BIZOVIK
• Pri nas doma
Bizovik je majhna vasica, ki se razteza pod Golovcem. To je moj rojstni kraj. Majhna je naša vasica ima" komajda svojo trgovinico in igrišče, toda jaz jo imam nei-zmerno rada. Tu sem se rodi-la, tukaj preživljam otroška leta. Priznam, nikoli mi ni dolgčas, kaj šele, da bi koga pogrešala. Res je, da sem ve-likokrat odšla od doma, v kraje, ki jih nisem poznala. Ostala sem celo tam za teden ali dva, vendar sem se vsako-krat srečna in zadovoljna vr-nila domov. Nikoli prej nisem razmišljaJa o tem, kako lepo je doma. Vedno setn trdila, da je drugje lepše in zabavnejše. Zdaj pa se zavedam, da je najlepši tisti kraj, kjer se rodiš in imaš starše. Se kako velja pregovor: »Ljubo doma, kdor ga ima!«
Potok, ki teče skoz našo vas, je tudi majhen. In tam na desnem bregu stoji naša hišica, ki je ob-
dana z majhnim sadovnjakom in vrtom. Zjutraj me prebudi ptičje petje. Le pozimi očetova budilka. Imam tudi mamo, ki je taka kot vse druge mame. Pere, lika po-spravlja, a vendar ima neko last-nost, ki mi ne ugaja. Če bi se ne-koliko grdo izrazila, bi rekla, da ie po svoje tudi malo »tečna«. Komaj pridem iz šole, že začne: »Ani, daj, pomagaj mi, prostm, pomiti posodo, saj veš, kako sem utmjena.« Sicer pa jo imam nei-zmerno rada in se zavedam, da ni zlata in denarja, s katerim bi ji lahko poplačala vse njene do-brote, ki mi jih nudi.
Ob zimskih večerih se najraje zberemo v dnevni sobi, kjer je toplo. Gledamo televizijski pro-gram. Včasih brskam po foto-grafijah, ali pa se pogovarjamo. Največkrat nanese pogovor na stvari, ki so se že zgodile ali pa se še bodo. Težave, skrbi in veselje si porazdelimo. Tako pa je tudi prav, kajne?
ANA BOBNAR 6.č
OŠ  KARLA  DESTOVNIKA-
KAJUHA
NUSSDORFERJEVA ULICA