkoštni ponedeljek bo birmovanje birmancev, ki pridejo od drugod k sv. birmi v Maribor. Vsi, ki pridejo ta dan k sv. birmi, naj bodo že ob 9.30 v stolnici. Ob 9.30 bo najprej sv. maša, po sv. maši pa se začne okrog 10.30 birmovanje po prej navedenem redu. m V cerkvici sv. Barbaro na Kalvariji bo na binkoštni ponedeljek ob 7 sv. maša z blagoslovom, ob 15 pa blagoslov in darovanje. V torek bo ob 6 spet tiha sv. maša. m Golarjcv večer v Mariboru. Umetniški klub v Mariboru priredi v prostorih Ljudske univerze jutri v petek proslavo v počastitev 60 letnice pisatelja Cvetka Golarja. Na sporedu je oris prijateljevega literarnega dela, recitacija njegovih pesmi in proze ter petje njegovih uglasbenih pesmi. m Jubilej »Drave«. V soboto 3. junija bo želez-ničarsko pevsko in glasbeno društvo »Drava« v Mariboru proslavilo svojo 10 letnico. Zvečer ob 20 bo v veliki dvorani Uniona koncert, pri katerem sodelujejo moški zbor, godba na pihala, tembura-ški zbor in glasbena šola pod vodstvom dirigentov Albina Horvata, prof. Hinka Druzoviča, Lojzeta Zekarja in R. Pivke. Vstopnina za koncert je 20, 15, 10, 8 ian 5 dinarjev. V nedeljo pa bo »Drava« slovesno razvila svoj prapor. m Fantovski odsek Maribor II. poziva vse one, ki so se prijavili za učenje fanfar, da pridejo gotovo danes zvečer ob 20 na skupni sestanek v Zadružno gospodarsko banko. m Grdo maščevanje. Zlobno se je nekdo maščeval nad železniškim vratarjem Jožefom Podr-gajsom, ki ima hišo z vrtom v Studenški ulici 4. V noči od 22. na 23. maja mu je poteptal in uničil na vrtu vso zelenjavo, solato, paradižnike, fižol in drugo, poleg tega pa je uničil še dve veliki kakteji. Povzročil mu je s tem občutno škodo. m Pobegli kaznjenec — vodja vlomilske tolpe. Dne 7. aprila je pobegnil iz mariborske jetnišnice ob priliki čiščenja pisarniških prostorov na sodišču kaznjenec Ignac Krajnc. Skočil je s prvega nadstropja na ulico ter izginil. Krajnc si je potem osnoval vlomilsko tolpo, s katero je strahoval mariborsko in ptujsko okolico ter izvršil veliko vlomov. Te dni pa so ga orožniki od Sv, Barbare presenetili v Spod. Koreni v hiši njegovega prijatelja, ko se je ravno s svojimi pajdaši gostil z vinom in kuretino. Krajnca so prijeli ter so našli v hiši njegovih prijateljev velike količine finih cigaret, ure in verižice, kar vse izvira iz vlomov. Ena ura ima monogram A. Š. Poleg Krajnca so jftijeli še njegovega pajdaša Janeza Baratko, dočim sta dva druga osumljenca, 19letni Alojz Lo-vrenčič in, 34 letni Vinko Kacjan pobegnila. Krajnc je priznal že celo vrsto vlomov. Oddali so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča, kjer so mu takoj nadeli težke okove, da ne bo poskusil še cjrugič pobegniti. m Vlom v trgovino v Trničah. Za 2147 din blaga so odnesli vlomilci iz trgovine Marije Omer-za v Trničah pri Račah. Trgovino je imel poprej njen sin, ki pa je umrl. Nato jo je prevzela mati, ki pa je lokal zaprla ter je nameravala blago razprodati. Ko pa je te dni prišla iz Maribora v Trniče, je opazila, da manjka veliko blaga. Storilci so vlomili vrata s silo ter so potem s plenom brez sledu izginili. Gledalce Četrtek, 25. maja, ob 20: »Pygmalion«. Red D. Petek, 26. maja: zaprto. Sobota, 27. maja, ob 20: »Utopljenec«. Red B. Ptuj Požar v Hajdini pri Ptuju. Dne 22. t. m. zvečer ob 11 je iz do sedaj še neznanega vzroka začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika 1. Šketa, po domače pri Šmigocu. Ogenj je kmalu zajel tudi stanovanjsko hišo. Ker je bilo vse krito s slamo, se je ogenj z veliko naglico širil na vse strani. Rešili so samo živino, medtem ko je vse drugo zgorelo. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Ptuja. Hajdine in Gerečje vasi. Morali pa so se omejiti samo na lokaliziranje. Kako je požar nastal nikdo ne ve, sumijo pa, da je bit podtaknjen. Škoda je precejšnja. Velike povodnji ob Pesnici. Ob sedanjem velikem deževju je poleg Drave narasla tudi Pesnica, ki je poplavila velike predele ob vsej svoji strugi. Posebno prizadete so vasi Domova. I a-cinje, Moste in dr. V Domovi je stala voda danes okrog 60 c ni visoko po cestah, njivah in pašnikih. Tudi v nekatere hiše je vrdla, v oni je bila celo 40 cm visoko. Ves promet po teh predelih je uslavljen in neprehoden. Vode Se zmeraj naraščajo. Ljudstvo je vso pobito, saj so uničene mnoge posetve, travniki in ceste. Vsa krivda je v tem, ker Pesnica ni regulirana. To je pereč problem, ki se bo moral začeli nujno reševati, če se bo hotelo ustaviti to nevzdržno stanje. Strela ga je oplazila. 28 letnega kočarja Jožefa Furmana iz Strug, občina Makole, je včeraj med neurjem oplazila strela po hrbtu in desni roki. Povzročila mu je precej hude opekline, tako da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico, Slovenski delavski tabor Na taboru govorijo: minister dr. Krek, predsednik senata in voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, predsednik vlade in predsednik Jugorasa Dragiša Cvetkovič. Tabor pripravlja naša stanovska delavska organizacija mlada, moderna ZZD. Taborijo na njem naši verni pošteni slovenski delavci. Tabora se udeležijo zastopstva mnogih naših organizacij s svojimi odposlanci. Obljubili so na njem soudeležbo mnogi naši slovenski odličniki. V svoji sredi bodo takrat po dosedanjih obvestilih taborniki imeli našega narodnega voditelja dr. Korošca, predsednika kr. vlade g. Dragišo Cvetko-viča, gradbenega ministra dr. M. Kreka, ministra g. Fr. Snoja. Obljubili so udeležbo tudi vsi senatorji iz slovenske narodne skupnosti gg. dr. Kulovec, Smodej in dr. Schaubach, dalje mnogi naši narodni poslanci in župani delavskih krajev. Podružnice ZZD, vsaka na svojem področju dela za čim lepši uspeh tabora. Tabor sam bo tako najbolj zgovorno spričevalo, da delavstvo odklanja bolj-ševiško internacionalno navlako in se zgrinja okrog narodne celote, okrog njenega vodstva in okrog narodnega in krščansko stanovskega programa ZZD. Narodno in državno vodstvo pa svojo udeležbo tudi s svojim sodelovanjem na tab oru izpričuje, da iskreno želi delavskemu stanu lepših m boljših časov. Tabor bo tako za naše delavstvo mogočen dokaz, da bo z združenimi močmi vendar zmagalo v borbi za delo, kruh in pravico. Celje c Nova Cerkev pri Celju dobi vodovod. Novo-cerkovčanom se je izpolnila dolgoletna želja, da dobijo v vas vodovod. Mnogo je bilo intervencij v prejšnjih letih, a vse prošnje so bile zastonj. V zadnjih dveh letih pa je Nova Cerkev dobila pogodbeno pošto s telefonom, sedaj pa je banska uprava že nakazala 90.000 din za gradnjo novega vodovoda v Novi Cerkvi. Pred dnevi je bil v Novi Cerkvi krajevni ogled, katerega se je udeležil okrajni glavar dr. Zobec z višjim tehničnim pri-stavom okrajnega glavarstva v Celju inž. Stefa-nijem. Higienski zavod je pregledal vodo v Hrenovi nad Novo Cerkvijo, kjer bodo zajeli izvir, nato pa napeljali v vas okrog 1100 m dolge cevi vsem hišam v Novi Cerkvi. To je za Novo Cerkev gotovo velika pridobitev, kajti dosedaj je imelo vodo iz priključka celjskega vodovoda, ki gre mimo, le pet posestnikov. c Salczijanski mladinski dom v Gaberju pri Celju obhaja na binkoštno nedeljo praznik Marijo Pomočnice. Ob pol 6 in 8 bosta sv. maši. Popoldne ob pol 5 bodo izvajali mladinci igro s petjem »Legenda o udarjeni Mariji«. Na programu so še drugi pestri prizori. c Malgajevo zastavo, ki jo je nosil po Koroškem junak Malgaj, bodo izročili v nedeljo zastopniki krajevne organizacije Legije koroških borcev v Guštanju celjskemu polku. Zastavo je hranila 20 let LKB v Guštanju, sedaj pa pride v muzej celjskega polka. c V celjski bolnišnici je umrla 12 letna hčerka posestnika Groblek Marija iz Šentjungerta pri Veliki Pirešici. c Kolesar treščil v voz in padel pod kolo. V šmartnem v Rožni dolini je treščil s kolesom v voz 22 letni zidarski pomočnik Razgoršek Vinko ter padel pod voz. Kolo je šlo preko njegove roke in mu poškodovalo prste. c 8 m globoko je padel z odra za gradnjo hiše v Pečovniku 42 letni delavec Zgoznik Franc in si zlomil desno nogo v členku. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Konji so se splašili. V Podežu pri Šentjurju pod Kumom so se splašili konji vpreženi v velik voz, na katerem je sedel 66 letni posestnik Franc Brlogar. Zdivjali so po cesti, pretrgali vrvi ter zvrnili voz. Pri tem si je Brlogar zlomil levo nogo pod kolenom in dobil težke poškodbe po glavi. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico. Darujte za kongres Kristusa Kralja! Slovenske Konjice Na binkoštno nedeljo 28. maja ob pol štirih popoldne bodo v tukajšnjem društvenem domu dijaki iz Ljubljane uprizorili pretresljivo dramo »Krvava Španija«, Diiakc bo pripeljal znani pojoči misijonar, p. Odilcv Snov drame je vzeta iz španske bratomorne vojne. Drama jc nazorna priča, kam pride človek brez Boga, brez vere, človek, ki ga je zastrupil komunizem. Riše nam krvavo in včasih naravnost zverinsko preganjanje španskih katoličanov, med katerimi so si premnogi spletli z mučcništvocn orošen neminljiv vencc večne slave. Vabimo V6c katoliško zavedne Konjiča-ne, pa tudi okoličane, da se nedeljske predstave, ki bo za našo faro prava redkejst, v kar največjem številu udeleže. Pokažimo vsem, da se na-vkliub mlačnosti okrog nas navdušujemo za svoje velike katoliške vzore. w Cene vstopnicam «o običajne. KULTURNI OBZORNIK Ljubljansko gledališče: Piskor: Velika skušnjava inmp.iiii.MP..i i ii.ii, i n ................." f 20. maja 1939.) Prav gotovo je dogodek', če. istega pisatelja kar dvakrat zapored srečujemo na odru. Ali je moda ali so druge posebne okoliščine, ali je uspešnost njegovega dela samega? Karel Piskor je že šestdcsetletnik, ki 6e ne more poganjati za kako modno novotarijo, tudi revolucionar ne more biti, pač pa družbo popravlja in jo skuša postaviti tja,, od koder se je izgubila in zašla. Novo življenje je premaknilo stare pojme, novi ljudje so si prikrojili nove vrednote in zato je prišlo med mladi in stari rod in med posamezne stanove nekaj, kar sc imenuje kriza sodobne družbe. Pustimo ob strani ostrine, e katerimi mladi rod ob-dolžuje stari red in pustimo tudi brezpogojno odklanjanje vsega, kar si je zamislila mladina, sezimo rajši v tisto sredino, ki je resnična družba, v povprečnega človeka, ki visi med starim in novim, se naslanja zdaj sem zdaj tja in je žrtev svojih lastnih slabosti. Vsak čas je prikladen, da najdejo človeške slabosti svojo družabno hrano, pa naj bo grešnik iz starega ali mladega rodu. Seveda pisatelj, ki hoče slabosti svojega časa zavreti, nujno išče oporišč v preteklosti, je zavestno nekoliko starinski, ljudski in celo vzgoien. Tak je bil tudi srbski Nušič, tak je češki Piskor. Poteza »obnovitve« je v sodobni češki umetnosti posebno značilna, zato primera z Nušičem v toliko ni dobra. v kolikor sta oba pisatelja zrasla iz popolnoma različnih družbenih in krajevnih razmer. Kakor nam je že Piskoreva vesela igra »Upniki, na plan« pokazala, je ohranjevalec današnjega nravnega ravnotežja še vedno srednji človek, ki ne zna tvegati, ki je v sedanjem vrvežu in nemiru še ohranil stari čut za čas. denar in druge mere in elasti še ostal pri starih pojmih. »Velika skušnjava« nam v bistvu prikazuje isti svet kot »Upniki«, čeprav so stanovski zastopniki nekoliko drugi, vendar pa se zdi da je pisatelj manj srečno pretehtal sorazmerja med družbeno in posamezno krivdo in da prav v sredini ni bil posebno pravičen. Ko nam je postavljal posamezne zastopnike današnjega srednjega sveta, v kolikor jih je družba pokvarila in v kolikor jih ni mogla pokvariti, mu je marsikaj ušlo v samo smešnost okolja in stanu ali celo v napako človeka samega, ne pa toliko v družabno podobo in nujnost življenja. Gospa Albina Petračeva, ki je po naravi pohlepna po denarju in nima prav za prav nobenega višjega zmisla za svoje slabo dejanje, mora poslušati ka- ko ji deli nauke njen mož in končno še bolj njena hčerka. Pisatelj nam je predstavil značilne mlade zastopnike nove olike, zlasti iz okolice filma, pa je še bolj poskrbel za ostre, vžigajoče krilatice od današnjih družabnih in moralnih pojmih, ob katerih gledalec najde mnogo zadoščenja. Osnova Piskofeve igre je zabavna situacija, kako se brezsrčna tatvina v sorodstvu končno razplete do pravične rešitve, izdelava in politura dela pa išče sodobnega leska. , Kogar ne moti preveč osrenji motiv tatinske matere in žene, uživa ob krepkih podobah, kakor sta zlasti stari dedek in kuharica Erika, knjigovez Kraje in njegova žena Štefka, pa tudi sin Bogdan. To zabavno in dobrohotno uiedljivo Igro je priredil in pripravil g. O. Šest. Kakor »Upniki«, tako bo tudi »Skušnjava« dobro zabavala in večkrat napolnila gledališče. Poudarek režijskega dela je v krepki komičnosti in značilnosti okoKa, osrednja dramatična komična črta pa je izvedena z resnično prizadevnostjo. Tu je tudi ga. Nablocka kot Albina Petračeva s fino kretnjo dajala bolj poudarka podrobni notranji kakor učinkoviti zunanji igri. G. Gregorin je podal podobo zdravega in modrega moža, ga. V. Juvanova pa živahno, nravno zdravo hčerko, ki zna vzbuditi mnogo prisrčnosti Moderni svet, kakršnega nam je pisatelj nevšečno pokazal ob zastopnikih športa in zlasti kina, so prav značilno predstavili ga, M. Danilova (filmska igralka Helga) in dvoie mladih prikupnih igralcev g. Gole (Pinč) in g. Brezigar (režiser Ju-nicki). V toploto in pristno domačnost so ubrani g. Bratina (knjigovez Kraje), ga. Juvanova (njegova žena) in g. Drenovcc (njun sin). Posebno mesto ima g. Daneš s svojo odlično podobo dedka-upo-kojenca; niegov tihi humor je kakor rosa za našo večkrat suho in preveč razumsko igro; nekaj teh strun bi želel tu in tam gdč. Rakarjevi, ki v svoji burni komiki sicer vedno ustreza, pa ji manjka tišjih prehodov in mehkih oikretov, da bi bila njena podoba umetniško resničnejša. »Skušnjava« spada v vrsto tistih iger, ki letos bolj z dobrimi prijemi kot z zavestnim načrtom srečno izpolnjujejo ispored in pridobivajo občinstvo. Omembe Je vredno, da je bila ta igra 200* režija g Šesta, dokaz njegovega spretnega in plo-dovitega dela. F. K. Življenje Device Orleanske Po francoskih virih S. M. Simforoza Kovačič. Celje 1939. Str. 303. Letos se vrše po vsej Franciji velike slav-nosti v čast sv. Device Orleanske, ki je bila lani prišteta med svetnice. Povsod praznujejo najslo-' vesnejše 510-letnieo osvoboditve Francije z njeno pomočjo, kar ima v današnjem ča6u še svoj posebni pomen. V Orleansu in potem tudi v Parizu so ob tej priliki igrali nov oratorij »Devica na grmadi«, ki ga je prav za to priliko spisal Paul Claudel, pač največji francoski kato\iški pesnik, uglasbil pa Arthur ifonegger. Pesnik opisuje v verskem in mističnem zanosu, s cerkvenim, a vendar narodnim slogom, obsodbo Device Orleanske ter njeno smrt na grmadi. Ljudstvo, ki se je udeležilo misterija, je bilo navdušeno nad pesniškim tekstom in lepo godbo ter globoko versko vnemo, ki veje iz vsega dela tako slavnih pesnikov. To imenujemo zdaj zalo, ker smo letos tudi Slovenci dobili nov življenjepis »Dev. Orleanske«. S. M. Simforoza Kovačič je napisala po francoskih virih, ki jih navaja v uvodu (De-bout, Gasquet, Roman d'Amat) lep in prisrčen življenjepis te vnete Francozinje, rešiteljice domovine in čiste device-vojaka, ki je lahko zgled vsem dekletom, kaj premore deklišlvo v življenju, če črpa svoje sile iz Boga. Na 300 straneh podaja redovnica lep pregled in pogled v notranje in zunanje življenje svete Device Orleanske, te zaščitnice Francoske, ki se jo vsako leto spominjajo z največjo hvaležnostjo. Najprej podaja zgodovinski uvod, ki pomaga bralcu razumeti pojav Device Orleanske. Postavi jo v razmere Francoske 14. in 15. stoletja, ko so se borili z Angleži za francoski prestol, kajti stoletja je divjal boj, v katerem je angleški kralj zahteval zaradi ženitve Edvarda II. s francosko princeso Izabelo zase francoski prestol. Obsežne francoske pokrajine so prišle v angleške roke. Ko je k temu prišel še notranji spor med francoskimi strankami, je Henrik V. obnovil svoje pre-tenzije za francoski prestol ter udaril na francosko vojsko, jo premagal in v zvezi Z Burgundci zasedel celo Pariz. Francijo je tedaj vladal lahkoživi Kari VIL Le še Oriean se hrani Angležem in Francija bi propadla. Tedaj pošlje Bog Devico Orleansko, ki dvigne francoskega duha, reši Oriean oblegovaleev, osvoji tudi druge kraje in popelje kralja v Rems, kjer ga okronajo v katedrali. Na svojo post se bori še dalje proti sovražnikom, hoteč mu vzeti Pariz, pa pade v roke angleških zaveznikov Burgundcev, ki jo izroče Angležem. In ti so jo po krivični sodbi sežgali kot čarovnico 30. maja 1431 v Rouenu. Toda bojevitost, ki jo je dvignila Devica Orleanska, se ni polegla in je rešila Francijo pred propadom. Leta 1436 je bil zopet osvojen Pariz. Temelje temu enotnemu francoskem nastopu je položila Devica Orleanska, ki jo je Cerkev spoznala za blaženo in jo tudi lani ob veliki noči proglasila za svetnico. Ta slovenski življenjepis svetnice, ki je v današnjih časih na mestu kot le kaj, prikazuje rast in delo ter sveto življenje te svetnice po najnovejših franroskih virih. V prvem delu opisuje njena mlada leta ter kako je bila navdihnjena v 6vojih čudežnih prividih, ko se ji je med drugimi prikaza' tudi sv. Mihael, zaščitnik Francije. In začetkom maja 1428 je šla na pot, da stopi v službo božjih glasov, ki so jo tirali v boj za francosko svobodo. In tako po obisku pri kralju prevzame vodstvo vojske in jo vodi do zmage, ki jo opisuje pisateljica v drugem delu. Prav pred 510 leti je jezdila svečano v Oriean, in ta dan praznujejo še sedaj Francozi z velikimi slovesnostmi. Tedaj pa so se tudi začele prve intrige in zavistni Francozi niso več spraševali Ivane za svet. Začel se je čas prezira. In tako se je zgodilo, da je bila prodana in izdana, kakor opisuje tretji del. Zadnji del — četrti — pa opisuje njeno smrt in poveličanje. Naravnost neverjetne zglede sovraštva navaja pri cerkvenem sodišču v Rouanu. ki je bilo podkupljeno in našuntano od Angležev, saj je predsednik sodišča škof Kochon dobil v naši vrednosti ca 300.000 din za obsodbo in postal tako zaveden aiOfiičC Device. Pieatcljica navaja podrobno ob- tožnico proti njej ter njen zagovor, njeno trpinčenje v ječi, prevare in intrige pri zasliševanja ter končno obsodbo kot krivoverko in njeno smrt na grmadi dne 30. maja 1431, ko ji je bilo 18 let 4 mesece in 24 dni. Njeni sovražniki so umrli zapuščeni in nenaravne smrti. Anglija pa je izgubila vso francosko posest. Zadnje poglavje pa pripoveduje o ponovnem procesu, ki ga je zA-čel isti kralj Karel VII., ki ob njeni smrti hi nikdar protestiral. Njena smrt je še doživela, ko je papeški sodni zbor razveljavil prvo obsodbo fh vrnil čast Orleanski devici, ki je polagoma prehajala v legendo. Da, nekatere dobe so jo že pozabljale in jo celo blatile (Voltaire). Leta' 18flfi pa se je začel proces kanonlzačijS;"kf'je'1eta"1909 privedel do blaženstva, 1. 1920 pa do svetništvn. Letos, ko vsa Francija slavi 510-letnieo1 zmage in osvoboditve, ki jo je izvojevala sveta Devica Orleanska, je ta življenjepis zelo dobrotfbšel. C. M. * »Cerkveni Glasbenik«. Zvezek majeve in ju-nijeve številke »Cerkvenega Glasbenika«, ki ga urejuje msgr. Premrl, je izšel zopet s pisano, čeprav v določeno in že znano stran usmerjenimi doneski; književni del vsebuje namreč s prav' neznatnimi izjemami sama nadaljevanja že pri-občenih spisov. Dr. Kimovec nadaljuje v poljudnem in prijetno kramljajočem tonu svoja razmo-trivanja o ljudskem petju; dr. Čerin je v široko razpredenem in znanstveno podprtem 6pisu z notnimi vzgledi končal svojo razpravo o stari, duhovni pesmi »Venj S. Spiritius — O pridi, Sv. Duh« in o njeni značilni metamorfozi. St. Premrl, ki priobčuje skladbe Ivana Pogačnika, je r>ona-tisnil nadaljnji seznam te večji del rokopisne zbirke, A. Grobning pa nadaljuje s svojo mnogo vredno razpravo o fiziologiji in fonetiki, poglabljajoč se tokrat v posebno važno poglavje o vq.t kalizaciji. Nadaljevanje je tudi Koporčev donesek' k analizi in sredstvom nove glasbene gradbe,' Poleg Neubauerjeve pesmi »Kristusu Kralju« je priobčen še posnetek poročila o novih orglah v božjepotni Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici, nato pa slede običajna poročila o organi-stovskih zadevah, o ljubljanskih in drugih koncertih |x> slovenski deželi, o novih zbirkah cerkvenih in posvetnih domačih skladb in k zaključ--ku še razni dopisi in razne vesti. Glasbena priloga prinaša sedmero krajših, Sesmi. Najprej Premrlov mešani zbor »Kristus ralj«, ki je komponiran v preprostem slogu z jasno in enostavno melodijo, gitiajočo se v pisanem neenakomernem ritmu in povezano v prozorne in dognane harmoni je I skladba ima himni-čen značaj in iskren zanos. — Presentljivo se javlja v tem okviru pesem Janka Ravnika »K Mariji«, zložena za žensko dvoglasje z orgelsko spremljavo. Pesem je nenavadna za povprečje našega cerkvenega glasbenega okusa predvsem zaradi zelo pisane harmonske strukture, ki je inočno oplojena po impresionistični smeri. Dasi skladba nima izrazito cerkvenega značaja, ^e vendar v svoji kvaliteti visoko dviga in zajema predvsem s svojim umetniško toplim občutjem. — »Binkoštna« Riha^da Orla je zelo enostaven glasben domislek, grajen po znanih arhitektonskih vzorcih. — Tomčev »Graduale« za praznik svetega Cirila in Metoda je dognana skladba, ki se opira na cerkveno glasbeno tradicijo, sloneč na jasni diatonski podlagi, a gibajoč se v lepih nasprotjih homofone in polifone zgrajenosli. — Fr. Blažič je prispeval dve kralki glasbeni misli (»Hvalnica Kristusa Kralja«, »Hitimo k božji Materi«), odeti v preprosto harmonsko. melodično In ritmično gradivo. — Ob koncu priobčena himna »Katoliki vse sveta«, ki jo je ustvaril za enoglasje z orgelsko spremljavo St. Premrl, je polna živega zanosa in močne ognjevitosti, pa bo zaradi svoje preproste strukture dostopna najširšim plastem ter' bo tako lahko uspešno dosegla svoj osnovni smoter. * Marhov večer v ljubljanskem radiu. Danes zvečer od 21.54 naprej se bo ljubljanska radio postaja spominjala drugega pokopa največjega češkega pesnika Karla Hynka Macha, prijatelja našega Prešerna in pesnika »Maja«. Ob tej priliki ho no uvodni hesedi, ki bo govorila o Machu, • Vi ;• T j m -H: i, lt ;M HI k M i« i'11 * i i f * ■ 1 I -1 | H j^Vi , I, f BI i n L 5 1 Hd ■*•> 'K S slavnostnega obhoda vojske pred Francom, ki je trajal skoro sedem ur. Mimo zmagoslavnega voditelja nove Španije je korakalo 200.000 mož vseh vrst orožja. Na častni straži pred tribuno so Marokanci, ŠPORT Druga etapa kolesarske dirke po Srbiji Na drugi etapi kolesarske dirke po Srbiji je zmagal Romun Tudose. V Raško so prišli trije dirkači z enakim časom 5 ur 3 min. 6 sekund: Tudose, Lavrih in Kapciuh. Za dirke vlada v vsej Srbiji izredno zanimanje; opravile bodo za propagando kolesarskega športa zelo veliko delo. Zdi se, da bo glavna borba za končno zmago med Romunom Tudosejem in Jugoslovanom, brežiškim Slovencem, ki vozi za zagrebški klub. Avgustom Prosenikom, Lar.i so Zagrebčani po svojih športnih rubrikah Prosenika še pisali tako, kakor 6e dejansko piše, belgrajsko »Vreme« ga pa je že napravilo za »Prosineka«. Letos so začeli vsi časopisi pisati napačno »Prosinek«; za »Vremenom« »Politika«, zdaj pa tudi že zagrebški listi, zlasti »Ju-tarnji list«. Ne vemo, čemu je dobro, če hočemo napraviti iz poštenega kranjskega 6inu Ceha? Prosenik se piše lepo slovensko Prosenik in konec besed! Dirkači so bili doslej še v vseh krajih, kamor so se pripeljali, sprejeti prav slovesno in prisrčno. Povsod ob cestah, tudi po vaseh, se zbirajo množice, ki jih navdušeno pozdravijajo in bodre. Dirka pa je bila tudi sijajno organizirana; povrhu pa so še časopisi v ogromni meri s svojo reklamo pripomogli, da je postala pomembna. Lep uspeh belgrajskega »Jedinstva« Včeraj bi bilo iji.oralo belgrajsko »Jedinstvo igrati proti carigrajškemu klubu »Galata Sera]«.' »Galata Seraj« pa je tekmo v zadnjem momentu odpovedal. Pred dvema dnevoma je namreč postal letošnji nogometni prvak Turčije, pa se je po porazu, ki ga je po »Jedinstvu« doživel carigrajski klub šišli (4:1 za Jedinstvo) po vsem videzu zbal, da ne bi bil poražen. Zato pa so bili organizatorji prisiljeni, da 60 sestavili kombinirano moštvo, v katerem so bili igralci Galata Seraja, šišlija in Fener Bakče. Jedinstvo pa se tudi te kombinacije ni ustrašilo, ampak je zaigralo odlično ter spet zmagalo s 4:2. V 15 min. prvega polčasa je leva zveza domačih zabila 1:0, nato je v 25. min. Aran-djelovič izenačil, v 35. min. pa je Vukčevič povišal na 2:1. Kombinirano moštvo je v 24. min. drugega polčasa izenačilo na 2:2. V 31. min. je Pašanski spet postavil Jedinstvo v vodstvo s 3:2; Jedinstvo je 5 minut pred koncem igre postavilo rezultat 4:2. Tokrat je belgrajsko Jedinstvo zaigralo še boljše kakor proti šišiiju. Priznati je treba, da so se Belgrajčani tokrat postavili odlično, kajti s cari-grajskimi klubi so izgubljali tekme že zelo mnogi prav znani evropski nogometni klubi. Odločitve v drugem kolu tekem za Davisov pokal Zadnja tekma med Poljsko in Nemčijo se je končala z zmago Nemca Henkla nad Poljakom Bavarovskim. Henkel je zm&gal s 6:4,6:2, 6:4. 5 tem rezultatom je bila Poljska izločena od nadaljnjega tekmovanja. Nemčija je komaj zmagala 6 3:2. Veliko presenečenje je napravil tokrat mladi, nadarjeni poljski teniški igralec Tloczinsky, ki je premagal oba nemška igralca Henkla in Menzla. Švedska je premagala Dansko z rezultatom 4:1. V zadnjih dveh tekmah so bili rezultati naslednji: Schroder (Švedska) je premagal Ploug-mana (Danska) s 6:1, 6:1, 6:1, Hultman (Švedska) pa je premagal Danca Ilolsla s 6:1, 6:3, 6:2. S tem se je Švedska kvalificirala za naslednjo rundo, v kateri bo morala nastopiti proti Nemčiji, in sicer v Berlinu. — Belgija je premagala Indijo z rezultatom 3:2. Indijca Ghaus Mohammed in Savoor sta premagala slabo razpoloženi belgijski par Geelhand—Nax s 6:4, 6:4. 5:7, 6:4. Zadnji dan je Ghaus Mohammed premagal Belgijca Nayaerta z 10:8, 6:2, 6:1; s tem je Indija dosegla izenačenje (2:2). Odločilna tekma pa jo prinesla zmago Belgiji; Lacroix je premagal Savoorja s 6:2, 6:2, 6:4. V tretji rundi se bodo Belgijci pomerili v Bru-xellesU z Norvežani. Še nekaj teniških vesti Pred več tisoč gledalci so bile odigrano v Wembleyskem stadionu v Londonu odločilne tekme za prvenstvo teniških profesionalov. V finalni borbi za prvo in drugo mešto sta 6e spoprijela lanskoletni svetovni prvak Nemec Nilsslein in Amerikanec Donald Budge, ki je zmagal z rezultatom 13:11, 2:6, 6:4. William Tilden pa je premagal Ells\vortha Vinesa s 6:3, 10:8. Končni pla-cement na turnirju profesionalnih teniških igralcev je naslednji: 1. Donald Budge (USA), 2. Hans NUsslein (Nemčija). 3. William Tilden (USA), 4. Ellsvvorth Vines (USA). Nemčija : Irska 1:1 Zadnji veliki uspeh irske nogometne reprezentance v Budimpešti je dosegel izredno velik od- njegovi pesmi in njegovem drugem pogrebu, recitiral član Narodnega gledališča g. Slavko Jan celotno njegovo najlepšo pesnitev »romantično povest M a i« v novem prevodu Tineta Debelini;« mev. Irci so v Budimpešti remizirali — 2:2 — t madžarsko nogometno reprezentanco. Včeraj sta se v berlinskem olimpijskem stadionu pomerili reprezentanca Nemčije, ki je bila po mnenju nemških nogometnih strokovnjakov zelo močna, ter reprezentanca Irske. Na splošno presenečenje so se tudi v Berlinu proti Nemčiji Irci ponovno odrezali zelo dobro, saj so igrali 1:1. Odlična je bila spet irska ožja obramba. »Česen je zakrivil angleški poraz v Belgradu« Belgrajski list »Vreme« je zadnje dni izpod peresa spretnega pisca, državnega nogometnega reprezentanta Glišoviča, priobčil nekaj prav čvrstih zafrkavanj na račun dopisnika »Daily Expressa«* g. Macadama. G. Macadam je 6vojim bralcem naj Angleško sporočil, da je Belgrad balkansko mesto sredi mogočnih gora, da so v njem ljudje zelo čudno oblečeni, da vlada v njem subtropska vročina, da se je lahko sporazumeval samo s »chaplin-sko« mimiko in tako dalje. G. Macadam ve povedati tudi, da je belgrajsko igrišče kamenito in da so Angleži bitko z Jugoslavijo izgubili zato, ker so morali — jesti česen, kajti v hotelu (»SrpskD kralj«) so celo posode dišale po česnu. Angleži sel niso mogli najesti, ker jedi, ki so pripravljene s česnom, običajno ne jedo. Tekmo z Jugoslavijo so f zato. morali .odigrati pošteno lačni. Ta g. Macadamj se je pri nas, pa tudi na evropskem kontinentu, kot športni poročevalec enkrat za vselej diskredf-' tifal,'kajti njegova'modrovanja irt replike, ki so nanja izšle v naših časopisih, 60 zabeležili na vidnih mestih dobro opremljene z ironičnimi opazkami mnogi evropski časopisi. Zlasti opazno sta 6e s temi »opravičevanji« pobavila >Wiener Mittag« in »Volkischer Beobachter«. Dobri lahkoatletski rezultati Odlični italijanski tekač na srednje proge Ma-rio Lanzi, ki je še prejšnji teden pretekel 800 m v odličnem času 1 min. 50,7 sek., je v Trstu izboljšal svoj lastni rekord na 400 m za 4 deset, sekunde. Lanzi je za to progo porabil komaj 47.7 sek. Poljski lahkoatleli so ie v dobri, formi. Na mednarodnem iahkoatletskem meetingu v Varšavi so bili doseženi nekateri izredno dobri rezultati. Tako je znani Kusocžinski zmagal v teku na 3000-metrov v 8 min. 33 sekund nad rojaki Zoldanom (8.34,6), Czaparjem (8.37,5) in Noji jem (8.40,5). V teku na 800 metrov je zmagal Gassowski 1.53.8. pred Stanzewskim (1.54) in Vadasom (Madžarska, 1.56). V skoku ob palici je dosegel Wronczyk 4.03 metre. Gierutto pa je vrgel kroglo 15.05 m. Nov up francoske lahke atletike je mladi teka? Jean Abel, ki je v Marseilleju v teku na 3000 m premagal Jeanna Lallaneja s časom 8.40 minut. Tri važne nogometne tekme Danes, 24 maja, igra Anglija z Romunijo v Bukarešti, Bolgarija z Letonijo v Sofiji, Nemčija pa z zelo močno postavo proti nogometni reprezentanci češkomoravskega protektorata v Dortmundu. To je zadnja češka tekma na turneji po Nemčiji. * Slovaška boksarska zveza, je dobila poziv, da bi nastopila na vrsti boksarskih prireditev, katere organizira temešvarski »Clubul Atletic Muncito-resc«. Dogovori ugodno potekajo. Slovaški nogometaši bodo kot reprezentanca Slovaške nastopili junija meseca v dveh tekmah. Dne 11. junija bo nastopili v bivši Avstriji, dne 25. junija pa v Zagrebu proti zastopstvu Zagreba, odnosno Hrvaške. Obmejna Peca kliče! Na liinkoštno nedeljo 28. maja 1939 bo v kapeli sv. Cirila m Metoda na Peci ob 9 služba božja.. Pridite, ljubitelji slovenskih planin, pogledat lepote kraljestva kralja Matjaža v času pomladnega cvetia. Preskrbljeno bo za dušo in telol Peca se je odela v svoj pomladanski kras, pridite obiskat ta skriti kotiček pre, lepe slovenske zemlje! Oh tej priliki sporočamo tudi širši javnosti, da bo za binkoštno soboto odprto letno kopališče SPT> v Mežici, Vsakega planinca, ki se bo vračal b Pece, bo osvežilo in poživilo s kopeljo ter okrepčevalnico. Razpis desetnboja ta prvenstvo mesta Maribora, hi na priredi med klubski odbor ljubljanske atletske podzveze v Mariboru dne 17. in ;«. junija 1939 nI) 17 na stadionf< S K «Železničarja« ob Triaški cesti 1 1 T™fko .""'"i red tekmovanja 17. junija ob 17: te* ion m, skok v daljavo z zaletom, met krogle, skok v višino z zaletom, tek Kili m. i ■ T,o(ke J" red tekmovanja IS. junija ob 17: tek lin m čez zapreke, met diska (z boljšo roko), skok v višino s palico, met kopja (z boljšo roko), tek 1500 ni. ..„, 1 rilave je poslati na naslov: .Tenko Jože, tajnik MOLAP-a, Maribor, stadion SK .Železničar, Tržaška cesta. Prijavnina znaša 1(1 din za osebo. Prijave, ki bi prispele po določenem roku ter prijave brez priložene Prijavnine, ne bodo upoštevane. — Zmagovalec, si pribori naslov »Prvak mesta Maribora v deseloboju za leta 19.19 . Nagrade: prvoplaslrani prejme plaketo, dru-F! '.n ,.rpl,l' kolajno. — Tekmovanje bo na tekališču, ki je dolgo 4JS m. ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto 7, tigaskl. — Pravico nastopa lina.io le veri-i£o"nl m , _ ,Tnflribn"kih klllh°v, ki RO včlanjeni v J AS-n. ičauiUjt se jio pravilniku in pravilih jAS-a. Velika čast in velika naloga Ves svet Je dane« zašel v eno samo strašansko zmedo,' ki 9e vedno bolj in bolj oži, brez konca v nedogled. Človeštvo je danes podobno vrtiljaku, ki ga lahko po mili volji sučeš na levo in desno. Samo nasilje vlada vse povsod. Zdi se, da ]e Pravica umrla, zdi se, da so Dobroto ubili, ;zdi ae, da Ljubezni ni več I Povsod le ogenj, sovraštvo in vojske. Svet 'drevi z zavezanimi očmi v strahoten prepad, iz katerega ni rešitve. Kaj so danes kraljestva, kaj so države? Niči Ubog zemljah, ki je bil morda včeraj neznaten slikar, navaden zidar, danes po mili volji prestavlja mejnike silnih držav in ne gleda pri tem na drugega, kot n& svojo lastno koristi Krivica, krivica, krivica I — ' Ljubljana je mesto, • ki je po kongresih dobila že kar mednaroden sloves. Skoraj vsako leto se tu zberejo zastopniki raznih organizacij in imajo tu svoja zborovanja. Zdi se, da je Ljubljana kot nekako žarišče, ki razpošilja žarke na vse 6lrani, vabi, ukazuje in veleva. Dobro nam'je 6e vsem v spominu veličastni evhari6tični kongres za Jugoslavijo v letu 1935; vsi smo še polni , navdušenja in ljubezni do naše narodne stvari, ki nam ga je dal lanski Mednarodni mladinski tabor. Ljubljana je poslala nekako stekališče narodov, nekako prijazno zavetje in gostoljuben dom vseh, ki se hočejo o čemerkoli v miru in brez 6lrahu pred zunanjo silo razgovoriti. Letos pa je Ljubljano doletela še posebna od-, lika. V našem zgodovinskem mestu bo VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v dneh od 25, do 30. julija. Ali se zavedamo zadosti jasno, kaj to pomeni: imeti v svoji sredi zastopnike tujih narodov in najvišje predstavnike danes najmočnejših katoliških organizacij? Ali se zavedamo, da bodo v žarnih julijskih dneh pogledi vsega katoliškega 6veta obrnjeni na našo belo Ljubljano, da bodo to dnevi, ki bodo zapustili neizbežne vtise vsakogar, ki bo kakorholi Bodeloval ob kongresu? Ali smo Slovenci vredni tolike časti? Zdi se, da Slovenci vse premalo mislimo, da smo narod katoličanov, da smo si svojo vero utrdili z orožjem v roki, da našim očetom in materam niso mogli vzeti katoliškega prepričanja ne avarske drhali, ne turški vdori, ne protestantske zmote, pred katerimi so klonili vse silnejši narodi, kot smo mi. Zdi se, da delamo Slovenci smrten greh nad lastno krvjo, da za tujO učenost, ki ni niti prava, niti katoliška, najmanj pa slovenska, prodajamo svoj lasten narodi Kam drevi danes naše izobraženstvo? Ali ne vidimo vsevdilj strahotnih posledic liberalizma, še bolj materia-Jizma in brezbožnega komunizma? Tuja učenost, ki sili k nam, ki se ji navkljub vsem praznim besedam in zagotovitvam ne znamo, niti ne moremo zadosti upreti?. In vera? Kaj grozi tej največji svetinji človeškega rodu? Na vzhodu vstaja brezbožni komunizem, na severu prodira novo poganstvo, od juga slišimo o krvavih revolucijah, o pokoljih, požigih, strahotnih mučenjih neustrašenih vernikov I Kam plo-reuio? — Ali re« ni rešitve? .4 J J ' i Je I Pa samo ena in sicer v enem samem kraljestvu, ki je kraljestvo Kristusovo na zemlji. Tu ni nasilja, ne ognja, ne krvi, ampak sama čista in neskončna ljubezen. Naloga letošnjega VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani bo, da se pomenimo, kako bomo privedli svoje zaslepljene brate in sestre zopet nazaj k Luči, k Resnici, h Kristusu. Vsak posameznik se mora za to truditi, da v sebi in drugih upodobi Kristusa, eaj smo vendar vsi verni udje njegovega skrivnostnega telesa. Zavedajmo se dobro, da sveta ne bo rešil noben komunizem, noben rasizem, noben fašizem pa tudi nobena zapadna demokracija. Rešitev sveta in človeštva je le v Kristusu I Trudimo se, da pri vedemo zopet vse izgubljene ovce na Njegovo presladko pašo, v kraljestvo miru! — aa — Hude posledice vremenskih katastrof v Maribor, 24, maja. Iz Dravske doline prihajajo šele sedaj podrobna poročila o obsegu vremenskih katastrof, ki so zadele stranske doline, iz katerih se stekajo pohorski in kozjaški potoki v Dravo. Ta poročila so polna obupnih tožb o ogromni škodi, ki so jo povzročili hudo- Tako nam poročajo Sit Selnici* ob' Dravi lomu oblaka v ponedeljek dopoldne ob pol 11. Potoki V Bistriški. Habidovii. LokarievL .Stuirnavi in A V, loma v Čermeniški grapi so narastli z največjo naglico v hudournike. V Bistriški grapi ja voda uničila 4 mostove ter vso občinsko cesto. Vozni promet je za daljšo dobo nemogoč, popravljanje ceste bo trajalo najmanj 6 tednov. Vse poškodovane ceste so glavna zveza med Selnico ter celim obmejnim prebivalstvom. Samo na občinskih cestah se ceni škoda na 200.000 din. Poleg občinskih pa so poškodovane tudi ceste zasebnikov; uničeni so njihovi mostovi. Banovinsko cesto Maribor-Dravograd je zasula povodenj med kilometrskimi kamni 18—23 z blatom, lesom in peskom ter ji bil promet za 4 ure popolnoma prekinjen. Iz Ribnice na Pohorju poročajo, da so vsi potoki v tamošnjem okolišu zaradi deževja silno narastli. Najbolj se je dvignil potok Vuhrešica, ki je pri Ko-sovi koči odnesel most, ki je stal na železnih tra-verzah in betonskem zidu. Čez mo6t Vodi banovinska cesta iz postaje Vuhred v Ribnico. Tudi v Orlici je odnesla voda most, tako da je sedaj promet na tej cesti na dveh mestih prekinjen. Tudi banovinska cesta, ki pelje s postaje Ribnica-Brezno k Ribnici je poškodovana. V bližini tovarne lepenke, Pogačnik, v Janževskem vrhu jo je zasul velik plaz zemlje ter še sedaj ni očiščena. Ribnica na Pohorju ja na ta način na dveh straneh popolnoma odrezana od prometa. O železniški nesreči pri Trbonjah smo že poro-Žali. Dohili smo sedaj podrobneje poročilo o tem dogodku. S tira je skočil potniški vlak št. 9019 ob 15.23 pri Vranski peči med postajama Trbonje in Dravograd. Zemlja je zasipala progo, osebni vlak, ki pride iz Dravograda pa je hip nato pripeljal ter za-vozil v oviro. Zadnji del lokomotive je iztiril, ne- Aleksij Pelipenko: ScMcttfove lerp«nMna-vo milo, kateremu glede čistoče nI najti pri-mere, razvija pri pra*. > nju obilo In gosto pe* j no, I<1 temeljito a vendar prizanesljivo oper«' tkanino. Tako ostan«' perilo dolgo kot novo. in Vas razveseljuj»i s svojo bleščečo belino. SCHICHT TERPENTINOVO MILO sreča pa bi bila gotovo usodnejša, da nI strojevodja pravočasno vlaka zavrl, vendar pa je dobilo 12 potnikom lažje poškodbe zaradi sunkov. Ovira na progi pa je bila še istega dne odstanjena. Kakor smo že včeraj poročali, je zahtevala povodenj tudi tri smrtne žrtve. V potoku, ki teče od Kapi« v Sv. Ožbolt »ta poskušala posestnika 41-letni Peter Pavlič iz Sv. Ožbolta ter 37 letni Anton Ro-tovnik iz Sv. Ožbolta obraniti tako imenovani Praj-sov mline, katerega je začela voda odnašati. Pri tem sta obadva postala žrtev povodnji ter ju je voda od nesla. Trupel še dosedaj niso našli. Tam v bližini ji odnesla povodenj tudi hišo Jakoba Cepca v Javniku, občina Kapla. Domačim s« ie posrečilo, da »o reši i iz hiše še pohištvo, potem pa so vse skupaj zagrnili valovi' silno narastlega Ledergaškega potoka. Truplo 9-letne Marice Juhart, ki jo je vzela voda pn Slovenski Bistrici, to izvlekli iz vode 150 metrov stran. Jesenice Policijski komlsariat opozarja vse inozemske državljane, ki bivajo stalno v okolišu policijskega komieariata na Jesenicah, ki imajo dovoljenje za zaposlenje (izkaznice o poklicu) modre in sive barve, da jih predlože do 31. maja 1939 komi-sariatu v potrdilo. Te izkaznice o poklicu predlože brez vsake prošnje in brez vsakega kolka. Onim inozemcem, ki bi izkaznice o poklicu ne predložili do omenjenega dne, preneha od 1. junija 1939 veljavnost izdanega dovoljenja o za-poslenju. ' 1 Birma. V nedeljo 21. maja je bilo birmanih na Jesenicah 698 otrok: iz župnije Jesenice 584, iz ljubljanske škofije 19, iz 20 župnij izven ljubljanske škofije 88, iz mariborske 3, celovške 2, sarajevske 1, iz InOmosta 1. Raznašale so se lažnive govorice, da je 300 otrok brez botrov. Znano je, da so vsi otroci imeli botre, bila je tudi Vincencijeva konferenca pripravljena prevzeti bo-trstvo, če bi bilo potrebno. Zato eo vse govorice, ki so krožile po Jesenicah o otrokih >brez botrov« neresnične. Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v četrtek 25. in v petek 26. maja ob pol 9 zvečer film »Veseli Dunaj«. V soboto 27. maja ob 4 popoldne kot matineja »Mojster duš«, zvečer pob pol 9 film »Tarantela«. Pri vseh filmih odličen dodatek. Zakonci, ki ne bodo za ločitev Japonski cesar je pred kratkim v svoji palači sprejel v slovesno avdijenco večje število zakoncev,, ki so poročeni že nad 70 let, pa se še vedno počutijo srečne v zakonskem »jarmu«. Bila jih je cela množica in vsi so zatrjevali, da medsebojna nagnenja še niso ugasnila. Pa tudi po drugih deželah je dosti dokazov za trdnost zakonske vezi daleč v stara leta, do smrti. O nekem velikem ameriškem državniku je znano, da je vsako popoldne, ko je ura udarila tri, v pisarni pohitel k oknu, da je mogel z robcem preko trga pozdraviti svojo , ženo. tudi zharii ameri)