Po«nins oiafens v oo'ovin> Leto lVII. V UubUeni. v petek dne 20 decembra 1929
St. 291 izdai* st. 2
Olr
Naročnina
Dnevna iioaja
u krtliMino JugosUtlJo mesečno *i> Din poileino 150 Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
me«e<. no 10 Din necie iskn 7,daia ce oie no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo 140 C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
i Sioip peui-vrsia tnali oglasi po I 3C iniU.veCM o«iasl nad U mm viitne po um i-ao, veliki po 3 .n 4 Din, v uredn-Skem delu vršilca po to Din □ Pr ve<-iem □ naro'iiL popust Izide od 4 zjutraj razen pondeliKo in dneva do prazniku
ureun/sno /e i dopiiurievi mici Si. t> lti Rokopisi se ae vrataio, nelronklrano pismo se ne sprciemoio * LreuniiiMi feleion 61. Z050. upravnIAlvo Al. 232S
Informativen list za slovenski narod
. oprava /e Mvvpuuiievi iti.Si.fc ^ ceAounl račun: Llubi/una iieu. IO.OSU in to.340 sa inseiale, Mii(i|eioii.756,l, Zagreb SI. 39.0II, Proqo In Ounai Si. 24.797
Bo'parila pred
s ovansko or'entaci'o?
Bolgarska zunanja politika jc na razpotju. V tem oziru mnogo pove žc dejsivo, cla sta bila nedavno v Rimu zelo hladno sprejeta bolgarski zunanji minister Burov in celo finančni minister Molov, znan prijatelj Italije. Za našo tnlitev govori tudi odhod italijanskega poslanika Piauciuiju iz Sofije, ki ga je rimska vlada morala odpoklicuti ravno rudi prevelikega vmešavanja v bolgarsko politiko. Vso to in pa vprašanje vojne odškodnine, kjer je zavzela Italija napram Bolgariji neprijazno stališče, pn ni edini in tudi ne najgloblji razlog ohlajenja bolgarsko-itulijunskegu prijateljstvu.
V bolgarskih vladnih krogih ista se namreč že dolgo borili za prestiž Molov a in Burova smer. Molov se je ogreval za čim ožje nasla-njanje na Italijo v finančnem in političnem oziru. Zato ni čudno, če jc Molov predsednik italijansko-bolgnrske banke in bolgarsko-itali-janske lige. Zunanji minister Burov pa smatra za nujno potrebno bolj slovansko orientacijo. Radi tega želi. da se bolgarska vlada otrese vplivov m. kedonskih nasilnih organizacij in listih neodgovornih tujih činiteljev, ki jim dajejo potuho in pomoč. Burov pričakuje od zbli-žnnja z Jugoslavijo in malo antanto večjih uspehov \ zunanji jiolitiki in zboljšanje bolgarskega narodnega gospodarstva.
Toda Burov jc bil doslej preslab v vladi in napram vplivom mnkedonstvujuščih, du bi mogel uveljaviti novo zunanjepolitično orientacijo. Tudi sprememba vlade jc bila nemogoča, dokler jc bila opozicija razbita in dokler je Georgi Jordanov igral najvažnejšo vlogo med zeml jedelci.
Georgi jordanov. iz rsten demagog /. ljud-skošolsko izobrazbo in navaden kmet iz južne Bolgarije, se je povzpel do odločilnega mestu v bolgarskem zcmljedelskem gibanju od revolucije letu I923, ko so padli kot žrtve ministrski predsednik Stambolijski in vsi ostali duševni voditelji zemljedelske stranke. Georgi Jordanov se je ogreval za bodočo diktaturo bolgarske zemljedelske stranke, ki jo je nameraval izvršiti s pomočjo komunistov. Neomejeno oblast v zemljedelskein jjokretu si jc skušal zagotoviti x razširjanjem nazoru, da morejo kmetske zahteve poznati in za nje delati samo kmetje, nikakor pn ne izobraženci. Maščevanje nad krivci revolucije leta I92>. nad sedanjimi vladodržci ter sovražno razpoloženje proti neodgovornemu ustavnemu činitelju jc bila gonilna sila njegove jx)litike. Iz teh razlogov jc odklanjal sodelovanje s katerokoli stranko razen s komunisti. Ker pa bi pri obračunavanju s krivci revolucije moralo priti do boju z ma-dekonskimi organizacijami, ki so dejansko pomorile vseh onih 30.000 kmetskih in delavskih žrtev revolucije, se je laskal Italiji in se jhv tcgoval za njeno jioinoč.
Treznejši in uvidevnejši odločilni možje v stranki so bili nezadovoljni z nazori in taktiko Georgi Jordnnova. Ker Jordanov ni hotel popuščati, se je začela prej enotna zemljedelska stranka drobiti v vedno več strančic in struj. _
Ali preden sc je moglo pričakovati, je prinesel rešiitev najmlajši naraščaj, vzgojen v Pragi v treznem slovanskem duhu. S češko jio-močjo je osnoval za kmete dnevnik »Pladnc«, ki jih je še bolj utrdil v njihovem prepričanju, da se jc mogoče rešiti iz strahovite gospodarske krize in neznosnega pritisku sedanje vlade samo z zedinjenjem vseh zemljedclskih strank in struj v enotni stranki. S fino taktiko odkriva sPladne« vedno nove afere sedanje Ljap-čeve vlade, obenem pa jc počasi izpodkopal tla kvarnim nazorom Georgi Jordanova. Kmalu je nastal med kmetskimi množicami* tako močan pritisk na zemljedelske voditelje, da so se pred nekaj dnevi na zborovanju združenih zcmlje-delcev morali zediniti vsi najvažnejši voditelji, nazore Georgi Jordanova pa vreči med staro šaro in se izreči za sodelovanje z vsako strnn-ko, če bi tako nanesle jiotrebe.
S tem so sc zemljedelci odločno izrekli zn parlamentarizem in si postavili most do sodelovanja z vsemi strankami, obenem pa zlomili odpor in nezaupanje dvornih krogov. Zato je sedaj mogoča enotna fronta ojKizicijc. Ker v novi vladi ne zuhtevujo niti ministrskega predsedniku — vedo namreč, du bi jim svobodne volitve prinesle ogromno večino — je tegu pre-okretu vesel tudi bivši ministrski predsednik Malinov, voditelj opozicionulnih demokratov, mož bodočnosti, ki uživa ugled v vseh strankah in v vseli krogih, zlasti med nezudovolj-neži vladne večine.
In nezadovoljnežev v vladni večini jc vedno več. Nejevoljni so nad prevelikim vladnim pritiskom, ki preganja celo vladne poslance. Vidijo nevzdržne gospodarske razmere. Dočim se Celi i zanimajo zn črnomorsku pristanišču in skušajo dvigniti tujski promet v Bolgariji, so Bolgari razočarani nad italijansko finančno in politično pomočjo. V vladni večini ima vso oblast v rokah gotova skupina, dočim so drugi poslanci samo statisti. Toda do odločnega boja v vladni večini doslej ni moglo priti ravno rudi dosedanje razcepljenosti in nespametne taktike zetnljcdelcev.
Ne samo nezadovoljne/.i v vladni stranki, ninjiik ludi tro/.nejši člani vlade se zavedajo,
Grška in Jugoslavija
Iz ava zunanjega ministra Mihalohopulosa
Be'grad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Ženevski list »Pax« objavlja razgovor direktorja »Re-vue des Balkans« z grškim zunanjim ministrom Mihalokopulosom.
V razgovoru se je direktor dotaknil naravno najvažnejših grških gospodarsko-poli-tičnih vprašanj in je vprašal Mihalokopulosa, kako stojijo razmere med Grčijo in Turčijo. Mihalokopulos je odgovoril:
»Mi bomo storili vse potrebno, da se spor med nami in Turčijo reši v splošno zadovoljstvo. Naš poslanik v Angori je v tem smislu dobil patrebne instrukcije in če bi tudi na turški strani opazili dobro voljo, se bomo lahko sporazumeli.«
Nato je Mihalokopulos govoril o odnošajih med Grčijo in Jugoslavijo z zelo iskrenim glasom. Mihalokopulos jc govoril o prijateljski pogodbi med Grčijo in Jugoslavijo. Zavračal je očitke, da bi se Grška nagibala k Turčiji. Njegova država se ne nagiblje k nobeni državi. Grki delajo za prijateljsko zbližanje z vsemi državami.
Ko je bilo govora o tem, da se sklene gr-ško-italijanska pogodba, je predlagal odlog podpisa te pogodbe v nadi, da bo istočasno lahko sklenil grško-jugoslovansko pogodbo v
zvezi s solunsko svobodno zono in s tem razčistil sporna vprašanja med Grčijo in Jugoslavijo.
Urejevanje spornih vprašanj med nami in Jugoslavijo, je dejal Mihalokopulos, je ustvarilo za oba naroda epoho velikega prijateljstva in sodelovanja. Mi se iskreno divimo veliki sposobnosti jugoslovanskega naroda in vrlinam njegovega suverena, ki je do sedaj vedno dokazal, da jc na vrhuncu kritičnega duha.
Grč.;ja in Jugoslavija bosta nadaljevali na tem polju, ki ga jima odrejajo njuni skupni interesi. Glede bodočega odstopa solunske zone, v kolikor prihajajo v poštev tudi druge države, razen Jugoslavije, smatramo mi, je dejal Mihalokopulos, da naše prijateljske sosede ne bi imele ničesar proti temu. Poljska, Češkoslovaška in Romunija bi dospele do Soluna preko Jugoslavije, torej preko prijateljske države. V to svrho sc bo morala naravnost sklicati skupna konferenca, ki naj bi lo vprašanje do podrobnosti obravnavala.
Glede balkanske antante je Mihalokopulos bil mnenja, da sc ta zveza ne bo ustvarila prej, preden sc nc uredijo sporna vprašanja med posameznimi balkanskimi državami.
Naša trgovina s slivami v nevarnosti
Potrebne energične odredbe proti brerces»i»im izvozničarjem
Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Gospodarski krogi znova opozarjajo spričo konkurcticc, ki jo zoper naše slive uganja inozemstvo in zoper katere so zlasti od angleške strani prišle pritožbe s fotografijami, v katerih kažejo, kako so se zaboji s slivami zlorabljali v to, da se je dovažalo slabo blago, da je naša trgovina s slivami v mednarodnem svetu v veliki nevarnosti. Opozarjajo predvsem na to, da je zlasti Anglija večkrat poslala svojo posebno spome-
nico različnim trgovskim združenjem, katere je opozarjala, da so nekateri jugoslovanski trgovci zlorabljali prilike in mesto čistega blaga odvažali v inozemstvo pokvarjeno blago. Ker je ta praksa trajala zadnji dve leti, je inozemstvo zavračalo to jugoslovansko blago. Radi tega se množe klici, da je treba ukreniti vse potrebno, da sc tem zlorabam od strani privatnikov čimprejc stopi na noge.
Mala antanta proti Youngovem načrtu
Nov prit sls velesil na Mad arsho zaradi vzhodnih reparacij
Pariz, 19 dec. (Tel. Slov ) Po vesteh pariških listov je sedaj prvemu sunku Snovvdena proti Youngovemu načrtu sledil drugi sunek male antante. Romunski zunanji minister Miro-nescu je v imenu češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije brzojavno protestiral proti njemu pri velikih zaveznikih. Mala antarta bo odklonila Youngov načrt, če se istočasno ne uredijo konč-
Trgov. pogodba s Španijo veljavna
Madrid, 19. dec. AA. Včeraj so bile izmenjane ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Španijo. Svečani izmenjavi so prisostvovali s strani Španije general Primo dc Rivera, glavni tajnik ministrstva zunanjih zadev Palacios, šef protokola Landecho, šef trgovske sekcije Lopez Lago in šef diplomatskega oddelka grof Bailen. Jugoslovansko vlado je zastopal upolnomočeni minister v Madridu Dragomir Jankovič z visokimi uradniki jugoslovanskega poslaništva.
Ban Si'ovič odpotoval v Belgrad
Zagreb, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Zagrebški ban dr. Josip Šilovič je danes sprejel posebno deputacijo pred božičnimi pra-niki in prihodnje dni ne bo več sprejemal strank, ker je radi službenih poslov odpotoval v Belgrad, kjer se bo mudil delj časa.
da so neprestuni uboji med Makedonci še bolj osovražili med ljudstvom makedonske organizacije in vlado ki se na nje opira in ne upa nastopiti proti njim. Zunanji minister Burov pa najbolje ve iz lastne skušnje, kako ti makedonski napadi jemljejo ugled Bolgariji v inozemstvu. Vsi razsodni bolgarski vodilni krogi se vedno bolj zavedajo, da so odločno slovansko orientirani ne samo vsi bolgarski kmetje razen Makedoncev, ampak tudi vse najmlajše izobrnženstvo, ki je študiralo v Parizu in v Pragi in uživa med ostalim izobruženstvom največji ugled. Zato jc Bolgariji zbližanje z Jugoslavijo ne samo zunanjepolitična in finančna, a m pa k morda še bolj notranjepolitična po-treba. Ali liodo bolgarski vodilni politiki dovolj energični, du bodo v najkrajšem času po-inaguli slovanski orientaciji do zmage kljub odporu Makedoncev iu njihovih znšrilnikov. ali pn se bodo ustrašili tega pritiska in še prej i/.pili s celim bolgarskim narodom nekaj čaš Dolina, bo poka/alu najbližja bodočnost. —b
noveljavno vzhodne reparacije.. Če velesile nc bodo mogle pripraviti Madjarske do popuščanja, se mora končna konferenca odgoditi. »Ex-celsior« piše, da bodo velesile z Italijo vred v kratkem času energično pritisnile v Budimpešti, da bi madjarska vlada, ki je do sedaj odklanjala vsakršne obveznosti, popustila.
Novi menični zakon stopii v veVavo
Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je stopil v veljavo novi menični zakon in novi čekovni zakon. Novi menični in čekovni zakon sta bila podpisana 29. novembra 1928 in sta bila v »Službenih Novinah« objavljena 19. decembra 1928 z enoletno legisvakacio. S tem zakonom bodo v celi državi izenačena menično pravna področja. S tem se bo mnogo pripomoglo, da se bo poleg političnega izvršilo tudi gospodarsko zedinjenje. Naš menični zakon je izdelan na podlagi pravil meničnega pravilnika, ki je bil sestavljen na haaški mednarodni konferenci za izenačenje meničnega prava iz leta 1912. in ki jc po zamisli konference iniol nalogo da bi se vzporedno uveljavil v vseh državah, ki so ta mednarodni pakt podpisale.
Mladen Lorhovic aretiran v Gradcu
Zagreb, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Mladen Lorkovič, sin pokojnega Lorkoviča, je bil v Gradcu aretiran, ker je osumljen, da se Jo udeležil v zvezi z atentatom na pokojnega Šveglja tudi atentata na detektiva Keča in Tremskega.
Drobne vesti
Sarajevo, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister dr. Milan Srskič jo prispel v Sarajevo, da Iu proslavi svojo slavo svetega Nikolaja.
Sarajevo, 19. dec. (Tel. Slov.«) Dolgoletni angleški konzul v Sarajevu Charles Craigh je danes odpotoval i/. Sarajeva na svoje novo mesto v Smirni.
Split. 19. dec. (Tel. Slov.«) Z admiralsko ladjo V.hi jo prispei v Split inornuriški poveljnik admiral \Vickerhauser V Splitu so nahaja tudi goneral Veselinovič.
Kraljeva zahvala
Belgrad, 19. dec. AA. Povodom krstne slave kraljevskega doma in na rojstni dan Nj. Vel. kralja so bile poslane na najvišji naslov številne čestitke iz notranjosti države in iz inozemstva z izrazi udanosti in zvestobe tet z željami za dolgo življenje, srečo in napredek članov kraljevskega dom&.
Pisarni Nj. Vel. kralja jc po najvišjem nalogu čast, cla sc zahvali podanikom in ustanovam za poslane čestitke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 10.846.)
Češki list o sofsiskih pogajanjih
Praga, 19. dec. AA. Lidove Noviny« pri-občujejo uvodnik o jugoslovansko-bolgarskih pogajanjih v Sofiji. V članku se veli, da je sedanji trenutek posebno ugoden za likvidacijo vseh spornih vprašanj med obema državama. 0 uspehu pa bo mogoče govoriti samo, ako bo bolgarska vlada prekinila vse zveze z ma-kedonstvujuščimi in iskala pri narodu popolno zaslombo za splošno ozdravljenje Bolgarske. Dokler sofijska vlada nc bo imela dovelj poguma, da odreče zaščito in podporo teroristični skupini, bodo iinela pogajanja z Jugoslavijo samo teoretičen pomen brez praktične veljave. Bolgarska vlada je pred alternativo, da se odloči za politiko miru ali pa da nadaljuje katastrofalno politiko, ki ji jo narekujejo makedonstvujušči.
Enoletna bilanca
12. decembra jc bilo eno leto, kar jc Maniu prevzel v Romuniji v imenu kmečke stranke državno krmilo v roke. Zgodilo se je, da so se prvič v romunski politični zgodovini vršile svo-| bodne volitve. Pri tej priliki se je zvršil pravi ljudski plebiscit za Maniu-a, ki je izšel iz volitev z večino 360 mandatov proti 42 poslancem opozicije, med katerimi je vštetih tudi 15 Mad-jarov.
Maniu je ob svojem nastopu zelo mnoge obetal in — kar jc zopet edinstveno v romunski politični zgodovini — veliko obetanega je tudi spolnil.
Predvsem se je lotil upravne reforme, ki je sploh najtežje vprašanje romunske vlade. Začel je pri glavi — v ministrstvih in odpravil 7 ministrstev. Sorodni resori so se združili. S tem je državne finance znatno olajšal. Pri tej reformi je Maniu postopal odločno in dosledno, brez ozira na osebne momente. Sedaj je na vrsti uradniško vprašanje. Romunija šteje 17 milijonov ljudi, pa ima 500.000 uradnikov, kar pomeni strašno obremenitev davkov. Razne liberalne vlade so nastavljale v urade svoje ljudi, ki so bili brez vsake kvalifikacije. Dobili so se seznami uradnikov, ki poleg imena nosijo označbo analfabet«. Sedaj se vrši velikansko čiščenje, ki gre za tem, da se tem »uradnikom* preskrbi kak drug kakor uradniški kruh. S tem sc Romunija izločuje iz orientalskih upravnih manir in se približuje znatno zapadnim demokracijam.
Nadaljnji uspeh Maniu-jeve vlade jc realiziran budžet, ki ga je tudi šele prvič dobila Romunija pod kmetsko demokracijo. Postavke o izdatkih odgovarjajo dejanskemu položaju, pravtako tudi dogodki. Proračun je aktiven in tudi nekoliko znižan, kot v prejšnjih letih. Z novim letom se je pričela stabilizacija valute, na novo se jc izvršila reorganizacija Narodne banke kakor tudi organizacija prometa. Dokaz, da inozemstvo zaupa v novo vlado, je veliko državno posojilo, ki se ga jim je posrečilo dobiti.
Vlad ima sedaj v rokah sredstva, da sanira narodno industrijo in trgovino, ki je bila docela zanemarjena in nesmotrena. Romunija sklepa na vse strani nove trgovinske pogodbe. Opazuje sc posebno živahno gospodarsko zbližanje z Nemčijo in Avstrijo. Zunanje ministrstvo razvija živahno delavnost. Za clalekcscžno gospodarske pogodbo s Poljsko so v teku pogajanja s ČcliO' slovaško.
Opozicija seveda nc gleda s prijaznim očesom vladnih uspehov. Končno so sc organizirali in združili liberalci, Avarescuanci in liberalni kmetje ter podali nekako izjavo, da l>o vladna gospodarska politika deželo minirala ter da nova razdelitev na province ogroža nacionalne interese. V znak protesta so tudi zapustili parlament, kar pa ni nič tragično odjeknilo, ne doma ne na tujem. Opozicijo vodijo razne skrahiranc veličine, ki med narodom nimajo nikake zasloni-bc in bodo ob prihodnjih volitvah po vsej pri liki šc bolj reducirane. Kmečki voditelj Maniu more biti zadovoljen z uspehi svoje enoletne vlade. Gospodarsko se država dviga, politične kensolidira in v zunanjem svetu zadobiva ugled, ki ji po njeni velikosti in bogastvu pritiče.

Univ. prof. dr. It. Ku.šc j:
Zakon o srbski
pravos avni cerkvi
V	st. N / itnc 10 novembru t. J. je bil pod štev, 543 objavljen /ukon o srbski pravoslavni cerkvi, datiran z dnem s. novembra 1').«).
Zakon je i/.dan od državne avtoritete, «-ku soglasnost ali sodelovanje ccikvenih krogov na njegovi vstvnritvi nista nikjer omenjena. Navzlic temu ne more biti niti na j manj dvomljivo, da so uzakonjena načela dobila tudi pristanek sv. sinoda, tako da nam v celoti predstavljajo sporazum, dosežen med najvišjim cerkvenim in državnim predstavništvom glede vseh zadev, ki segajo tako v cerkveno kakor t državno interesnd sfero, z drugimi besedami, zakon je po svoji vsebini, dasi ue formalno, konkordut države z, vrhovnim cerkvenim vodstvom. To izhaja povsem jasno i/ čl. 24. po katerem bo imel Sv. Arhijerijski Sabor.-, t. j. skupščina vseh pravoslavnih episkopov v državi, nalogo, sklepati o cerkveni ustavi mi v njej podati podrobnejšo ureditev srbske pravoslavne cerkve kot celote ter določiti pristojnost in delokrog poedinih cerkvenih samoupravnih oblastev. L)a inora biti tu ustava formalno najprej predložena ministru pravde ki jo po odobritvi predloži kralju v svrho uzakonitve, ir. pmio logična posledica dejstvu, <lu si pridržuje država napram cerkvi in delovanju njenih »jtfiiov pravico vrhovnega nadzorstva.
Po predmetih, katerih se tiče /ukon o srbski pravoslavni cerkvi, sc- du ugotoviti marsikatera sličnost z novodobnimi konkordati, ki jih je po svetovni vojni sklenila Sv. stolica /. različnimi državami. C.lavno načelo je široka avtonomija, ki jc v cc-rkv euo-verskih vprašanjih sploii neomejena, glede uprave imovine sicer po držav i nadzorovana, toda nikakor ne na ozkosrčen, birokratski način, glede cerkvenega sodstva pa napram občemu pravu nekoliko zožena, ker sc bo kot cerkveno kaznivo dejanje po čl. 5 smatralo samo ono. ki bo kot tako v cerkveni ustavi določeno in bodo zanje veljale tudi samo kazni, ki jih bo cerkvena
ustavit predvidela.
V	ostalem pa se nanašajo določbe zakona: I. na značaj srbske pravoslavne cerkve, ti. na zbor patriarha in postavljanje episkopov, lil. na vpliv cerkvenih oblastev ua verski pouk v javnih šolah. IV. na gmotna sredstva, ki bodo cerkvi omogočala samostojno vzdrževanje, "V. na cerkveno imuniteto.
t. Značaj srbske pravoslavne cerkve.
Srbska pravoslavna cerkev je v čl. t označena kot uvtokefalna, t. j. kot samostojna, brez kake hierarhične odvisnosti od katerekoli druge pravoslavne cerkve. Čin patriaršije je dobila žc ob priliki združitve vseh poprej na nušem sedanjem državnem teritoriju obstoječih. deloma avtokefalnih, deloma samo avtonomnih pravoslavnih cerkva v zjerlinjeiio srb-sko-pravoslavno cerkev 1. 1920. V to svrho jc bil potreben pristanek ekumenskega patriarhu v Carigradu, izdan po pravilih, veljavnih za -izhodno Icerkev, v obliki posebnega odloka (tomus). ki je datiran z dnem 19. marca (t. aprila) 1920. Nn podlagi tega odloka curigraj-akegu sv. sinoda je bila potem nn konferenci arhijerejev vse kraljevine v Sremskih Karlov-cih dne "0. avgusta (12. septembra) 1920 slovesno proglašena obnovitev srbske patriaršije. kf je imela svoj sedež v Peču, a morala 1. 1766 po odredbi tujeverne oblasti prenehati. Poprej hierarhično carigrajskemu patriarhu podrejene epurhije v Južni Srbiji ter v Bosni in Hercegovini so postale sedaj ocl Carigrada neodvisne in kanonično združeno z novo nastalo Srbsko pravoslavno cerkvijo, ki se vsled svoje avtokefalnosti popolnoma neodvisno od vseh ostalih pravoslavnih cerkva oskrbuje sama s svojo hierarhijo. Čl. t zakona, ki uaglaša avto-kefalnost srbske pravoslavne cerkve in njeno dostojanstvo kot patriaršije. pomeni zgolj svečano ugotovitev tega. kar je bilo že devet let poprej po kanonskih predpisih izvršeno. Drugi stavek omenjenega člena, ki govori o javnosti cerkvenega učenja in bogoslužja ter o samostojnem upravljan ju cerkveno-verskih poslov, pa j c po ukinitvi ustave samo slovesno priznanje srbske pravoslavne cerkve po državi kot javnopravne ali privilegirane korporacije.
Izrecno je priznano srbski pravoslavni cerkvi kakor tudi njenim sestavnim delom in institucijam (ustanovam), ki bodo predvidene v cerkveni ustavi, svojstvo pravnih, ali kakor so izraža zakonik zupadne cerkve, moralnih oseb. ki so sposobne pridobivati nepremično in premično imovino, jo vživati in z njo razpolagati v smislu zakonskih predpisov. Ta juristič-na osebnost ni zgolj zasebno- ampak javnopravnega značaja, ker je odlikovana z zelo široko samoupravo s pravico do nalaganja in pobiranja javnih davščin (čl. 3 in 9 ss.)
Cerkvena imovina mora služiti izključno cerkvenim ciljem iu se ne sme odvzemati pod nikakim vidikom svrhi. kateri je namenjena (čl. 2, odst. 4). S. tem so zahrn njene konfiskacijo in sekularizacijc cerkveno imovine, hkrati pu sc je država odpovedala tudi vsem omejitvam v obliki amortizacijskih zakonov. Samo ena izjema je postavljena od važnega pravila nedotakljivosti cerkvene imovine, namreč v korist razlastitve, ki jn odreja poseben zakon.
Pod besedilo osi m slučaja ckspropriucijc predvidjene zakonom« bo spadala pnč tudi razlastitev v svrho izvedbe agrarne relorme, ako se bo zakon o likvidaciji veleposestev nanašal tudi na cerkvena zemljišča.
Zakonski osnutek o Srbski pravoslavni cerkvi iz lanskega leta (1928) je bil /.a ccrkcv ugodnejši in po mojem miieuju stvarno pra-vilnejši, ker je prevideval v zadnjem odstavku čl. 2 razlastitev cerkvene imovine samo proti polni odškodnini. Sedanji zakon o odškodnini sploh ne govori, vse bo torej odv isno od tega. kaj bo določeno v zakonu, po katerem si
bo	"	..... " ' '
po
Novi ustavni načrt fašistične stranke
Paril, 19. dec. AA. Rimski tiskovni urad poroča, da jc veliki fašistični svet proučil ustavni načrt za fašistično stranico. Ustavni načrt je postal z današnjim dnem obvezen za vse fašiste. Veliki fašistični svet jc obenem pozval vse one, ki ne morejo popolnoma in brezpogojno izpolnjevati ostre discipline fašistične stranke, naj v teku tega ledna podajo ostavko na članstvo. Oni, ki izstopijo iz zdravstvenih, gmotnih ali podobnih ozirov, pa lahko sodelujejo kot člani \ ostalih organizacijah, ki so podrejene fašističnemu režimu. V iašistični milici pa mora vladati brezkompromisni vojni duh, ki predpostavlja, da so miličniki vsak čas pripravljeni na skrajne žrtve. Nadalje je bil sprejet sklep, ki pozdravlja fašistična vseučiliška udrtiženja, ki se bodo sestala v Rimu dne 21. decembra. Fašistična vseučiliška mladina je garda, ki bo v prihodnosti nadaljevala reševalne delo za Italijo v fašističnem duhu.
Rim, 19. dec. (Tel. Slov.c) Listi objavljajo zaenkrat samo zelo previdne komentarje.
»Popolo di Roma navaja, da je poziv k izstopu iz stranke povzročila pomanjkljiva disciplina v fašistični stranki. Tevere« smatra, da že lahko reče, da nihče ne bo prostovoljna izstopil, da bo morala radi lega stranka uveljaviti nove kazenske odredbe. Uvodnik v Tribuni razlaga nove določbe in pravi, da iti bila stranka za to tu, da bi preskrbovala varna službena mestu, temveč da predstavlja elito nove Italije. Država, ki jo je zavojeval fašizem, j«; danes na vsem svetu igno rana. Proti njej sc je postavil ves ostali svet, ki se že čuti obsojenega in ogroženega. V tej izolirani in od vseh strani napadani državi, ki se prav za prav že nahaja v boju proti vsem, predstavlja fašistična stranka najvažnejši m odločilni faktor. Ker so notranji dogodki stranke v Italiji zakriti z gosto zaveso, za sedaj seveda ni prav razumljivo, proli komu je naperjena posebno nova odredba velikega 'a-šistovskega sveta. Treba bo torej počakati, v kateri meri in v katerih krogih se bodo poko-rili pozivu za izstop iz stranke.
Ameriško posojilo Nemčiji -
zaenkrat propadlo
Polazal finančnega m'wstra Hiilerdinga omaan
Berlin, 19. dec. (Tel. Slov.«) Javnost ]e bila zelo presenečena, ko se je zvedelo, da so sc razdrla pogajanja Nemčije za posojilo z ameriško banko Dillon Read et Co. Izkazalo se je, da je dr. Schacht povzročil prekinjene pogajanj. Dr. Schacht je v svojem boju proti političnim instancam ostal močnejši. Dr. Schacht se boji, da bi pogajanja z banko Dillon Read et Co. ogrožala sklenitev večjega reparacijskega posojila, ki ga namerava država najeli po haaški reparacijski konferenci.
Država je sedaj v veliki zadregi, ker njene obveznosti koncem decembra še niso krite. Neki nemški bančni konzorcij pa bo državi dal kredit 250,000 000 inark, ki se bo seveda potem plačal z n; etim posojilom, ki pa se ne bo najelo pri D;1lonu, temveč pri Morganu. Mnr-gan bo dal tudi pr/znejše reparacijsko posojilo. Danes se je že širila vest, ki za sedaj še ni potrjena, da je položaj finančnega ministra dr. HUfcrdirga in državnega tajnika v finančnem ministrstvu Popltza omajan.
Mariborska proračunska razprava
i razlastitev vršila, /ato bo treba vso pužnjo »svetiti zakonu o likvidaciji veleposestev v
____- ;______II—	—l'---1- i—i:. ,-	„ ■
3VIHU u.uuin. ufiuiju »cioiittv, iiuviiM uit rn; i/.
njega cerkvena zemljišča kot imovina obče-ko risi ni h ustuaov v smislu bivše vidovdanske
Maribor, 19. dec.. (Tel. Slov.,) Uvodoma govori župan dr. .Tnvan glede poklonitvene akcije vseli mest dravske banovine Nj. Vel. kralju ler pravi: (
Preden preidem na dnevni red, poročam, da so se patriotičnemu zgledu zagrebškega mesta priključila mesta vseli banovin, da sc ob rojstnem dnevu poklonijo Nj. Vel. kralju. Za dravsko banovino je prevzel iniciativo ljubljanski mestni župan, ki mi je poslal povabilo, da tudi mesto Maribor sodeluje pri tej udanostni akciji. Brzojavno sem pozdravil predlog ljublj. župana, ker sein zvedel, du je ves občinski svet, kakor tudi ves Mar bor z menoj v tem miru ene misli. Četudi je patrioiično čuvstvo vanje Maribora iu vseli Slovencev znano in izven vsakega dvoma, je vendar naša doUnost, da v teli zgodovinskih časih, ko Nj. Vel. kralj s toliko državnostim modrostjo »oili krmilo uaše države, jasno in odločno povemo, da stoji ves narod <ui strani svojega kralja. To naše zagotovilo pa nc volja samo našemu kralju, čuje naj ga. tudi zunanji »vet iii ve, dn ves jngoslovanski narod, vsi Srbi. Hrvati iu Slovenci s hvaležnim občudovanjem gledamo na svojega kralja, da ljubimo udano svojega viteškega vladarja iu da je ni moči. ki bi to trdno vero omajala. Naj čuje svet, da je naša država zopet trdila, zgrajena na temelju bratske ljubezni in enakosti, da je ta bratska edinost močna, silna in nezlomljiva, naj ve vsakdo, da stoji za svojim kraljem ves narod, ki mu je. brezpogojno vdan in vsak čas pripravljen, svojega vladarja in državo braniti do zadnje kaplje krvi pred vsakim sovražnikom. Zato živel naš vladar, kralj Aleksander!«
Občinski Svet je sprejel govor župana z živahnimi . Živio -Ulici našemu vladarju.
Nato poroča župan dalje o tekočih občinskih poslili. Policija ostane za 1 1930 v državnem proračunu. Glede ustanovitve finančnega inšpektoratu v Mariboru je šla tozadevna vloga na notranje in finančno ministrstvo. Glede nove mestne pline me se pooblašča tozadevni odsek, da sklepa o tem.
Reterut obč. sv et. Pušenjaka.
O uovem proračunu za 1. 1930 poda nato načelnik finančnega odseku Vladimir Puše-lijak zelo obširen in temeljit ekspoze. Glavne /nisli ekspozeja so: Z rastočim prebivalstvom so narastle tudi potrebščine. Finančni položaj občine je v finančnem oziru tem težji, ker ni zakona o samoupravnih financah, ki bi usmerjal davčno politiko občin. Zato je naše mestno Knjigovodstvo imelo pri sestavljanju proračuna težave, zlasti radi čl. 22 finančnega zakona za 1929-30. s katerim so se maksimiralo doklade ua državne davščine. Nekoliko lažji je postu! položaj, ko se je maksimiranje teh doklad ukinilo. Kazen tega so se v poslednjem trenutku morale tudi povišati nekatere potrebščine, tako za zavod zn zaščito dece. ter v smislu novega zakon« o osnovnem šolstvu tudi nova bremena v obliki vsote 200.000 Din, ki gre kot stanarina mariborskemu učileljstvn. Tako se je primanjkljaj zvišal na 11,301.004 Din, povišalo pa se je tudi pokritje s 6,527.195 Din. Du se to pokrit je izvrši, je bilo deloma uvesti nove
davščine, deloma pa povečati nekatere obstoječe. Pri tem se je uveljavil princip, du naj ostanejo finančni krediti, ki so nujno potrebni zn vzdrževanje cest in občinskih hiš, in pa tisti krediti, ki so nujno potrebni za dovršitev znpočetih del. Pri izrednem prometu pn so se dovolili saino nujni krediti v znesku 2,599.000 dinarjev. Razen tega so sc morala tudi najeti novu posojila v znesku 3.944.000 Din ki gredo za novo Magirusovo lestvo v znesku 250.000 Din, potem 830.000 Din za kritje primanjkljaja pri prekoračenju nepredvidenih izdatkov /a leto 1928. za povečanje vodovoda 200.0011 Din in ■15.0011 Din Din za nabavo novih hladilnih celic v mestnem vodovodu.
Ob priliki pretresa potreb pa so se (»javila nova vprašan,a. lako nizne prošnje mestnih uslužbencev. Pri tem so se mogle vpoštevati samo prošnje uslužbencev il. kategorije. Glede ostalih se je v odseku sklenilo, naj se predloži s.užbena pragmatika mestnih uslužbencev v roku 3 mesecev. Na drugi strani pa so glede izdatkov poskočili zneski, ki gie-do za amortizacijo posojil, ki znašajo skupno Din 06,200.452.15. Ti amortizacijski zneski so namreč poskočili na 4,323.343 Din.
Referent preide nato tia položaj posameznih mestnih podjetij ter ugotavlja, da sta od vseh podjetij aktivna mestno električno podjetje in vodoved. Tudi položaj mestne klavnice je znatno boljši. Glede pogrebnega zavoda, mestne plinarne iii avtobusnega podjetja pa so se sprejeli sklepi, ki bodo pripomogli k znatnemu izboljšanju 11 ihovega položaja. Vsekakor pa je odsek bil na stališču, da je treba uvesti strogo plačevanje, ter da se nikakor ne smejo dovoliti prekoračenja posameznih kreditov. Pri določevanju ter nalaganju novih davčnih bremen naj la bremena enakomerno nosijo vsi sloji prebivalstva.
Načrt proračuna za leto 1930. izkazuje potrebščin 17,857.015 Din, je torej za 4,133.131 Din večji od lanskoletnega. Redno kritje znaša 6,527.105 Din ter se primanjkljaj v iznosu 11 330.720 Din krije na sledeči način: povišek občinskih taks s finančnim efektom 150.000 Din; 200% doklada na zemljarino s fin. efektom 94.000 Din; 50% doklada na zgradarino s fin. ofektom 1,041.000 Din; 30% dokladu nu pridobnino —987.000 Din; 100% doklada na rentnino — 141.000 Din; 300% doklada na družbeni davek — 382.000 Din; doklada na prenosnino — 90.000 Din; obč. naklada nu vino (1 Din za 1 1) — 1,350.000 Din; naklada na sadjevec (o Din za 1 lil) — 2500 Din; nak ada na pivo (60 Din od 1 kl) — 470.000 Din; naklada na žganje in likerje (10 Din od lil stopnje) — 250.000 Din; naklada na šampanjec (25 Din od steklenice) 25000 Din; 13% gostaščinn — 3,550.000 Din; 6% kanalščina — 1.500 000 Din; 30% davščina na prenočišča — 110.000 Din; pasji davek (nezvišan!) — 00.000 Din. Razen tega se uvedejo sledeči novi davki: davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov — 300000 Din: davščina ua gostilniške cehe — 1OO.0OO Din ter prispevek za kritje izdatkov za vojaštvo (I % od hišnonr jenminskega davka) '250.000 Din. Skupen finančni efekt vseh navedenih davščin znaša 11302.500 Din. K temu še pridejo iz gradbenega sklada: tovorninska davščina — (175.000 Din; davščina na nezazidane parcele
ustave sploh izločijo, bodisi, du sc zanje iz-poslujc vsaj polna odškodnina, ki bi jo morala plačati država iz svojih sredstev, kolikor bi so ne mogla v plačilo naložiti agrarnim interesentom.
Nu vsak način bi imela razlustitev cerkvenih zemljišč proti neznatni odškodnini s strani onih, ki bi zemljo dobili v last. za nujno posledico ogromno poslabšanje fiiiaiičnegu stanju vzhodne iu zapudm," cerkve. Ako hoče držuvu, kakor je jasno izraženo v zakonu o Srbski pravoslavni cerkvi, njeno finančno osamosvojitev in vzdrževanje iz lastnih sredstev brez zveze z državnim proračunom v resnici izvesti, bi bilo samo modro, da njeno sedunjo imovino pusti neokrnjeno. Tem več ko bo cerkev nu lastnih sredstvih izgubila, tem večji bo moral biti državni prispevek k letnemu cerkvenemu proračunu. To velja v enaki meri za vzhodno ia /.a /upuiino cerkev, tlo katere bo morala država svoje razmerje prej ali slej nu slieen način urediti, Vso kaže, da jc šla država z.
agrarno reformo /c prednice in du bodo zemljišč;!. ki sc dejansko žc nahajajo v oblasti agrarnih interesentov, iltisi še niso njih lasi. /a cerkve dcfiuitivuo izgubljena. \ko pa ua j ini.i liiiunčiHi osamosvojitev cerkva sploh kak smisel, jc vsaj upati dn st' jim preko tega, kur so žc izgubile, ne bo v svrhe agrarne relorme nie več vzelo. V glavnem se tiče to cerkvenih šum, do katerih razlastitve so po bivši ustavi imele pravico sploh samo država in druga .samoupravnii ielesa. Ob upoštevanju lega načela bi sploh no obstojala /u razlastitev ccikvenih "um nobena pravna osnova, ker so cerkve same, kar se celo v predmetnem zakonu cisto jasno očituje. MlllloupruvilH telesa javnega pravu. V toliko ie značaj Srbske pravoslavni! cerkve, ki ji je v zakonu določen, velikega pomenu tudi za zupudno cerkev, !<i bo brez dvoma sticinclu /a enako osamosvojitvijo, katere temelj more tvoriti samo njena lastna imovina,
(Duljc prihodnjič.)
— 810.000 Din; revidirana davščina nn vozili. — 220.000 Din. t/ mestnega vodovoda: -1% vodarina zu mesto — 985.000 Din; 12% vodarina za okoliške občine — 500.000 Din. Tudi se za 50% zvišajo klavuiške pristojb;ne#(212.127 Din) ter se z revizijo kopaliških tarife* doseže finančni efekt 50 tisoč Din.
Izredni proračun p» predvideva potrebščine v iznosu 26.499.0(10 Din, je torej za 27.0(52.000 Din manjši od lanskoletnega.
Ob zaključku svojega ekspozeja je načelnik finančnega odseka Vladimir Pušenjak stavil tele predloge:
1. Da sc revidira službena pragmatika v smislu prošenj uslužbencev, ker je tozadeven eiekt v proračunu* že določen. 2. Da se revidirajo kopališki tarifi. 3 Da se zviša prispevek električnega podjetja od 150 na 250 tisoč Dili. 4. Da se zvišajo prispevki za ogled in klanje živine in da se 5. najame posojilo v znesku 3,944.000 Din v že omenjene svrhe, pri čemer so tozadevne anuitete v proračunu že določene.
Nato se jc
pričela splosna razprava. •
Govorili so občinski svetniki Anton Grčar, ki je izjavil, da bo glasova! za proračun, obenem pa je izrekel kritiko mestnega gospodarstva. Nato ie govoril dr. Lipcld, ki jc zlasti nag'ašal napredek Maribora v poslednjem časti ter očrtal mestne finance. Končno je govoril občinski svetnik Pfriemer, ki je izjavil, da bo radi nekaterih novih davščin glasoval proti proračunu. Pri glasovanju je bil proračun sprejet v načelu s 30 proti 4 glasovi. En svetnik ni glasoval.
Pri podrobni razpravi so sc k besedi oglasili dr. Muehleisen, dr. Hohnjec, Robavs, Zebot in drugi. Ob zaključku lista seja še traja. Proračun bo najbrže danes z nekaterimi nebistvenimi spremem-bami sprejet v predloženi obliki.
Papeževa okrožnica
„Mens nostra"
Rim, 19. dec. (Tel. Slov.«) »Osservatore Romano, objavlja danes najnovejšo papeževo okrožnico, ki se imenuje po začetnih besedah >Mens nostra . Izredno obširna okrt žilica se bavi izključno i verskimi vprašanji in govori največ glede priporočila duhovnih eksercicij kol protiutež proti racionalizmu in materializ-iiiu modernega časa.
V Ženevi ne gre delo naprej
Pariz, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da je konferenca Društva narodov za odstranitev carinskih omejitev prišla na mrtvo točko ravno tako, kakor njena predhodnica, konferenca za tujsko pravo. Na zadnji seji jc bil sprejel protokol, s katerim sc ima uveljavili carinsko premirje, izdelano pri Društvu narodov, dasi lega protokola šc ni ratificiralo zadostno število držav. Čaškoslovaška in Poljska sta sc sedaj temu uprli, in sicer Poljska z utemeljitvijo, da gospodarska pogajanja z Nemčijo šc po štiri in po! letih niso končana, dočim sc jc Češkoslovaška izjavila s Poljsko solidarno.
Franctfa in pomorska razorožitev
Pariz, 19. dec. (Tel. Slov.«) Londonska konferenca je dala danes povod, da se jc v francoski poslanski zbornici pri posvetovanju o mornariškem proračunu sprožila generalna debatu o problemih razorožitve. Francoska vlada bo imela v Londonu težko stališče. Francija se bori nu dveh frontah in ri-skira pri tem, da ostane popolnoma izolirana Francija uveljavlja namreč nasproti ameriško-angleški želji po resnem zmanjšanju oboroževanja na morju svoje potrebe po zavarovanju na morju, na drugi strani pa se bori proti italijanskim zahtevam.
Japonska grozi
z aktivnim nastopom
London, 19. dcc. (Tel. Slov.) Povodom prodiranja mongolskih čet v pokrajino Barga jc izjavil neki visoki japonski uradnik v harbinskem listu, da jc Japonska žc posvarila Rusijo prcc! prodiranjem v Mandžuriji, če bi Rusija prodiranja ne ustavila, bi hiln Japonska prisiljena, da izstopi iz svoje nevtralnosti.
Motov in Eurov
v Londonu
London, 19 dec. (Tel. Slov.) Bolgarsk-' zunanji minister Borov in finančni minister Molov sta včeraj obiskala angleškega zunanjegr ministra Hendcrsona in finančnega ministra Snovvdena. Bolgarska ministra sta izjavila, di' vsota 12.5 milj. zlatih frankov, ki jo je predlagal .eparacijski odbor, presega finančno moč Bolgarije. Z Macdonaldom jc določena konferenca v petek.
Nemško državno sodišče proli pruski vladi
Leipzig, 19. dec. (Tel. :;Slov..) Državno sodišče je izreklo razsodbo v procesu, ki ga je nemška nacionalna stranka sprožila proti Prusiji. ker jc' prepovedala uradnikom, udeležiti sc Hugenbergovega ljudskega glasova-nja. Sodišče je razsodilo, da v državni ustavi zajamčena svoboda političnega mišljenja daje uradnikom pravico, da smejo pri ljudskem glasovanju ludi sami glasovati, brez ozira na vsebino ljudskega glasovanja.
Ancona, 19. dec. A A. Že dva dni besni na Jadranu strahovito neurje. Ves promet med obema obalama jc prekinjen. Ie mnogih krajev tned Benetkami in Ancono poročajo o nezgodah ribarskih ladij in tudi o žrtvah.