List 16. «• V* rKt- h » * _ i ^"T4.^ . V ji Tečaj LX » 0 in närodn B Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (iuserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 18. aprila 1902. I OU *»_ ^j, / % < f i t r irS j i S r » ♦ » * -fr ■ t A j * 9 * > > . / » m • %. « m. m m > m * » y* - m „ - t i j > * - * * » v*__, - i . . t Uspehi celjske gonje kakoršni so se primerili v nas povodom predloga, naj se glede celjskega vprašanja sklene pameten in časten kompromis, so drugod pač nemogoči. nas se je koj vpilo o izdajstva itd., mej tem, ko se drugod o gotovih predlogih stvarno razpravlja. Poglejmo na Češko. Tam je razprava o uredbi jezikovnega vprašanja takorekoč na dnevnem redu — a kakšna je razlika v mnenjih. Mej tem, ko na primer stoji stari dr. Gregr popolnoma na stališču Badeni-jevih naredb, se je dr. Pantuček prav po vzgledu rajnega Kaizlä v toli približal stališču Nemcev, da ga loči od znanega nemškega binkoštnega programa samo nekak „papirnati zidw. Pantučekov kompromisni načrt se sicer o Čehih hudo pobija, ali radi tega proglašati Pantučeka za izdajalca, ni prišlo nikomur na misel. nas pa se je radi kompromisnega nasveta vpilo, kar se je dalo, prav kakor bi bili sprožitelji te zgol akademične razprave res bili izdali slovenski narod, ker menijo, da je popolna slovenska gimnazija zunaj Celja večje kulturne vrednosti, kakor so celjski nemško-slovenski razredi. Nehote se vsiljuje opazovalcu te gonje vpra šanje: Kakšni so pravi vzroki tega silnega razgrajanja in kakšen je bil uspeh? Pravi vzroki te gonje so bili popolnoma nestvarni, zgolj samo taktični; predlog je bil sprožen iz narodno napredne stranke in to je zadostovalo, da IMflH . ga je pobijala katoliška stranka, hoteč tako narodno-napredno stranko v javnem mnenju oškoditi in osum-ničiti, na drugi strani pa pokazati vladi, da napredna stranka na Slovenskem ni merodajna, ampak da odločuje jedino-le volja katoliške stranke. Nadalje je pri tem posebno vplivalo tudi upanje, s primerno gonjo zvabiti v katoliški tabor tudi tiste štajerske Slovence, ki so doslej nevtralni, ter tako prisiliti štajerske poslance, vstopiti v klub dr. ŠusteršiČa. Nameni so bili s katoliškega strankarskega stališča sojeno, prav „dobri", ali uspehi cele gonje nikakor niso v primeri velikanskemu naporu, so negativni in katoliška stranka bo svoj nastop. Jr . - tf 7 • • * Napredna stranka ni škode trpela pri svojih še obžalovala * 'jr .L » \ _ • somišljenikih. Na shodu v Celju je notar Baš indi- rektno pojasnil, da štajerski Slovenci ne mislijo iti s stranko dr. Susteršiča v isto lopo, poslanci Robič Ploj in Berks pa tudi kar nič ne mislijo na vstop v slovansko središče. ' Uspehov, katere je pričakovala katoliška stranka torej ni dosegla, kajti to je za katoliško stranko popolnoma brezpomembno, kako se celjsko vprašanje stvarno reši, saj je v stvarnem oziru, kakor priča „Slovenski List", sama za kompromis. Napredna stranka je danes lahko prav zadovoljna in hvaležna, da je bila uprizorjena ta gonja Stvarni vzroki niso 14 M JCV- to je očitno. Kar se proti njej, kajti katoliška stranka ne samo da ni je navedlo za nazor, da mora gimnazija biti v Celju dosegla pričakovanega namena, ampak se je tudi silno in nikjer drugje, nikakor ne odtehta tega, kar se je kompromitirala navzgor. Zamerila se je visoko gori, navedlo za nasprotni nazor. Sicer pa, kakor smo na- kjer se načelno želi, da bi se narodnostni razpori vedli že v jedni prejšnih številk, se je prav » Slo- venski List" najbolj goreče zavzel za napravo rešili potom kompromisa, zamerila se je pri nemških katoliških konservativcih, ki istotako ne pojmijo, samostojne višje gimnazije v Žalcu in ta „Slovenski List u je D kako da se katoliška stranka postavlja na veliko telesni organ* viditeljev katoliške stranke, intransigentnejše stališče nego toli očrnjeni liberalci, Stran 152. NOVICE Letnik LX. m % in tudi pri vladi je katoliška stranka izgubila silno šani po sv. stolici, kako bi se rešilo vprašanje glede mnogo. Iz gotovega vira vemo, da se v ministrstvih zahtev Črne gore, privolili, da se poleg „pro croatica v. niso mogli nasmejati, ko so iz „Novic" izvedeli, da «Slo- ravno tista stranka, ki se 14 dni poprej v venskem Listu" zavzemala za to, da se celjski raz- gente" uvrsti še „et pro catolicis Serbis Archidioecesis Antibarensis", kar bi bilo moralo zadovoljiti Črnogorce. Toda sv. stolica je vkljub temu skleaulauaJ^rno - pogodbo, ter izbrisala hrvaško ime m redi preneso v Žalec in razširijo v popolno gimnazijo, zdaj to isto misel tako vehementno pobija, a nobena uvedla ilirsko. S tem pa je obstanek zavoda sv. Je- reč ne označuje bolje utiša, ki ga je napravilo po- ronima še bolj kompromitiran, nego je bil do zdaj, stopanje katoliške stranke pri vladi, kakor beseda, pa bodo nastopile še večje težave, ko bi se hotel ki jo je izrekla neka aktivna ekscelenca o katoliški zares kdaj urediti, kajti pod temi okolnostmi ne bode stranki: diese Herren sind ja nicht mehr ernst zu hotel nobeden hrvaški duhovnik v Rim, če tudi nehmen. * " • —■ Nasprotno pa je napredna stranka v odločilnih in najodločilnejših krogih pridobila jako mnogo na ugledu in se jo danes sodi vse drugače, kakor še pred nekaj meseci. In tako se Je zopet izpolnila stara resnica: Allzuscharf macht schartig. Gospod dr. Šušteršič je hotel narodno-napredni stranki škodovati in jej J® samo koristil! HMHMHHBlSHHHHHM^vbi ga silil tjakaj kateri škof. Prišlo je že tako daleč, ko bi sv. stolica ostala pri svojem sklepu, da se dovoli vse Črni gori, da se bode začelo nabirati darov za nov zavod v Rimu, kateremu ne bode mogel nobeden zabraniti, da se ne zove hrvaški. Hrvati bodo tedaj sedanji svoj zavod sv. Jeronima izgubili, nego popustil, da se izbriše njihovo ime. Stvar je dandanes že preveč poznata, da sovraž- niki Hrvatov, posebno pa Madžari, napenjajo vse svoje sile, da vzemo Hrvatom in vsem njihovim stvarem Protest hrvaškega episkopata glede zavoda sv. Jeronima. oziciionalni hrva test d-.. . I» * — mL sopisi prinesli so pro- in ustanovam hrvaško ime, pa ker niso dosegli, da se zavod sv. Jeronima imenuje s kakšnim eksotičnim imenom, so izposlovali, da se imenuje ilirski, kate ime pa ne pomeni dandanes nič, samo da se episkopata glede zavoda sv. Jeronima, pokaže hrvaško ime, katero bi najraje na vsak način ki ga je prebral in nadškof Stadler WI v Rimu, kamor emu očetu vrhbosanski zatrli. je bil odšel o bil zaslišanje pri papežu Leonu XIII/- protestu se najprej o men j a aprila spreje st jei vJBBH^^B nu+s Am rtoreaškemu Potem se v protestu še enkrat prosi v imenu vseh hrvaških škofov, da sveti oče izkaže pravico kako 1 m se je narodu, pa Rimu, bil^ najdejo vsi narodi obrambo, imenovati s pravim razveselil ves hrvaški narod, ko je izvedel za vsebino ^____■ - ■ • - ^^^^^ • « * " >* ^ * —. i , ._. _» - - - . * - — m ■ _ • » ' 'A ' M - icrönom, kakor ie bil a „Slavorum gentem", v katerem se je zavod croatica sv. > označil s i.- k v« r,- gente", a m . sveta i še huje A * » croatica imenovan, ente pro priobčujejo nekateri listi tudi že odgovor se razžalostil, ko se je čulo, da sv. očeta na ta ugovor hrvaških škofov, ki ga je stolica popustila vsled diplomatskega delo- vanja Črni izročil sarajevski nadškof dr. Stadler. V tem odgovoru, gori ter mesto stari na^iv ilirski, ki je «».. imena zopet upe- ki kajpada še ni potrjen od avtentične strani, bi bil ^j^T^^Ä m k * j 'I zastarel in sv. oče najprej izrekel svoje obžalovanje nad Hrvati, pppoinoma dandanes brezmiseln. Nezadovoljstvo je med Hr- da nameravajo radi vati BIST izpočetkav tako veliko, da slili na razkol pa je tako malenkostne stvari odreči so že mnogi mi se cerkvi svojih praiedov. Ta korak bi pokazal, da , da ohrani je njih vera slaba in površna, kar bi bilo zelo obža-pravico hrvaškega naroda pred papeževim prestolom, lovati. Potem je pa neki dejal s povzdignjenim glasom: očeta, da ost - > 3P ___i • i & X hrvatskega imena, čvrsto in kako Večkrat sem že pokazal, da ljubim hrvatsko ljudstvo, mi je pri srcu. Za to svojo ljubezen zelo prepričan, sveta stolica izdala prvi svoj breve sem podal že tudi obilo dokazov, in ga blagoslavljam po zrelem razmišljanju, pa ga gotovo ne bi bila tudi iz celega srca. Ravno vsled tega pa menim, da bi ne nikdar spremenila, da se niso umešali v to zadevo bilo pametno, da se mi obtežuje moj položaj, mesto življi, ki niso nič manje sovražni tudi sv. stolici, da se me oprosti neprijetnosti, ki sem jih moral pre rkakor hrvaškemu narodu. našati skozi osem mesecev. Odločil sem se. da n protestu se omenja, da avstrijska diplomacija česar več ne spremenim; naj ostane gotovo ne bi bila nasprotna opozivu hrvaškega imena, starem imenu, ker to vender ničesar da se ni umešala v stvar Črna gora, katera pa nima minja na stvari ne pri pre- sami" po jasno dokazanem pravu nobene pravice do tega Po tem odgovoru dr. Stadler z ostalimi hrva- zavoda, nego so do zdaj uživali duhovni iz barske škimi škofi za zdaj ni uspel kdo bi mogel verjeti ^nadškofije dobrote tega zavoda samo z dovoljenjem da bi sploh mogel kaj doseči pod takšnimi okol- zakonitih gosp ev. Zato so hrvaški škofje ,1 Sk. i7 * sr / IC' t V* nostmi, v kakoršnih se^daj nahaja vsa tavjjade Vt Letnik LX. Stran 153. ugovoru je dobro označeno stališče, katero so za- vlado je ta prememba jako neugodna. Dokler so bili nemški vzeli proti Hrvatom Madžari, ki imajo v naši državi prvo besedo, in pa Črna gora, ki se hoče na račun Hrvaške razširiti s pomočjo Italije. Za Hrvate je nacijonalci v zvezi z drugimi nemškimi strankami in so vlado podpirali, je ta imela v parlamentu la vse slučaje vender svojo veöino, kajti na Poljake je vedno lahko računala, sedaj in rešitev **-J ms» pa to ni več, in v tem tiči za vlado nevarnost, da ne bo mogla parlamentarno vladati. bodočnosti. Vsi pravi hrvaški časo- Državni zbor. V dosedanjih povelikonočnih sejah pisi zato tudi o tej zadevi sodijo trezno, a vsi omenjajo velikih zaslug episkopata, ki se je tako odločno zavzel za hrvaški narod. je poslanska zbornica rešila proračun naučnega ministrstva in začela razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Pri pro- računu naučnega ministrstva ljudskem šolstvu. V sredo Je se bila jako Živahna razprava o vršila volitev delegacije in resnice na . Hrvaški časopisi pravijo: rvaškem episkopatu smo iznovič spoznali votne deputacije. Za Kranjsko je bil izvoljen v delegacijo dr. Šusteršič, v kvotno deputacijo pa Povše. Sarajevski nadškof Stadler je poslal papežu nekako „predstavko" v zadevi sv. Jeronima. V predstavki je ostro prijemal Madjare radi česar je bil v ogrskem državnem zboru svojega odločnega in narodnega pobornika, ki zna velik vihar. Naučni minister Wlassics je pri tisti priliki po-povedati moško besedo za obrambo hrvaškega imena, vedal, da je cesar nadškofa Stadlerja zopet pustil izreči grajo. Kakor znano, se je nadškofu Stadlerju že jedenkrat izrekla In ta forum še vedno svetovni, univerzalni, in beseda hrvaškega episkopata se bo slišala po celem katoliškem svetu. Tako se kaže v svetu hrvaški akle- taka graja. Balkan Balkana prihajajo najrazličnejše, čestokrat Jak v veri, jak v narodnosti slabem direktne si nasprotujoče vesti, katerih ni mogoče kontrolirati. Iz vseh je razvidno to, da v turških provincijah za- narodu ne more biti niti vera jaka. Tako piše „Obzor", ki najostreje obsodil vladala popolna anarhija, vsled česar se čuje tudi mnenje, da bodo Avstrija, Italija in črna gora skupno prevzele nalogo, napraviti mir in red. Rusija. Ze dlje časa Madžare in posebno še Črnogoro, za katero so Hrvati bili vedno oduševljeni, a posebno še za sedanjega socijalna revolucija v Rusiji postala skoro neizogibna. Vlada sem se kaže vse bolj, da je kneza, katerega slika je visela po tolikih hrvaških zamore le z največjo krutostjo zatirati čedalje pogosteje in v hišah. In zdaj? Ta med Hrvati tako priljubljeni knez je povrnil to ljubezen in ponižnost z zvezo z največjim čedalje večjem obsegu pojavljajoče se revolte. Tudi atentati na visokostoječe državne funkcijonarje se ponavljajo vedno češče. Tako se je zgodil pred kratkim že tretji atentat na moskov- protivnikom hrvaštva, z Madžari, samo^ da^se^zatre 8kega policijskega ravnatelja, v torek opoldne pa je bil v Pe hrvaško ime. Hrvatje zdaj pač dobro vidijo, kakšna trogradu umorjen minister notranjih del Sipjagin. Ustrelil ga je visokošolec Bolšanov, ki je bil lani zaradi udeležbe pri je srbska politika. To so zares žalostne slovanskemu dijaških nemirih v Kijevu kaznovan. svoj ej Belgija stoji pred revolucijo, ki grozi nastati vsled tega, morejo ter klerikalna vlada neče privoliti v to, da bi se uvedla unati na podporo niti pri svojem bratu Srbinu, jednaka volilna pravica. Sedaj imajo nekateri po jeden, nekateri ki ga je v tem važnem vprašanju tako grdo prevaril. dva> nekateri po tri glasove. Delavci imajo samo po neu da se je nem položaju svojega episkopata, fill I mmi If U . ,„tcaifr.A»q^myti \ ' jeden glas, dasi je Belgija vseskoz industrijalna država in so ♦ ^ • * ■ zunanjim slogi prav industrijalni delavci jedro prebivalstva. Ako bi se uvedla jednaka volilna pravica, bi delavci seveda dobili večino v «r -i* r »wir * Naj bo parlamentu in zato se klerikalci upirajo njihovi zahtevi. Zdaj so delavci uprizorili generalni štrajk. Minoli teden so se pri- tako složen v obrambi svojih pravic, kakor so hrvaški merili v Bruselju že veliki izgredi, sedaj pa groze socijalisti škofje pokazali svojo jedinost pri tej priložnosti, pa zmaga gotovo prej ali kasneje tudi na njegovi kar očitno, da poskusijo svojo srečo s silo. Prihodnji dnevi postanejo lahko kaj kritični za vso Belgijo. Vo na v južni Afriki se menda res bliža svojemu koncu, kajti mej Buri in Angleži se vrše prav resna mirovna Politični pregled. Notranji položaj je že nekaj časa sem pogajanja. Burski voditelji so zbrani v Pretoriji in se tam dogovarjajo z angleškimi pooblaščenci radi mirovnih pogojev. konstantno kritičen in to iz dveh razlogov: vsled tega, ker so se parlamentarne razmere zasukale neugodno za ministrstvo in . vsled tega, ker mej dunajsko in mej budimpeštansko vlado zopet ni bilo mogoče doseči soglasja niti glede skupnega ca- rinskega tarifa, je podlaga mejnarodnim trgovskim po- Naši denarni zavodi. III. Mestna hranilnica v Idriji. Iz poročila za lansko leto posnamemo naslednje godbam, niti glede nagodbe. Ministrski predsednik je bil zadnje dni opetovano v avdijenci pri cesarju in v obče se misli, da pride do krize, ker iz lepa obstoječega nasprotja mej dunajsko in mej peštansko vlado skoro ne bo premostiti. Pa tudi parlamentarni položaj je postal tak, da skoro ni misliti na poravnanje. Nemški nacijonalci so razbili nemško „Gemeinbürgschaft" in nastopili proti vladi pot opozicije. Kot pretveza jim služi odklonitev Sturgkhove resolucije glede celjskih razredov, koncu leta 1901. le neznatno izboljšale, dosegla je podatke: kljub neugodnim denarnim razmeram, ki so trajale skoraj celo preteklo leto in ki so se šele proti pravi vzrok pa je ta, da so sploh z vlado nezadovoljni. Za naša hranilnica v preteklem letu vender-le prav lep # Stran 154. % NOVICE Letnik LX. uspeh; kajti pri upravnem imetju izkazuje 15.685 kron 53 vin. čistega dobička, pri splošni rezervni zakladi pa 1600 kron 36 vin., in sicer vzlic temu, da hranilnico znatno obremenjuje l1/* % rentni davek od vložnih obrestij, katerega hranilnica plačuje iz lastnega, in visoki pridobninski davek, katerega hranilnica pred veljavnostjo novega davčnega zakona ni poznala, in čeprav je vsled neugodnih denarnih razmer za hranilnico neugodna razlika med kurzno vrednostjo vrednostnih papirjev koncem 1. 1901. in med kurzno vrednostjo koncem 1. 1900. iznašala še vedno 841 kron 55 vin. Ta kurzna razlika pa je vsled sedanjega stanja vrednostnih papirjev že popolnoma izginila, in pričakovati smemo tem lepšega uspeha z računskim zaključkom za 1. 1902. posameznih poslovnih strokah se je pa hra-nilnično poslovanje razvijalo, kakor je razvidno iz naslednjih številk: Prejemkov je imela hranilnica v preteklem letu . . 1,567.926 kron 13 vin. izdatkov pa....... 1,584.253 „ 92 „ tedaj denarnega prometa . . 3 152.180 kron 05 vin. Na hranilnih vlogah vložilo je tekom 1901. leta 4216 strank...... 1,143.889 kron 29 vin. vzdignilo pa 3239 strank . . 875.498 „ 87 B tako da vloge presegajo vzdige za.......: . . 268 390 kron 42 vin. A prištejemo k tej svoti še nevzdignjene in v 1. 1901. kapitalu pripisane vložne obresti v znesku..... 93.966 „ 55 n tedaj se pokaže, da so se vloge v pretekli poslovni dobi pomnožile za............362,356 kron 97 vin. Ker je pa koncem 1.1900. iznašalo stanje vlog. . . . 2,322.698 „ 21 „ iznaša stanje hranilnih vlog koncem 1 1901...... 2,685 055 kron 18 vin. Ta svota naložena je na 4803 vložnih knjižicah, katerih vsaka je povprečno vredna 559 kron 3 vin. letu 1901. izdala je hranilnica 1370 novih vložnih knjižic, realizovala jih je pa 809; število kDjižic povišalo se je tedaj za 561. Na hipotečnih posojilih izplačala je hranilnica tekom preteklega leta 123 strankam........ 175.710 kron — vin. vrnilo pa se je hranilnici . . 44.138 „ 20 „ tako da so se posojila na hipoteke tekom 1. 1901. povišale za .... ...... 131.571 kron 80 vin. Koncem 1. 1900. iznašalo je stanje hipotek...... 1,615.436 „ 73 „ koncem leta 1901. pa iznaša stanje hipotečnih posojil . . 1,747.008 kron 53 vin. to je 65'06 % vseh hranilnih vlog. Koncem leta 1901. je imela hranilnica 1068 dolžnikov, katerih vsak je povprečno dolgoval hranilnici 1635 kron 77 vin. Z ozirom na to, da se je hranilnici v 1. 1901. povrnilo popolnoma 17 tirjatev, pomnožilo se je število dolžnikov za 106. Stanje računa menic, ki je iznašalo koncem 1. 1900......... 32.600 kron — vin. znižalo se je tekom 1. 1901. za 28.220 „ — „ ter iznaša koncem 1. 1901. . 4.380 kron — vin. Račun efektov (vrednostnih papirjev), ki je znašal koncem 1. 1900...... 420.708 kron 40 vin. povišal se je tekom 1. 1901. za 91.815 „ — „ ter iznaša po kurzu dne 31. decembra 1. 1901...... 512.523 kron 40 vin. Stanje tekočega računa (vlog pri raznih denarnih zavodih), katero je iznašalo koncem leta 1900..... 203.593 kron 68 vin. povijalo se je tekom preteklega leta za....... 180.083 „ 97 „ in iznaša koncem leta 1901. 383 677 kron 65 vin. Aktiva hranilničnega upravnega imetja znašajo z dnem 31. decembra 1. 1901. 2,714.699 kron 42 vin. pasiva......... 2,699.280 „ 89 „ čisti dobiček pri upravnem imetju pa....... 15.685 kron 53 vin. Ako prištejemo k temu dobičku še čisti dobiček iz poslovanja splošne rezervne zaklade........ 1.600 n 36 „ tedaj znaša skupni čisti dobiček leta 1901...... 17.285 kron 89 vin. Čisti dobiček pri upravnem imetju v znesku 15.685 kron 53 vin. izročil se je v smislu hranilničnih pravil splošni rezervni zakladi, ki se je vsled tega povišala na 55 579 kron 32 vin. ali na 2 07 % hranilnih vlog. Ta računski zaključek pošiljamo v pregled slavnemu občinstvu z uljudno prošnjo, da blagovoli zaupanje, katero je imelo do naše hranilnice v preteklem letu, ohraniti tudi v prihodnje, hranilnično vodstvo bode pa z vestnim in previdnim poslovanjem skrbelo za to, da se bode izkazalo vredno tega zaupanja. Obrtnijske raznoterosti. Kloroform, To omamljivo sredstvo, zmanjšati bolnikom pri težkih operacijah bolečine, sestoji iz ogljika, klora in vodika. To se je iznašlo še 1847. ter se jelo kmalo vporabljati v prid trpečemu človeštvu. Leta 1848 ga je Simpson rabiti v zdravniškem delovanju, s tem pa izdatno zmanjšal neizmerne bolesti, katere so morali prenašati bolniki pri raz-rezovanju svojega telesa. Za resnico se more sedaj trditi, da najtežje operacije se sedaj vrše s prav majhnimi bolečinami, še celo bolečine po prebudenju iz tega umetnega spanja znajo zdravniki tolažiti z raznimi obvezi in zdravili. Znani strokovnjak operator prof, dr. Bardeleben je izjavil, da od 30.000 slučajev, Letnik LX Stran 155. ko je rabil kloroform, mu je v tej omami umrl le jeden sam mehkem dnu rastline, ter je jako redilen, ker ima v bolnik, pa še ta je trpel neozdravljivo na srčnej napaki. Poraba drevesnega ogljija za dom in zdravilo. Drevesno ogljije se more v najrazličnejše namene uporabljati. Tako je: 1. Izvrstno sredstvo za pokončevanje škodljivih plinov ali nevarnih soparov, kateri izhajajo od smradu pri bolnikih, sebi mnogo beljakovine in sladorja. Artičoka je po svoji obliki podobna osatu. Ogromni cvetni koši so višnjevkasto-rudeči, ter obdani od sočnih lupin. Pridelovanje artičoke nikakor ni tako težavno, zlasti še pri nalezljivih boleznih, od stranišč ali gnojnih jam kakor se navadno misli. v novo pobeljenih stanovanjih itd. Da se tak škodljivi zrak očisti, treba prostore kolikor mogoče prezračiti, nato pa v sobe prinesti v posodah suhega (mrtvega) drevesnega ogljija, ter te Najprimernejši način pri- delovanja je tale: Rastlino se vsadi na solnčnem kraju v globoko po tleh razpostaviti. Ogljije ima^ namreč lastnost, vleči nase zrahlana mastna tla. Predno se sadijo, izkoplje se škodljive pline, s čemur se zrak očisti. Zaduhlo meso se velike luknje, na katerih dno se dene gnoja. Pomno- iznebi slabega duha, ako se potrese z zdrobljenim prahom od ogljija. Je izvrstno sredstvo zoper opekline in gnoječe rane, ako se ogljeni prah potrese na obvezi, s katerimi se rane ob- ženje artičoke se vrši iz stranskih poganjkov, ki izra-stejo iz glavnega debla. Ker se semenske artičoke vežejo, da prej zacelijo. Tudi se trdi, da žlica prahu od dostikrat izneverijo, vzgaja se jih večji del iz ogljija ^mešanega z vodo izpita potolaži nervozne bolečine v poganjkov. plavi, je dobro želodca. sredstvo proti vetrovom in drugim boleznim Prve sadike si priskrbiš iz kake vrtnarije, pozneje si jih vzameš že iz lastnega zaroda. Poganjke presadiš potem, ko se ni več bati mraza v razdalji Kmetijstvo metra. Da se doseže velikih košev, sadi se lahko po več sadik skupaj. Radi boljše rasti se poreže perje po koncih proč, predno se jih vsadi. Sajenje v Cisti zrak za živino. Brez zraka in svetlobe ni mogoče živeti ne človeku, ne živalim, niti cvetlicam. Zrak je sicer navadno Tako živali povsod, ali žalibog ne jednako čist in zdrav, nahajamo v hlevih, in privezane, večkrat zrak tako zaduhel, pomešan s ki- in' ----Jtm _ j ii-tiT« T-"-*^^^""»*"- —uvir linm \ r -»rwnapflff*^ ¥ siköin in dušikom, da bi človeka kar mamilo. Kadar je vsa ta mešanica soparov zmešana, gotovo je, da je zrak za dihanje okužen. Takšen zrak ie navadno v nizkih hlevih, kjer je vse prenapolnjeno živine, in nLgadostnih priprav za odpravo Kako uspeva v takih prostorih žival, ni težko ^uganiti. Kaj diha žival v takšnih prostoriS? Zrak pbfn m zaduhlega amonijaka, kateri škoduje nosnicam očem, pa tudi usmraduje duh živežu živalim. Razume se, da v takšnih hlevih se ne more nijedna mlada živina. Še manj se more govoriti o vzreji plemenite, čistokrvne živine, ker v takem stanju živinče zaspanost in - — * ^Mfc- - prevzame Najmanj pa so takšne staje sposobne za težko uprežno živino, ker ji manjka pravega počitka. Večkrat se sliši tožba: „Imam poln hlev živine, ali slabo se ona se more vršiti z vso skrbnostjo, ter se mora tudi, če treba, pridno zalivati. Predno se primejo in razrastejo, treba jim dati sence. Sadike, ako se jih vestno sadi in oskrbuje, do-našajo že prvo leto sadež, v drugem letu pa lep do- Po tleh, biček. Rabi se za kuho le neodprte cvetne koše. izsekanju se odseče cvetna debla spodaj pri odstrani se ob jednem vela peresa, daljše perje se pred zimo na koncih poreže ter se rastlino s slamo poveže in obvije. Ker so artičoke proti mrazu in mokroti dokaj občutljive, se jih čez zimo najbolje ohrani s tem, da se jih dobro ovije in z zemljo obspe. Ako nastopi huda zima, je dobro obdati jih še z listjem in vejnatim gnojem. Da ne gnijejo, jih treba pokriti s posebno posodo itd. Še varneje za artičoke je, ako se jih izkoplje in prezimi v kleti, kar pa v južnih krajih ni potrebno. Spomladi se odgrne ovoj, zemlja se zravna, pognoji z gnojem ali gnojnico. ■ v Navadno rodi artičoka do let. ,kat usahujejo". To je res! Za pra-krmljenjem treba delavni in vzgojujoči živini redi, vilni pred vsem tudi^svetlobe in zraka, le za pitano živino velja bolj ozek in temen prostor. Tjjdi krave in telice neobhodno potrebujejo zadostno svetlobe in svežega zraka. Kmetijske raznoterosti. Gips. Gips, malec ali sadra nam je znano gnojilo. Po nekaterih krajih sestavlja gips cele hribe. Posebno znana sta po naših krajih dovski gips, katerega kopljejo pri Dovjem na Gorenjskem, in samoborski gips, katerega dobivajo v Samoboru na Hrvatskem. Tam ga kopljejo ali lomijo in potem zmeljejo Tako oskrbljena živina rada žre, se lažje snaži, ali stolčejo v stopah, da je droben kakor moka. Čisti gips je pa tadi obvaruje pred boleznijo očij, kakor tudi stra šenja, kadar pride na prosti, svetli prostor iz hleva bele barve, sivemu gipsu je pa primešana zemlja. Gips obstoji iz žveplene kisline in apna, tedaj iz dveh redilnih snovij, gipsanjem Artičoke. katerih se pa navadno dosti nahaja v zemlji, obogatimo zemljo na teh snoveh; veliko večjo korist od gipsa pa imamo zaradi tega, ker pomaga, da se težko raztopne snovi v zemlji hitreje raztope. Gips je koristen za deteljišča in so- jed. Artičoka je v mnogih krajih jako priljubljena čivje, žitu pa ne ugaja. Gips je trositi spomladi po dežju, ali Oni del artičoke, ki je za jesti, se nahaja v ob vlažnem vremenu, kakor hitro začnejo rastline zeleneti. De- Stran 156. NOVICE Letnik LX. teljo gipsamo tudi zjutraj po rosi. Po travnikih, kjer je kaj prve luknje ter pritisne k rastlini. S tem se luknja zagrne in več detelje, se gips tudi dobro obnaša. Gips moramo jednako- rastlinica stoji trdno. Ako ni zemlja mokra, treba je zeljnate memo raztrositi. Za 1 ha veliko deteljišče rabimo 4 — 6 me- rastline vsaj enkrat po presajenju zaliti, terskih centov gipsa. Gips nam koristi v vlažnem podnebju Kako globoko je sejati? Seme potrebuje pri kalenju in v zemlji, katera je bolj rahla, sicer pa rodovitna in sploh mnogo zraka, zato se je ne sme zasuti z zemljo. Tudi bi mladi dobro obdelana. Gips se prišteva k umetnim ali pomožnim kal v takem slučaju moral preveč rasti, predno bi prišel na gnojilom. površino in ozelenel. Ako bi porabil prej, nego pride na svetlo, Kako naj zalivamo cvetje v loncih. Nemalokrat se rezervne snovi, se nahajajo v semenu, bi ne mogel več nam pripeti, da nam pogine najljubša rastlina in nehote se vprašujemo, kaj je bilo temu vzrok. Največkrat je krivda na rasti in se zamoril. Le zelena rastlinica zamore si nabirati našej sama redilnih snovi. Da dobiva torej seme dovolj zraka, a ne strani vsled površnega ravnanja z rastlinami. Sedaj v trpi tako suSe in da mladi kal ka*alu ozeleni, zagrniti spomladi je zalivanje posebno važno, ker se cvetje v tem času otrebi slabe zemlje, ali tudi presadi v večje posode. Posoda ne sme biti nikdar do vrha napolnjena s prstjo, ker drugače se izlije voda iz posode, predno pride do korenin, temveč mora je treba seme prilično trikrat tako globoko pod zemljo, kakor seme debelo. Kedaj je treba zalivati? Dokler so noči mrzle, torej je spomladi in jeseni zalivati zjutraj. Ko so pa noči bolj tople biti prazni rob posode vsaj en centimeter visok. Zalivati se (poleti) je najboljši čas za zalivanje vrtnine zvečer po solnčnem mora vsakokrat z vodo, ki ima tisto temperaturo, kakor gor-kota v sobi, nikdar pa ne sedaj spomladi zjutraj ali zvečer, ker je navadno premrzlo. Zalivati se sme samo tedaj, kadar je prst okoli rastline vsaj deloma suha, mokrej prsti zalivati je odločno škodljivo, ker se napravi blato okoli rastline mesto rahle prsti. Rastline, cveto, potrebujejo mnogo več vode, kakor one, ki krasijo samo s svojim perjem. Ako pa je rastlina vsled suše ovenela, treba jo je oprezno in prav malo za- liti, potem pa postaviti v skledo z vodo, da se ondi polagoma namoči. Zavživanje sadja. Kakor je znano, da je uživanje nezrelega „zelenega" sadja zdravju škodljivo, tako je tudi že skoraj v obče znano, da je zrelo in pristno sadje zdravju jako hasnjivo. Posebno velja to o jabolkih, lepo zrelih in dobro uležanih. Takšna hranijo v sebi sok, pomaga želodcu pre- bavljati, na kar se potem celo telo učvrsti. Nasproti pa je vsako nezrelo sadje zdravju škodljivo, kar se lahko prepričamo zlasti pri neubogljivi mladini. Po takej hrani namreč kmalu slede razne bolezni, posebno griža in še več drugih. Da se ohrani pravemu sadju primerna veljava, moramo povdarjati, da prebivalci velikih močvirnatih okrajev z nezdravim zrakom se najlažje še shranijo z uživanjem zrelega in primernega sadja. Ondi se jabelka uživajo enako pri nas razne najimenitnejše reči, ker ondi znajo ceniti njih važnost za zdravje. zahodu. Ako se zaliva rastline, dokler jih še solnce obseva, i jih to lahko požge. Tudi rastline rade obelijo, če se gorkota in mrzlota prehitro spreminjata. Najbolj nevarno je zalivati rastline o opoldanski vročini. Mešanica ali kompost se imenuje gnoj. katerega napravimo iz vsakovrstnih odpadkov pri domu Zlasti se stavi na mešanico: smeti, mesne odpadke, listje, pomije, cestno blato, blato iz luže in sploh vse, kar ni zrelo za na njivo, a ima nekoliko redilnih snovij v sebi. Kompost je treba večkrat v letu podvreči, da lažje sprhne. če ga polijemo tu pa tam z gnojnico, ga jako zboljšamo, a tudi prej se izreja. Na vrtu je kompost najbolj važen gnoj. Osobito cvetličarji bi ga težko pogrešali. Pa tudi na travniku je mnogo vredno gnojilo. Crni kirasirji. češki spisal V. Beneš-Tfebizsky. Poslovenil D. Pf. Po žetvi 1. 1813. je prispel v polk » črnih kirasirjev". Brez pomisleka so ujezdili v posestva, se Čuditi se nam je skoraj treba, kako je človek marsikdaj ne- ustavili na podih, po dvoriščih in na vrtih, kjer je razsoden in neumen, ker si poželi in rabi to, kar mu je v kdo mogel. dobra polovica polka je morala vender kvar, naj si bode še toliko oddaljeno in drago, med tem ko zanemarja zdrave užitke, so mu pred nosom. Tako se je prenočevati pod milim nebom. navadil na tobak, ki ni druzega nego prazna navada. Še slabše mu je z žganjem, katero mori ljudstvo gmotno in duševno. D Črni kirasirji" so bili sami odbrani možje, v jeklenih kirasih, s šopkom las na šlemu, pravi obri. Ali ono je postalo slepo in gluho zraven vsega tega. Koliko Ljudje so se jih bali, ker so slišali o njih slabe vesti boljše bilo, ko se naše ljudstvo brez izjeme obrnilo domačim pridelkom, kjer posebno v sadjereji našlo krepilni pomoček zoper tujo razvado! Mošt mesto žganja! bodi mu geslo. Trgovina v Sisku. Gospod poslanec v hrvaškem saboru, Grga Tuškan, javlja: Slovenci kupujejo prilično mnogo žita na sisačkem tržišču Često se je Že dogodilo in se najbrže še bo, da so iz teh kupčij nastale pravde, in potem seveda sod- in ker so puščali povsod zle sledove za seboj. To je bila sama „zrela" družina; nejedna glava je med njimi že visela, nejedno lice je bilo brazdovito kakor razorano polje. & Črni kirasirji so stare i» soldateske a i ohranili verno pusto nrav v miru bili so ničemniki, v vojni beni stroški in druge izgube. Temu je krivo to, da kupec ne pa pravi besi. Kaj hudiča! Mari strašimo, jazbec • t je kričal straž pozna trgovcev v Sisku in včasih naleti na nesolidnega človeka. Zato je potrebno, da se slovenski kupci informirajo o sisačkih trgovcih. Zato ponuja gosp. Grga Tuškan v Sisku svojo pomoč in deli razjasnila brez nagrade. Kako se presaja zeljnate rastline ? Zelje in podobne rastline sejati je na gredice. Od-tod jih je izpuliti, ko jih po- je stal na pragu, mencal svojo čepico v roki, ter se trebujemo in zasaditi na stalno mesto. Kadar jih pulimo, je tresel po vsem.životu. na dvorišču kmetije ne posebno prijateljski mojster in oprenil svoje besede s krepko kletvico. Kmet, kateremu so bile te besede namenjene dobro, če ostane na njih mnogo zemlje. V nasprotnem slučaju jim jako koristi, ako jih vtaknemo do listja v blato iz krav-jeka in vode. Nato se naredi s klinom luknja, v katero se vtakne rastlinica nekoliko, toda malo bolj globoko nego je bila prej v zemlji, a od strani se zabode klin proti spodnjemu delu je S trkljajočimi zobmi kmet. Stražmojster je skočil raz konja, dva častnika sta stopila brzim korakom v sobo. „Pozdravljam vas, gospodje vojaki"! izpregovoril Stran 157. n Ne pozdravljaj, temveč daj, kar imaš. Od jutra Seljaka je iz nagla prešinilo, da so ti „črni jezdimo. Kar živiš, te niso posetili takšni gospodje, kirasirji" sami hudiči iz gorečega pekla, in častnik Hitro v sobi so že in mro žeje kakor mi u grof, da je sam Lucifer. Bog sam ve, zakaj ga to In res, častnika sta bila že v sobi; starejši je prešinilo, zakaj mu je obraz obledel kakor prt mrt- sedel za hrastovo mizo, a mlajši, visok mož, je ogle- veča, in zakaj mu je šinila v glavo dogodbica, o daval sobo. Njegovo temno, upalo oko se je h kratu kateri je menil, da je pokopana na veke v tolmunih minulosti. Marica ni več zakrivala lica s predpasnikom, živeje zablisnilo; vojak je stopil k peči, kjer je sedela na klopi Marica, najlepša deva vse vasi, zakrivaje si s predpasnikom oči pred tujimi gospodi, katerih se sedela je z rokami na kolenih, kakor bi jih hotela je radi njih slabega glasu bolj bala nego strašil. Zadrega devina je vojniku vidpo prijala. D Lepo hčer imaš*! je dejal, ki je zapazil v sobi viti nad glavo, a v lice jo je posvetil poslednji žarek solnca, ki se je utihotapil v prostorno, sajasto sobo. Častnik je stopil za štiri korake bližje in uprl kmeta s polnim vrčem in kmetico s skledo, v kateri temne oči v devo, da je hotela sirota krikniti, toda je žoltelo surovo maslo in vabilo celo grofovski jezik. krik Je ostal v grlu, izpremenil se za nekaj hipov v Kmet ni mogel spraviti iz sebe ni besedics. „Bodi radi nje brez skrbi. Dokler smo mi tu, milo jokanje, ker je prišla snubitev tako hitro, tako nenadoma, in ker oče na to niti besede ni iz ne skrivi nihče niti lasu na glavi", je rekel mladi pregovoril, niti ene besede. Čudni oče! Stal je častnik polu češki, polu poljski. Kmet se je globoko oddahnil, častnik je sedel za mizo, a jedel je malo, tudi pil je le zmerno. Tembolj pa je zaužival njegov tovariš z ostriženo, skoro golo glavo, malimi, krožujočimi očmi in nagubanim čelom. Mlajši častnik oprl je glavo ob levico in se za- sredi sobe, kakor da je okamenel, kmetica pa se smejala; ni slišala hčerinega joka, glava se ie vrtela, ker bode postala njena hči grofica. Se Čud-nejša mati! sobi ni bilo nikogar več razen starega čast- Na nebu se je zablisnila zvezda za zvezđo, a jedva, se je prikazala, padla je nika, kmeta in grofa. mislil. Njegovo orumenelo čuden izraz. lice privzelo je nekam v brezmerno globino. (Dalje sledi.) Na dvorišču so ropotali vojaki brez nehanja; ves svet so preklinjali, najbolj na francoske garde Novice. Kolikokrat so se že ruvali z njimi, nekateri gotovo dvajsetkrat, a še jim niso dali miru! kJLj W JLj. wJt-^ __V - Jfc J :.Jt . _ 'Jt^J, k. Jt_ ,- v Jt i J vje • JL J - t - t jLj . -t ' * 9 m it; v__t^jLd i__t. i lJL CJXJgogogvgrfjg^ ^p W ^r w ■ - m ^r TP ■ w ~ ~ w~ f^ i w v ^p ^p ^^ Mlekarski in sirarski zadrugi v Logatcu ie ko bodo s temi gotovi, tedaj gotovo zarjavijo poljedelsko ministrstvo za napravo novega zadružnega poslopja meči „črnih kirasirjev u v svojih tokih. dovolilo podpore 10 000 kron. „Slišiš, kmet", izpregovoril je h kratu častnik v sobi, „ko se vrnem z bojnega polja, postojim pri Občinske volitve v Ljubljani Za letošnje ob- činske volitve, ki se bodo vršile prihodnji teden, je narodno-napredna stranska določila naslednje kandidate: Za III volilni tebi in te poprosim za roko tvoje hčere. Razumeš razred: Jakob Dimnik, mestni učitelj, Ivan Kenda me"? i sklad , želez. mojster, Josip Pros ene, zavarovalni zastopnik, Josip Kmet ni odgovoril po strani je pogledal go vorečega. n Ne veruješ mi? Vidmar, dežnikar in posestnik, Josip Turk mlajši, trgovec in posestnik. Za II. volilni razred: Anton Gor še, kantiner in posestnik, dr. Lovro Požar, ravnatelj višje dekliške šole, Grof sem, samotarim, nimam Anton Svetek, c. kr. računski svetnik. Za L volilni razred: očeta ne matere, niti brata, niti sestre, imetje moje Dr Karol Bleiweis vitez Trsteniški, pnmarij in večje od štirih vaših vasi Častnik je utihnil; dozdevalo se mu je nedo- posestnik, Fran Gr r o S e 1 j , trgovec in posestnik, Ivan S e u n i g, usnjar in posestnik, dr. Karol Triller, odvetnik. Slovensko gledališče. V ponedeljek je imelo dra- stojno, da je dospel v svojem govoru tako daleč, matično društvo svoj občni zbor, na katerem se je razprav- Njegov tovariš je dremal za staro hrastovo mizo v W0 0 vprašanju glede opustitve opere. Sklenilo se je, ohraniti orožju in kirasu. Kmetica se je tresla pri čudnih besedah ne dramo in opero. Slovenec iznajdbenik. Gospod Ivan B a j d e, iznajdbenik iz Hotič pri Litiji, je iznašel nov klavir, ki ga pričakovanega gosta; vsled radosti ali vsled zle slutnje? bo kazal v nedeljo v Švicariji. V Litiji je priredil te dni s Tega niti sama ni vedela. svojima sinovoma na svojih instrumentih koncert. Tak klavir p Ne veruješ mi? Prav imaš, da ne veruješ Ne poznaš me, a ženina svoje hčere mora oče vender le vselej poznati Toda spoznaš me, uvidiš, da me je prodal gosp. Bajde znani princezinji Chimay za 500 kron ter jo dva dni v igranju poučeval. Bajdejev klavir je prijeten instrument, na katerem se vsakdo nauči hitro igrati. Premestitev divizijskega poveljstva iz Ljub- spoznaš, kakor poznam i jaz tebe s tvojo hčerjo že Ifane v Trst. Po Časnikih ie krožila vest, da namerava davno. Ni se zaman ustavil naš polk danes pri vas". častniku je zaigral okoli finih ustnic čuden smeh. vojno ministrstvo premestiti divizijsko poveljstvo iz Ljubljane v Trst. Od avtoritativne strani se nam sedaj z Dunaja poroča, da je ta vest popolnoma neosnovana in da vojno ministrstvo na tako premestitev nikdar mislilo ni. Stran 158. Letnik LX. Pomiloščenje. r Cesar izdajatelju „Slovenca" pristav, Višnja gora kron, dr Fran Jurtela, odvetnik v gosp. dr. Evgenu Lampetu prisojeno kazen trimesečnega za- Ptuju 10 kron, gdč. Milka Pirnat, učiteljica in gospa Alojzija pora premenil v globo tisoč kron. Zajedno je bila izdajatelju Kunej, posestnica 10 kron, dr. I. Rudolf, odvetnik 10 kron n Soče u gosp. Gabrščeku prisojena kazen trimesečnega zapora in Martin Ogorevc 10 kron v Konjicah, A. Mladič, c. premenjena v globo. Patent narodnega obrtnika. Znani celjski rodoljub ključarski mojster gosp. Ivan Rebe k je izumil pred dobrim letom jako praktično in z uspehom preizkušeno strelno pri- številom 7521 je podelilo pravo za streljanje zoper točo. ministrstvo izumitelju na njegovo pripravo patent, strelni aparati prekašajo tako glede konstrukcije, kakor cene vse dosedanje nemških mojstrov. Ceniki so pri izumitelju na razpolago. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani. Poroča se nam, da se je usta- novitev te za narodno-gospodarsko emancipacijo slovenskega zaradi Stajerja velevažne delniške družbe zavlekla doslej tega, ker naprošeni veščaki niso izdelali pravočasno potrebnega cenitnega operata. Sedaj je pa ta operat došel in vsled tega je „Ljubljanska kreditna banka" kot koncesijonarska nemudoma predložila vladi družbina pravila v potrjenje. Nadejati se je vsled tega, da bo mogoče ustanovni občni zbor delni- čarjev sklicati še tekom majnika meseca in da potem družba prične delovati že s 1. junijem Vsekakor ustanovitev družbe zajamčena, ker so podpisane vse delnice. pojasnilo in pomirjenje prizadetim krogom! Novi tržaški škof. Monsignor dr. Nagi je imenovan škofom v Trstu. Nagi je Nemec po rojstvu in tudi po mišljenju Zmožen je seveda italijanskega jezika; slovenščina, jezik večine prebivalstva tržaško-koprske škofije, mu je popol- zasede tržaški noma tuja. Nagi je menda prvi Nemec, škofijski sedež. Oficijozno se poroča, da se dodeli dr. Naglu za slovenske vernike pomožni škof (koadjutor). Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolcev na Dunaju so poslali: Premil. gospod dr. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski (društveni ustanovnik in častni član društva), kakor vsako leto tudi letos 20 kron, hranilno in posojilno društvo v Ptuju 880 kron, velerodni gg: dr. Mirko Ploj, dvorni svetnik in deželni poslanec izroči po gosp. Jakob Puklu od društva „Slovenije" podarjeni ostanek od one vsote, nabral gosp. dr. Ploj med jugoslov. poslanci za katero stroške omenjenega društva, ob priliki delovanja za slovensko vseučilišče v Ljubljani 80 kron, Anton Jušič, c. in kr. polkovnik v pokoju v Celju 50 kron, Viljem Pfeifer, ustanovnik in častni član, drž. poslanec in posestnik v Krškem 50 kron, Josip Stritar, c prof. v pokoju 10 kron, Anton Globočnik Sorodolski, c. k. dvorni svetnik 12 kron, dr. Janko Babnik, c. min. tajnik poštne hranilnice 20 12 kron, Josip Premem, c kron, dr. Anton Primožič, c. kontrolor . prof. 20 kron, Matevž Trnovec c k. naivišji sodni svetnik 20 kron, kron, poli- dr. Josip Mantuani, c. k. amanuensis dvorne knjižnice Peter Klačar Železnični uradnik kron, Ivan lic, c. k cijski svetnik 6 kron, dr. Božidar Stegu, c. sodni kron, Alojzij Vavpotič, c. poštni . poštni kontrolor kontrolor pristav krone, kron, Fran Naval, 10 Jakob Urbanija, c. c. k. dvorni pevec 10 kron, vsi na Dunaju, dr. Martin Travner, c. k. deželni sodni svetnik 10 kron, Josip Perko, železniški pristav, dr. Oton Papež, sodni pristav v Postojni po sodni kron, Ivan Krašovec, c. okrajni sodnik v pokoju kron, dr. Josip Unterlugauer, vladni svetnik in glav. zdravnik v Gradcu 20 kron, Andrej Žumer, okrajni šolski nadzornik v Kranju kron, Mihael Vošnjak, inženir in veleposestnik v Gorici Rebekovi 10 kron, Bogumil Vošnjak, jurist v Pragi kron, Božidar Stiftar, cesarski rusKi profesor v Kalugi 5 kron. Po gospodu državnem poslancu Viljemu Pfeiferju poslala neimenovana pa znana dobrotnica 40 kron, dr. ml* fr fa? ' v f r ITXiyi SffjHH 1 Rajhenburgu 10 kron, dr. M. Schmirmaul, zdravnik v Pipuš, odvetnik kron in po- sojilnica v Cerknici 20 kron, slavni slovenski klub v Celovcu 10 kron, slavna posojilnica Stari trg pri Ložu 100 kron, slavna posojilnica v Makolah 30 kron, slavna kmetska po- sojilnica na Vrhniki 30 kron, slavna posojilnica na Vranskem in 26 v Framu kron. po 20 Za toliko kron, blagih gdč. Zalči Sušnik v Brežicah darov izreka društveni odbor najiskrenejšo zahvalo. Dalje sprejema darove društveni blagajnik gosp. dr. Klemen Jeshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstrasse Umrli. Novem mestu je umrl frančiškan pater Toliko v Ladislav Hrovat. Pokojnik je dolgo let služboval kot profesor na novomeški gimnaziji in užival vedno neomajeno spoštovanje in pravo ljubezen svojih dijakov. Peter Ladislav je bil dijakom vedno resničen in odkritosrčen oče. V mlajših letih se je pater Ladislav bavil tudi z jezikoslovjem in obelo- danil več zanimivih znanstvenih razorav. V starosti 75 let umrl v Ljubljani računski svetnik v pokoju in hišni po- sestnik gosp. Alojzij Bayer. Pokojnik, ki je bil rodom Ljubljančan, je bil vse svoje življenje zvest narodnjak. Pred leti ga je zaupanje someščanov poslalo tudi v občinski svet. Ljubljani sta umrla upokojeni vodja zemljiške knjige gospod Josip Lampe v starosti 70 let in gospa Izabela plem. Reya roj. baronica Kuschland v starosti 67 let; v Trstu je umrl železniški inspektor gosp. Karol Reitmay er, ki je dlje časa služboval tudi v Ljubljani. Senzacijonalno aretovanje. Mestna policija ljub- Stigelbauerja, ker je nečistosti in njimi ljanska je aretovala majorja v pokoju 10- do 141etna dekleta vabil k sebi uganjal Ponarejalec pečatov. V soboto popoludne je aretovala mestna policija postopača Ladislava Juvana, ker je ponarejal pečate. V zaporu se je hotel obesiti, pa so ga rešili. v Ljublj Samomor. Dr. Fran Š u m e r, odvetniški koncipijent rojen v Vidu pri Šmarij i na Štajerskem, je na Zidanem mostu naglo preminol v soboto 12, aprila t. star šele 28 let. Gosp. dr. Šumer je bil prišel v petek ponoči tja in ostal v čakalnici do jutra. Potem je odšel na bližnji Majland", od koder je lep razgled. Okrog 10 ure le v hrib r neki delavec čul na hribu strel. Šel je tja in našel dr. Sum mrtvega. Pokojnika so prenesli v mrtvašnico v Loki pri Zi danem mostu. Svak umoril svakinjo. V vasi Zgornik pri Sežani se je predvčerajšnjim zgodil žalostni slučaj, da je zet svojo oficijal v pokoju 6 kron, Anton Aškerc, urednik „Ljub- svakinjo umoril. Posestnik Iv. Škerk, kakih 50 let star, se predvčerajšnjim prepiral s svojo ženo potem pa iz neznanih 10 kron, Makso Pleteršnik, c. k. gimnazijski profesor v po- vzrokov napadel svojo 25 let staro svakinjo, jo zaklal in koju 10 kron, dr. Valentin Krisper, odvetnik 20 kron, Štefan zbežal čez polje. Po preteku dveh ur je Škerk prišel v Sežano • v * • višji ljanskega Zvona" 5 kron, Jakob Zupančič, gimnazijski suplent Klun, posestnik 4 krone, vsi v Ljubljani, Matija Hočevar v in se sam naznanil orožnikom. Velikih Laščah 6 kron, dr. Josip Barle, c. notar v Kozjem Najdeno otročje truplo ponedeljek zjutraj kron, Ivan Arh, c. k. nadoskrbnik v Pragi 6 kron, Anton našel pokopališki hlapec Martin Premk na nekem grobu v Globočnik, Železniki kron, Josip Milavec, c. k. major v grmovju zavitek, v katerem je bil sp 89. pešpolku, Lubaczow 3 krone 50 vin. in po n Slovenskem Narodu" kroni 50 vin., Evgen Trbuhovič, c. sodni •avljen novorojen, otrok. Zavitek je bil povezan s črnim trakom. Otrok najpoprej zavit v platneno cunjo, katera je bila od kake kiklie mrtev bil Letnik LX. NOVICE Stran 159. ali rjuhe s skrhanim nožem odrezana, okoli cunje bil bel je pokrivala ves spodnji del obraza. Bitje je imelo nenavadno svilnat papir in okoli tega pa debel rujav papir, kakor se dolge roke ter je bilo bolj podobno divji zverini, kakor pa dobi v prodajalnicah. Na lice mesta je prišla policijska komi- Človeku Bitje se je strašno preplašilo svojih rešiteljev. Bil sija in je policijski zdravnik dr. Illner konstatiral, da je bil to Deitrichov 231etni sin svetu ni vedel prav ničesar. otrok mrtvorojen. Truplo se je oddalo v mrtvašnico. Policija otroškim veseljem je grabil za plamenom sveče. Komaj se je poizveduje po materi. bilo Izvoz in poraba kave. znal premikati, a ko je poskusil hoditi, je padel na obraz. Razveselil se je raznih otroških igraö, ko pa je zagledal igra-jočo se mačko, začel je kričaje bežati ter se je zvalil po tleh. Brazilije izvoženo je človeške besede ni znal nobene, pač pa posnemanje živalskih 1900. kave za 379 milijonov kron, iztočne Indije za glasov, katere je slišal v svojo celico, dasi jih ni nikoli videl. 455 milijonov kron, iz Guatamale za 30 milijonov kron, iz Učeni možje so se lotili njegove izgoje in čudovito napreduje. Venezuele 483 milijonov kron, San Salvador 18 milijonov kron, Aden (Mekka) za 6 milijonov kron. Glavni trgi za kavo so Hamburg, Havre, Roterdam, London Amsterdam in Mar- silija, ter od teh glavnih postajališč, imajo naravnost zvezo s prekmorjem, vrši se nadalje razpošiljanje kave po celi Evropi. Vsenemško gibanje v Avstriji. Vlada v Hessen poslala nemškemu „Schulvereinu" Daimstadtu na Nemškem je v Avstriji 200.000 mark podpore v svrho ponemčenja nenem- ških krajev v naši državi, Vsled tega češki poslanec Horica v seji državnega zbora 11. t. m. vprašal vlado, ali namerava nastopiti proti „Schulvereinu", Avstrije. prava negacija čajo: Vagon z ljudmi je razneslo. Iz Kolonije poro-Na postaji Lündenscheid (Westphalen) so obedovali de- Na- lavci in delavke v železniškem vagonu z železno pečjo. krat je peč razneslo, vagon se je razletel in vsi delavci so bili težko ranjeni, dva sta umrla. Tudi v bližini delujoče Ženske so bile težko ranjene. Baje se je zmešalo med premog razstreljivo, morda dinamit. 25letnica zmage pri Šipkasedlu se bo praznovala letos 11. avgusta. Rusko dobrotvorno društvo je postavilo tam cerkev, duhovni seminar za 80 gojencev, bolnišnico in stanovanja za učitelje in duhovnike, kar znaša nad pol milijona rubljev. Te zgradbe se blagoslovijo in otvorijo na dan 251et-nice, razun tega se bodo v ta namen vršili veliki manevri po nekdanjih bojnih toriščih ob Sipki. Premoženje evropskih držav. Vse premoženje Evrope, premično in nepremično, znaša 1175 milijard kron, iz katere svote kroži v prometu 500 milijard. Posamezne drŽave so v sledečem sporedu: Anglija Francija 247, Nemčija 201, Rusija 295 160, milijard kron, Avstrija 103, Italija 79, Belgija 25, Holandija 22. Povprečno ima Anglež 7400 kron premoženja, Francoz 6500, Holandec 46, Belgičan in Nemec 3900, Avstrijec in Italijan 2500, Rus 1500. Češka »Matica Školska« je vzdrževala v prete- čenem letu: 5 srednjih šol, 51 ljudskih šol, 44 otroških zavetišč in vrtcev, razun tega je podpirala celo vrsto srednjih in ljudskih šol. Stroški za vse to so znašali 551.198 kron. Društvo ima 111.796 kron gotovega premoženja ter posestev za 404 202 kroni. ' Pogoščenje 500.000 revežev. Angleški kralj je odredil, da bode na dan njegovega kronanja v Londonu pogoščenih 500.000 revežev. Veljalo bode to 30.000 funtov šterlingov. Samorasel človek. V Ameriki se bavi ves znan- stveni svet s človekom, ki je duševno, moralno in telesno popolnoma nerazvit. Isti je 231etni Jakob Deitrich v Missouri, sin nemškega priseljenika. Oče Deitrichov je prišel pred 23 leti v Ameriko ter se oženil z neko Američanko. Kmalu pa je prišla za njim iz Nemčije njegova prva žena ter rodila otroka. Nihče se ni smel bližati skritemu Deitrichovemu bivališču. Prva žena je kmalu umrla, a tudi potem ni pustil Nemec nikogar v hišo. Sedaj je umrl stari Nemec, in šele po pogrebu so zaslišali ljudje zraven sobe čudne glasove, so bili po- dobni pasjim silo so odprli težke hrastove duri ter našli v kamniti čumnati človeško bitje z dolgimi lasmi, z brado, Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl krč, želodečni bol, želodečnl katar težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo > Hubert üllrich-OYO zeliščno Yino. p To zeliščno vino je Iz Izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta-renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2£abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na lanek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii Međi obraz, pomanjkanje krvi » slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. J Zeliščno Tino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. 2£eliŠčno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škof ji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojim, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! ** Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. NOVICE Tržne cene. V Ljubljani dne 18. aprila 1902. Pšenica 10 rž K 7-30 h, ječmen oves ü h, ajda K 6*50 b, proso K 6 - b, turšica K 6 20 h, leča K 10'- h, fižol K 7* Vse cene veljajo za 50 kilogramov. AAAAAA>JUUUUUUUUUUUUUU^ Loterijske srečke. V Brnu dne 16. aprila t. 1.: 28, 49, 22, Na Dunaji dne 12. aprila t. V Gradci dne 12. aprila t. 26, 19, 18, 76. 1. 78, 18, 86, 83, 48 CO K 9 4 Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se posije zastonj in poštnine prosto. O ♦ I' li M " i *v VST* Samo v teh zavojih se dobiva pristna tako splosna priljubljena iOO gramov. Cena ta v *n 60 vin a rj er. vsebina 300 gramov. VW re i ^ vrez t 1 V- v polnih »potnih rmiK ^feiüEij'r" (ovacRe za sMio tero Monakow Mireinepe fovarse za sladno kavo jCJ |§ Monakovo I*J.? +J m ^ : v Kathrelnerjeva Kneippova slad na Kava patentovanim valjčnim tečajem obračasto pripravo za mazanje, ročne na gepel in na par j potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žltočistilnice, trijerje j rebljade; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepeljive. Valarje za travniške brane klepne in dijagonalne. polje iz jeklene ploščevine (Stahlblech-Feldwalzen), robat' in gladki. Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeže; Slamorezniee s patentovanim valjčnim tečajem z obročasto pripravo za mazanje Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje; stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgalnice za trsje in zelenjad. „Syphonia". Sejalni stroji „Agricola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine na par na Dunaji, Tatoorstrasse Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah Vi ■■ ■ ■ ■ «a ■■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■ a V V I li i > ■ M 0 71 Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj Zastopniki in prekupci Ustanovljena leta 1872 750 delavcev. Odgovorni urednik Rajko Pirkovič. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.