Štev. 180. =3 /elja po pošti: Za oolo leto naprej . K 28'— za 5°L,e.U. " ' » za četrt leta „ . „ 8*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 21— V opravi prsjeman nasiCni K 1*90 T Ljubljani v torek. 8. avgnsta 191L Leto XXXIX. Eaostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ " Wkrat.....10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano ln reki notice: •aostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob 6. url popoldne. Bar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itar. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega talefona Itev. 74, os Političen list za slovenski narod. es&fessfi&ufi Današnja številka obsega 6 strani Nepoboljšljivi. Najvažnejša naloga vlade barona Gautscha je, da ustvari trdno parlamentarno večino, katero rabi že to jesen, da uzakoni takozvane državne potrebščine in se uspešno loti tudi tistih narodno-gospodarskili in socialnih akcij, ki jih je v prestolnem govoru napovedala. Bienerthov režim, ki jc kljub temu, da so ga »odzgoraj« z vsemi silami vzdrževali, končno vendarle napravil popolni fiasko, jc bil najjasnejši dokaz, da nemške stranke same vzlic poljske pomoči niso vstanu tvoriti večine, ki bi bila trajno za vlado sposobna, da je torej treba k sodelovanju pritegniti Slovane, da državni voz ne zaide. To spoznanje je tudi odločujoče faktorje v naši državi napotilo, da so poverili nalogo, zavožene razmere urediti baronu Gautschu, možu brez nacionalnih predsodkov, velike izkušenosti in energije, nekak Caius Marius, ki nastopi vedno takrat, kadar je sila največja in nobeden drugi ne ve pomoči. Toda ta stvar ni všeč radikalnemu nemškemu nacionalizmu. Nemški ra-dikalizem je načeloma vedno zoper vsak poizkus nacionalne razmere v Avstriji urediti. Oni vedo, da bi se Avstrija z dnem, ko sc med Čehi in Nemci na eni in med Nemci ter Slovenci, oziroma Italijani na drugi strani napravi narodni mir, naznotraj in nazunaj okrepila, ker bi sile, ki se zdaj med-seboj tro v narodnih bojih, združile za velike gospodarske in politične naloge, ki jih ima Avstrija kot velesila. Tega pa nemški radikalizem noče, ker smatra Avstrijo le za nemško vazalno državo. Bienerth je pa bil za nemški nacionalizem čisto pravi. Upravo je izročil nemškemu vplivu, za važne državne naloge se ni menil, delal politiko od dne do dne brez velikih ciljev, da so le Nemci bili zadovoljni. Vladal ni Bienerth, ampak znani ostudni kričač Schreiner. Ne da sč tajiti, da je tudi med Nemci še vedno dosti razumnih mož, ki uvidevajo, da po tej poti v Avstriji ne gre dalje. Toda Bienerth je Nemce tako grdo razvadil, da ni čudno, da ga še zdaj ne morejo pozabiti in si želijo nazaj dobe polnih egiptovskih loncev. Gautscha gledajo radikalci z nezaupanjem, ker jim ni v narodnem oziru dal tistih garancij kakor jih je Bienerth in namesto, da bi naglašal, da hoče »po- zicijo Nemcev v državi varovati«, poudaril potrebo narodnostnega sporazuma, tega velikega strahu vseh narodnih kričačev in štenkačev. Ustrašili so se predvsem nemški radikalci na Češkem in kajpada tudi pri nas na jugu. Dočim je bilo pred časom slišati, da je na nemški strani veliko nagnjenje do sporazuma s Čehi, je zdaj vse narobe. Še nedavno so nemški poslanci na Češkem izjavili, da odklanjajo vmešavanje neodgovornih faktorjev (to so radikalni Volksrat, odbor čeških nemških mest in odbor za ločitev Češke), zdaj pa zvenijo njihove izjave tako, kakor da bi se bili radikal-cein popolnoma vdinjali. Radikalci so Nemcem kar cel politični program sestavili: Nemci naj se spravnih konferenc v Pragi sploh ne udeleže, dokler vlada Bienerthovih načrtov glede razdelitve okrajev in rabe jezika pri uradih na češkem ne predloži preje parlamentu, sploh naj sporazum odklanjajo, dokler vlada sedanja negotova paria-mentarna situacija, nemškonacionalna zveza naj proglasi politiko proste roke in se tako dolgo na nobeno stran ne angažira, dokler vlada zopet nc da Nemcem garancij, da se vse tiste narodne pridobitve, katere je Nemcem dal Bienerth, zopet ne vpostavijo. Zopet ena izjava od nemške strani, da je bila »objektivna« Bienerthova vlada le dekla nemškega nacionalizma. Če pa bodo nemški poslanci nasvet nemških radikalcev na Češkem vpošte-vali, to je drugo vprašanje. Nemškoradikalna struja, ki se je pri državnozborskih volitvah okrepila, strahuje tudi nemške alpske poslance. Ti so sploh zoper sporazum na Češkem, ker bi imel za naravno posledico sporazum na jugu. Vendar pa tudi med njimi ne manjka mož, ki vedo, da bi bilo za Nemce same nevarno nacionalno struno preveč napeti. Na vsak način težave, ki se stav-ljajo novi vladi nasproti, niso majhne. Kar se tiče naših poslancev, bodo taktično z isto premišljcnostjo, previdnostjo in opreznostjo postopali kakor dozdaj, imajoč pred očmi vedno le blagor slovenskega in hrvaškega ljudstva, kojega interese bodo vsikclar odločno branili proti komurkoli. 58. nemški mm\ sin. Med velikim navalom občinstva se je pričel v nedeljo v Moguncu 58. splošni shod katolikov v Nemčiji. Mesto je okrašeno z nemškimi, hesenskimi in papeževimi zastavami. Hiše so okrašene s preprogami, venci in cvetjem. Na stotisoče ljudi je v nedeljo hodilo po ulicah, v smeri proti glavnemu zbo-rovališču. Med drugimi so prišli na nemški katoliški shod tudi sledeči: deželna grofica Ana Hesenska, kneginji Metternich in Lovvenstein, vojvoda Arenburški, knezi Quadt, Lowenstein, Salm - Salm, princ Friderik Solms-Braunfels, knez Loyen, grofi Galen, Stollberg, Praschma, Balestrem, 1-Ien-ckel Donnersmarck, baroni Gagern, IJerbling, Ketteler, Schorlcmer, številni poslanci centruma, med njimi državno-zborski poslanci Trimborn, Marx, Erz-berger, Scliadler, Ilertling, Spahn, Roren itd. V nedeljo se je pripeljalo 222 p o -s e b n i h v 1 a k o v. Razprave so sc pričele v nedeljo dopoldne z občnim zborom avguštinskega društva ter se jc na njih razmotrivalo, kako pospeševati katoliško časopisje. Glavni predmet posvetovanj . so bile bodoče državno-zborske volitve. Razprava o maroški politiki državne vlade se je končala z zaupnico nemškemu zunanjemu ministrstvu. Istočasno se je vršila tudi seja pripravljalnega odbora, na kateri je bil poslanec grof Galen izvoljen za predsednika katoliškemu shodu. Ob 2. uri popoldne se jc pričel pomikati po mestnih ulicah slavnostni sprevod med zvoki številnih godb. Sprevoda se jc udeležilo nad 50.000 oseb, ki so zastopale 900 društev. Na slavnostni tribuni so gledali sprevod mogunški škof dr. Kirstein, škofje iz Limburga, Speyera, Wurzburga, Luk-semburga i. dr. Pogled na ogromne množice organiziranih katoliških mož in mladeničev je bil nadvse veličasten. Zborovanje v slavnostni dvorani je otvoril komercielni svetnik Molthan, ki je izvajal v svojem pozdravnem govoru, da niso le katoliškemu prebivalstvu v Moguncu dobrodošli katoliški delavci, temveč tudi protestanti in judje so tekmovali med seboj, kako bi goste katoliškega shoda najprisrčnejše sprejeli. Tajnost tesne skupnosti nemških katolikov leži v neprestanih viharjih ki so jim izpostavljeni in ki so zadnje dni postali posebno močni. Državni in deželni poslanec Uebel (Iburg) je govoril o socialni politiki centruma, ki sc je vršila vedno v duhu Kettelerjevem, ki jc v Nemčiji prvi zbudil socialnega duha. Socialno vprašanje bo našlo rešitev samo v krščanskem duhu: brez krščanstva ni nobene dobre socialne politike. Govornik je priporočal mladinsko oskrb, boj proti slabemu čtivu in podpiranje katoliškega časopisja. Kot zadnji govornik jc izvajal župnik dr. Sieben (Deideshcim), da nemški katoliki niso prišli v Mogunc zaradi boja proti ločenim krščanskim sobra-tom. Oni nudijo protestantovskim so-bratom radi roke k skupnemu delu za dobrobit, celega nemškega naroda. Prepada, ki jih loči, sc nc more zasuti, a preko njega se more zgraditi tisoče mostov, da sc uveljavi obojestransko razumevanje in spoznanje. Ivomcrčni svet-, nik Molthan jc nato zaključil zborova* nje med navdušenimi ovacijaml pa* pežu. Zvečer jc bil v slavnostni dvorani pozdravni večer, na katerem jc tudi govoril višji mestni župan. Kolera. 6. t. ra. jo sanitetni oddelek ministrstva za notranjo stvari izdal sledeče uradno poročilo: »Dne 6. 1. m. sta bila v Trstu bakteriologično konstatirana dva slučaja aziatske kolere. 571ctni kmet Andrej Biekar, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni zgornji šl. 135, jo obolel v noči od 2. na 3. t. m. ter bil dne 3. t. m, prepeljan v izolirno bolnico. Dne i. t. m. je pa bila prepeljana v isto bolnico 12-letna Marcela Lipos. Vse osebe, ki so bilo večalimanj v stiku z bolniki, stoje pod strogim zdravstvenim nadzorstvom v bolnici. 271etna Pavla Kncgo, ki jc šolo par dni v Trstu ter bila v službi v kavarni »Mocca«, je y soboto obolela na sumljivih znakih. Bakteriologična preiskava jc tudi pri njej ugotovila aziat-sko kolero. Danes jo. nadalje bakterio-logična preiskava konstatirala pri v soboto zbolelima, sedemletnem Karlu in 1 llotnem Virgilu Orlando aziatsko ko-loi *o. Slednja dva sta. jedla sadje in ze-lenjad iz trga Ponterosso. V nedeljo je obolel na kolcrasumljivih znakih nek infanterist 97. pešpolka v Sežani. Ker ni bilo v Sežani na razpolago primernega transportnega voza, je vsled odredbe tukajšnjega župana poslala bolniška uprava voz v Sežano, s katerim so vojaka prepeljali v Trst. Bakteriologična preiskava še ni končana. Kakor znano, je v Bortokih pri Kopru obolela na koleri 621etna kmetica Antonija Kuret, katera jc bila na obisku v Rocolu pri pokojnem Slamiču, ki je umrl za kolero. Distriktni zdravnik dr. vitez pl. Beden jo odredil, tla so okužena hiša za-sfraži po žandarmeriji. Preiskava tam stanujočega 191etnega Jakoba Kozlan jo konstatirala, da je le-ta nosilec koler- LISTEK. Tlliolapfeva hči. Bretonska povest. A. Le Braz. (Dalje.) Še včeraj, gospod stotnik, bi bil jaz zadnji, ki bi bil sumil za tem dejanjem in nehanjem kaj nepristnega ali nepoštenega. Danes imam, če ne zunanje, vendar notranje prepričanje, da jc od enega do drugega konca mojega področja vsa celina, vsi otoki in vsa obrežja ena sama velika tihotapska pokrajina. Da, tihotapci so, ti lovci morskih rakov, tihotapci prve vrste, ti podeželski plemiči, izmed katerih lahko nekateri zasledujejo svoj rod do križarskih vojsk in katerim sc druži na grbih francoska lilija s hcrmelinom našega bretonskega ščita. Le to jc, da se izvršuje to tihotapstvo po gotovem načinu, in zato je tem nevarnejše, čim mogočnejše je organizirano. Ne mislite, dčC gledam stvari pre-črno, prosim Vas. Imam dokaz, da obstoja taka organizacija in da delu!je leto in dan z mirno cnakomernostjo skrite, a čudovito vodjene in disciplinirane moči. Predstavljajte si skrivno družbo, ki ima vse prebivalstvo za člane ali pa za pomagače. Tisti, ki niiso iz dobička zraven, pristopajo k njej iz strahu. Njih glavni sedež? Samoten grad, prostoren kakor trdnjava, ki je zvezan po podzemeljskim po splošnem mnenju podrtim hodnikom z odprtim morjem in z otoki, in od katerega peljejo na vse strani malo rabljene poti na planote notranje dežele. Njih glavar? Mož, na katerem ni sence sumnje, poštenjak, nosilec imena, ki jc znano v ožji zgodovini deželo, resna in obenem dobrohotna osebnost gosposke, ki se ga vse jako boji, ga jako časti in ki je obenem kakor ustvarjen, da zapoveduje, in nadarjen kakor redko kdo za to, da s silo doseže pokorščino. Mišice ima, kakor krasna divja zver in možgane krotilca duš, koncem koncev mož, ki ima zmožnosti vojskovodje v sebi in ki sc je radi slabih zunanjih razmer ponižal do zločinca. On sam je ustvaril družbo, kateri načeluje, vsaj spravil jo je do tega, kar je sedaj, on jo vzdržuje na višku, z njim cvete in raste. Z naravnost imenitnim razumevanjem predrugačenih razmer, ki so posledica moderno dobe, je izpremenil razkropljeno, popolnoma zasebno delovanje prejšnjih tihotapcev v skupno podjetje. Do tedaj je bilo tihotapstvo le pustolovstvo, ki ga je vsakdo poizkušal na svoje stroške in na svojo nevarnost. On pa jo iz tega naredil modro urejeno trgovsko podjetje. Odslej ni bilo več revčkov, ki so skriti v skalnih luknjah čakali včasih dolge noči brez konca zaman na kako ladjo, ki ni hotela priti. In posebno se ni bilo treba več biti s puškinimi kopiti carinskih stražnikov. Ne, odslej je bilo le skupno delo, urejeno na neki način poštenega obrta, brez šuma, brez javnega pohujšanja. Odslej so ti ljudje »družba«. Imajo zastopnike v inozemstvu, lad je pridejo ob gotovih časih, kakor bi pihnil, je blago razloženo in postavljeno v skednje, v katerih baje hranijo krmo in poljsko pridelke; potem jc razpošljejo na vse strani na vozovih po najnovejših vzorcih, ki izgledajo kakor bi preskrbovali vso faro z morsko travo. Tam so skladišča in prodajalnice trgovske družbe. Enkrat, v letu napravi ravnatelj družbe svoj obhod, pregleda storjeno delo in sestavi proračun došlega blaga. Ko so to zgodi, razdeli na glavnem shodu, ki ga posetijo najglavnejši akcionarji, dividendo, ki se menjajo po letnih dohodkih. Ali ni Io izborim sestavljeno? Carinski stražniki pa, ki so drže starega sistema, iščejo nadalje po obrežjih, v nadi, pa. presenetijo tradi-cionclnega tihotapca, ki leze svojo pot upognjen pod težo vreče s tobakom ali pa sodčka ruma. In ker ne morejo najti niti njegovo sence, sklepajo seveda iz tega, da je tihotapstva konec. Vrhu tega jih vse enoglasno še podpira v tej veri. Ljudje, ki so pač zadnji, da bi smeli priznati njih pazljivost, jim javkajo: »Rod tihotapcev jc izumrl, carinski stražniki so jih uničili.« Ta Omnes, Treid-Noaz imenovan, je eden izmed takih. Če sodim po njegovem govorjenju, je rojen tihotapec in zdi sc, da bi brez njega naš poklic no bil upravičen v tem kraju. V resnici je pa nastavljen zalo, da igra to vlogo. On je plačan norec za galerijo s pogojem, da se od časa do časa da vjeli, da jc potem sleparija tem popolnejša. Pusti sc zgrabiti, da drugi tem bol j nemoteno »delujejo«. Vsega tega pa naši uradniki ne slutijo in jaz sam bi vsega tudi še ne vedel, da bi me neki slučaj ne bil spravil na jasno. Tako si razlagamo lahko, da so uradniki vkljub svoji vestnosti v službi v tolikih letih postali le malenkostni statisti. Vendar se zdi, da jc bil eden mojih prodnikov že na tem, da odkrije dejanje in neha nje glavnih krivcev. Stalo ga je življenje. Skala, pod katero jo izdihnil poročnik .Ma.thorol, je imela namen mu usta zapreti za vedno. To jo smrtni način brez šuma, ki so ga vp<> nih' vibrijonov. V soglasju s pomorsko oblastjo so bili prepeljani v pomorski lazaret Sv. Jerneja: Kuret, njen soprog in omenjeni Kozlan. Pred dnevi so je brzojavilo iz Lloydovega parnika »Adelsberg« dalmatinsko - albaneške brzolinije, da je na parniku umrl nek potnik bržkone za kolero. Sedaj je prišel parnik »Adelsberg« v Trst. Slučaj smrti na parniku se tiče 351etnega turškega trgovca Mohameda beg Takin-a. Parnik se je podal naravnost v pomorski lazaret Sv. Jerneja. Na krovu se je nahajalo 5 potnikov prvega, 7 drugega in 21 tretjega razreda, 6 častnikov in 33 mornarjev. Potnike tretjega razreda in del moštva so dejali v lazaret, potniki prvega in drugega razreda tor ostalo moštvo pa so ostali na krovu. Vsi pa so zdravi. Ker so bolnice skoro že prenapolnjene, je ukrenil mestni magistrat tržaški, da se bolnikov (ki so bolni na ošpicah in tifusu) ne bo do preklica tc odredbe sprejemalo v bolnico. Iz higi-jeničnih ozirov je nadalje odredil, da se ima kruh, ki se ga prodaja kjerkoli, pokriti s tančico, in to proti globi do 100 kron. C. in kr. vojno ministrstvo je z odlokom z dno 26. t. m. odredilo, da se imajo podrejene čete in zavodi strogo ravnati po že obstoječih vojaških in civilnih naredbah v obrambo kolero. Ta opomin zadeva vojno tretjega kora. — Do 3. ure popoldne (8. avgusta) ni bilo nobenega novega slučaja. — Tistim, ki ugibajo, odkod se je kolera v Trst zanesla, naj služi v pojasnilo to, da je v Italiji na stotine in stotine na koleri bolnih, tako v Benetkah. Rimu, v .Spodnji Italiji itd. Kolera v Italiji že več kot eno leto neprestano razsaja in rimske bolnišnice so že lani bile polne na koleri obolelih oseb! Laška vlada pa vsak slučaj kolere zamolčuje, isfotako listi, da, beneško županstvo je tako predrzno, da okuženost Benetk v posebnih razglasili taji in da celo zdaj s plakati vabi na, Lido. To je vse zato, ker je letos jubilej zjedinjenja Italije in so Lahi veliko milijonov v tozadevne napravo investirali. RUSIJA MED DVEMA OGNJEMA. V peterburškem listu »Novoje Vremja« je izšel Članek, v katerem se svetuje Rusiji, naj se pripravi na vojsko. Rusiji preti vojna z dveh strani: z bližnjega in daljnega vzhoda. Turčija gradi svojo bojno mornarico, ter bo imela leta 1914. dve oklopnici in dva dreadnoughta na Črnem morju, kjer bo imela na ta način večjo moč kot Rusija. Skrajni čas je torej, da prične Rusija z gradnjo svojega brodovja na Črnem morju. Na to opisuje članek, kako je položaj za Rusijo na Daljnem Vzhodu skrajno neugoden. Kitajci vrše obširne priprave za vojno. Vse ceste od Čičika-ra in Girina proti Mukdenu in Pekinu so polne vojaštva. Kitajske čete že danes prekašajo rusko obmejno vojsko. N"i dvoma, da bo došlo do vojne med Rusi in Kitajci. Treba je tudi na to računati, da se bo vmešala v vojno tudi kuga. To leto ne bo došlo do vojne, a zato mora Rusija vse storiti, da bo popolnoma pripravljena za to neizogibno vojno. SABOTAŽA NA FRANCOSKIH ŽELEZNICAH. Iz Pariza poročajo: Na Severni železnici jc bil izvršen zopet drzen napad na brzojavno zvezo. Na progi v Trois-port so opazili dva kolesarja, ki sta se zelo sumljivo sukala okoli brzojavnih drogov. Ko so prišli v bližino orožniki, sta oba pobegnila. Kmalu nato je na- Ijali ti moderni tihotapci! Smodnik dela prevelik šum, kameni so vsaj nemi. In potem, iz česa naj bi se sklepalo na umor? K večjemu nesreča, obžalovanja vredna nesreča! O, oni so mojstri v umetnosti, koga prav nedolžno usmrtiti! — — — Na kak način bodo pač mene, Juliena le Denmat, spravili s sveta? Da to poizveste, prepuščam Vam, gospod stotnik, takoj ko pride to pismo v Vaše roko po podčastniku Quč-menerju. kateremu ukažem, naj Vam ga izroči dne 16. avgusta. Dne petnajstega torej bom imel »s temi gospodi« sestanek. Sestanek, na katerega me niso povabili, a ga vendar ne bom zamudil. Sicer vem, da gledam precej gotovi smrti nasproti in sem se odločil iti sam. Imam za to svoje vzroke, eden jc ta, da se v tej deželi presenečenj in pasti ne upam več komu kaj zaupati, celo svojim carinskim stražnikom ne. Zmaja napadeni v njegovem brlogu. Čc podležem v boju, zahtevajte v trez-telski grajščini moje truplo, kajti tam ima tisočera zveza tihotapcev svoj sedež, tam stanuje njih poglavar, tam je njih svetišče. Zdravi, gospod stotnik, in nc obžalujte moje usode. Le Denmat.« (Daljo prihodnjič,) stala močna detonacija. Več brzojavnih drogov, na katerih so bile pritrjeno bombe, se jc prevrnilo ter so se potrgale brzojavne zveze. Med razdrtimi progami jc tudi direktna brzojavna zveza Pariz—London. RAZPUST HRVAŠKEGA SABORA. »Novosti« prinašajo vest, da ima ban Tomašič že v rokah reskript *za razpust sabora. Čaka še zato, da podrejeni uradi izvrše vse predpriprave za volitve, pri katerih nastopi vladna stranka na celi črti. Okrajni načelniki so baje že dobili imena vladnih kandidatov. Tomašič da ni dobil dovoljenja za nasilne volitve, pač pa za nenadne, t. j. volitve se razpišejo takoj po razpustu sabora, da se narodnim strankam pusti čim manj časa za priprave. Dnevne novice. '-j- Na zdarl V nedeljo so slovenski Sokoli napravili izlet v Domžale, kakršnih so jih že veliko. To je eden tistih navadnih izletov, o katerih vsak že naprej ve, kako se bo vršil in kako končal. Nekaj telovadbe, nekaj brezmi-selnili govorov, potem običajna veselica. Nato se malo izzivlje, v uniformah rjove in marsikateri plemeniti sokol se prekopicuje, prešinjen duha, ki jc vse kaj drugega kakor sokolski. »Narod« seveda spiše poročilo, kakor da bi se bil ves svet preobrnil. O sokolskem izletu v Domžale pravi, cla to ni bil samo »korak, ampak naravnost skok na poti do usovršitve človeštva.« Torej odkar je bil Sokol v Domžalah, to je od 6. avgusta leta 1911, se bo potemtakem začelo najbržeje še novo štetje časa za vse evropske narode. Sokole, »prvo etapo do usovršitve človeštva«, je najprej navdušil dr. Oražon, ki je sam usovr-šitev vseh narodnih idealov, kvint-esenca slovenstva, ekstrakt vseh nacionalnih čednosti. Za Oražnom je govoril slovenski Cicero, dr. Triller, ki je dejal, da Orli Sokolu niso škodovali, češ, »rdečo srajco so nam ugrabili, našega dela, naših idej nam ne morejo«. Dr. Triller in z njim ves Sokol naj bo prepričan, cla Orlu ni nikoli niti v sanjah v glavo padlo, da bi Sokolom njihove ideje ugrabljal, ker česar kdo nima, tega se mu nc more vzeti. Slovenski Sokol že davnej nobene ideje več nima. Triller je tudi utajil, da je Sokol čisto navaden liberalen političen privesek, čoš, »Sokolstvo ne pozna politike in ne zaničuje nobenega naziranja«, ni pa še dolgo, ko je »Narod« slovesno proglasil Sokola za proticerkveno organizacijo. Kaj Sokoli najboljše znajo, to nam »Narod« sam veliko boljše pove, kakor brat Triller, poroča namreč, da je bil višek domžalskega zlota zvečer in ponoči, »ko so se v sokolski telovadnici ob zvokih godbe neprestano vrteli mladi pari, tako da je bila telovadska dvorana za plesažeijne premajhna«. Zdaj pa naj človek z »Narodovimi« slavo-spovi take demokratične organizacije, ki ima v svoji sredi take demokrate, kakor n. pr. gospod Triller, primerja to, kar o slovenskem Sokolstvu piše sokol Vladimir Knaflič v zadnjih »Naših Zapiskih« v posebnem članku. Ta poznavalec idej Tyršovih sodi o slovenskem Sokolstvu sledeče: »V zadnjih letih nikjer tako dobro ne opažamo, kako daleč je duh omejene malome« ščanske sebičnosti zvodenil pojem o narodu in zabrisal resnično demokracijo kot v eni po svojem bistvu najvažnejših in resnično demokratičnih in narodnih tvorb, v našem sokolstvu.« Nadalje: »Vsi, ki čutijo v sebi res so-kolsko srce, opažajo z gnjevom nekatere ponekod se pojavljajoče pojave docela nesokolskega mišljenja.« — Potem: »Človeka pograbi jeza, če primerja solcolsko misel z življenjem brezmi-selnih mladih mož, ki tvorijo naraščaj našega naroda. Ne le telesne tudi nrav-ne njih zmožnosti so enake njihovemu življenju. Nimajo zmisla ne za telesno ne za nravno samovzgojo in neizmerno jo oteženo stališče onim, ki opominjajo na Tyrša, na podrobno vztrajno delo. Vsled tega je število pravih Sokolov tako nizko.« — To niso posebno lepi komplimenti našim Sokolom. Seveda ta Knaflič ni prav nič originalen, ker je s tem povedal le, kar so nepristranski Slovenci našemu Sokolu očitali že pred petnajstimi leti, ko se je začenjal nagibati k liberalni stranki in postal sčasoma njen najponižnejši sluga ter se narodno tako visoko povzpel, da si je izvolil za staroste može, kateri so se podpisali na pogodbo z germani. Spričo Knafličevih besedi strašno komično vpliva, če »Narod« svoje Sokole hvali kot »narodne in telesnonravne delavce«. So le hlapci ene propale stranke. -f- Cesarjev rojstni dan pade letos na petek. Radi tega je dovolil premi-lostni g. knozoškof vsled posebnega po-oblaščenja apostolsko nunciature na Dunaju za vso škofijo, da se smejo dne 18. avgusta letos uživati mesne jedi. -j- Sveti oče. »Osservatore Romano« javlja: Sveti oče, ki je od svoje bolezni v grlu skoro popolnoma ozdravljen, boleha od včeraj zvečer na lahnem protinu v desnem kolenu. Na nasvet zdravnikov sveti oče ne bo prisostvoval slavnosti kronanja 9. t. m. + Shod železničarjev v Dornbergu. V nedeljo popoldne se je vršil shod železničarjev članov Prometne zveze v Dornbergu na Goriškem. Govoril je poslanec Gostinčar o težnjah in organizaciji železničarjev. Sprejela se je resolucija, v kateri železničarji zahtevajo ureditev njihovih razmer. -'- Za ljudsko zdravje! Javna tajnost je, da je vsa Italija od kolere okužena. Vsak dan umre v Italiji na stotine ljudi za kolero. Tudi v Trst so zanesle kolero laško barke, katerim laške oblasti dajo lažnjivo izpričevalo, da plovejo iz kolei-e prostih krajev, dočim je n. pr. res, da so pred par dnevi v Ca-taniji delavci od kolere po tleh popadali in umrli. Laška vlada bi morala po pariški pogodbi to javiti, pa kugo popolnoma zamolčuje, ker se boji izgube pri jubilejskih slavnostih. Če bi Turčija kolero tako skrivala, bi jo bile ve-levlasti že dajnej prisilile, da stori svojo dolžnost. Najbolj pa jo predrzno, da beneški magistrat po posebnih plaka- tih vabi Avstrijce na Lido, ko je vendar znano, da so Benetke okužene. Sveta dolžnost naše vlade bi bila, da nabijanje takih plakatov, ki so lažnjivi in zasledujejo le egoistične interese, prepove! Naša vlada bi se bila že davnej lahko po svojih konzulih in poslanikih v Italiji prepričala, je li tam kolera in v kolikem obsegu. -f- Avstrijsko patriotično ligo nameravajo ustanoviti dunajski katoliški krogi spričo razpada krščansko socialne stranke. Liga naj bi že pri prihodnjih dunajskih občinskih volitvah na-, stopila. + Pesnik Peter Rosegger je baje imenovan za člana gosposke zbornice. 4- Opozarjamo na notico »V četrtek, 10. t. m., ob 7. uri zvečer vsi v Ljudski dom« med Ljubljanskimi no-, vicami! - Metliške novice, iz Metlike so nam z dne L avgusta t. 1. piše: Že davno popravka, obzida in prezida potrebni studenec »Obrh« se je vendarle na pritisk oblasti obzidal. To je prav! Ni pa prav, da noče občina popraviti Kri-ževskega studenca, katerega voda je vsled zanemarjen ja nezdrava! Ni dolgo tega, ko so delavci, kosci, ki so to vodo pili, oboleli. — Bati so je epidemije. Vaščani so ogorčeni. — Več sto let stari občinski kip pri sv. Martinu v Metliki, ki je bil že skoraj brez strehe, je dal pokriti naš pristaš g. Anton Barbič na svoje stroške. Čast mu! — Metliški most čez Kolpo na državni Karlovski cesti pri Križevski vasi se popravlja. Delo je prevzel Ivanetič iz Črešnjevca za 18.000 kron. Kdaj dobimo tukaj kamenit ali železen most?! — Preložitev navedene državne ceste do Metlike in okrajnih cest Metlika—Drašiči bode skoraj dovršena. — »Zejar« naj bi se preložil tako, da bode v obči prid, ne pa le neki malarici! — Tudi pri nas je bila vročina zelo velika. Kolpa je imela čez 29" Celzija. Zalo pa so se ljudje pridno kopali. škoda, da se nc skrbi od občine za boljši dostop v vodo, in sicer po spolu ločeno. — Hudo nas je zadela kozavost goveje živine. Semnji so zaprti, živina kontumacirana. Krmo, ki sc je spravila za zimo, bode živina seda j pojedla, —i Dne 20. avgusta t. 1. bode birma v Metliki, dne 21. t. m. na Raclovici in dne 22, na Suliorju, odkoder se vrne presvitli knezoškof nazaj v Ljubljano. - Luka Jelene hoče tajiti račune »Učiteljske Tiskarne«. Cenjenemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede notice »3000 kronic je želel dobiti »Učiteljski Tovariš«, ki jo je priobčil »Slovenec« v 177. številki z dne 4. avgusta 1.1., v svoj list na istem mostu in z istimi črkami sledeči popravek: i. Nj res, da jc želel dobiti »Učiteljski Tovariš« 3000 kronic nagrade, ker je prinašal dve leti razglase o razpisanih učiteljskih službah, res pa je, da »Učiteljski Tovariš« ni nikdar zahteval od c. kr. okrajnih šolskih svetov nagrade 3000 K za razglase o razpisanih učiteljskih službah. 2 .Ni res, da bi dobila »Učiteljska Tiskarna« na ponovno predložene račune od c. kr, okrajnih šolskih svetov odgovor, da so take pogodbe neznane in da se računi vljudno vračajo, res pa je, da Učiteljska tiskarna ni nikdar pošiljala takih računov c. kr. okrajnim šolskim svetom, ker ni v to opravičena, ker »Učiteljskega Tovariša« samo tiska proti plačilu. 3. Zato slednjič ni res, da bi bili c. kr. okrajni šolski sveti odgovorili, da so take pogodbe neznane, res pa je, da niso mogli tako odgovoriti, ker takih pogodb v resnici ni. Za vodstvo Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev kot lastnica »Učiteljskega Tovariša« in za upravni svet Učiteljske tiskarne. Predsednik: L. Jelene.« — Gospod Luka Jelenec hoče utajiti račune, ki so bili poslani za razglase učiteljskih služb c. kr. okrajnim šolskim svetom in zavrnjeni. Naredimo pogodbo. Če se ni noben račun odposlal c. kr. okr. šolskim svetom, kakor trdi gosp. Jelenec, plačamo mi lepe de-narce »Učiteljski Tiskarni«, če so se pa računi odposlali, plača gosp. Jelenec za »Slovensko Stražo«. Ako imate pogum, gosp. Luka, recite: velja! in dokazi pridejo. - Ostanki avstralske ekspediclje v puljski mornariški cerkvi pokopani. Leta 1895 je odplula vojna ladja »Albatros« s posebno znanstveno komisijo proti Avstraliji. Ladji je poveljeval sedanji kontreadmiral v pokoju vit. Mau-ler. Ko se je omenjena znanstvena komisija na Salamonskem otoku Gua-dalcanar izkrcala v svrho znanstvenih raziskavanj, so jo tamošnji domorodci napadli. Vnel se je med avstrijsko eks-pedicijo in tamošnjimi domačini hud boj. V tem boju jo/izgubila avstrijska ekspedicija sedem mož. Štiri trupla padlih se je našlo in so jih prepeljali v domovino. Ostalih treh trupel pa ni bilo mogoče najti. To so bila trupla gc- PORTUGALSKA POD OROŽJEM. ologa barona Foullon-Nordeck", morna-rifinega kadeta Armand de Boaufort-a in ono sanitetnega mornarja Dokožiča. Ostanke teh trupel, in sicer tri glave in dve druge kosti je našel lansko leto na preje omenjenem otoku znanstveni raziskovalec dr. Nortlicote Deck. Ti deli trupel so se po prizadevanju nior-narične uprave prepeljali na Dunaj v svrho agnosciranja. To ni bilo težko, ker so bili znani vsi značilni znaki po-grešancev. Dognalo se je, da so to ostanki imenovanih treh žrtev. Nato je mornarična uprava s privoljenjem sorodnikov pogrešancev odredila, da se položijo ti zemeljski ostanki v grob v mornariški cerkvi, kjer počivajo že ostanki ostalih štirih, kateri so postali takrat tudi žrtve službe in znanosti. To se bo zgodilo slovesno 10. t. m., ob 10. uri dopoldne, ravno ob petnajstletnici. — Vrhniško - logaška podružnica Slomškove zveze je priredila dne 25. julija t. 1. svojim članom in članicam izlet k izvirku Kamniške Bistrice. Na predvečer se nas je zbralo 10 članov in članic na državnem kolodvoru v Ljubljani. Od tam smo se odpeljali v Kamnik. Na kolodvoru nas jc pričakoval č. g. mestni katehet Mih. Zevnik kot zastopnik kamniške podružnice. Pokrep-čali smo se potem v gostilni pri Krištofu ter preživeli potem nekaj veselih ur v družbi prijaznih kamniških tova-rišic in tovarišev. Drugo jutro zarana smo se udeležili sv. maš, katere so darovali č. gg. katehet je v župni cerkvi. Po zajutreku smo se na vozeh odpeljali do Stahovca. Od tam pa smo šli peš po zložni in senčni poti, vedno ob bregu šumeče Bistrice, dokler nismo ob 9. uri dospeli do koče Planinskega društva. Tukaj smo ostali in počivali. Ob divnem pogledu krasnih kamniških planin smo sc navduševali za ideale našega vzornika A. M. Slomšeka. Po večurnem počitku smo se potem zopet vrnili v Kamnik in od tam v Ljubljano. V imenu vrhniško-logaške podružnice »Slomškove zveze« sc podpisani naj-topleje zahvaljuje gostoljubnim Kam-ničanom, kateri so nas prenočili, zlasti prečastitemu gosp. dekanu Lavrenčiču in č. g. katehetu M. Sevniku, kakor .udi gospicama Kratnerjcvi in Wciblovi. Mislim, da ostane ta krasno uspeli izlet vsem udelcženccm v veselem spominu. Toraj na svidenje pri občnem eboru prihodnji mesec na Vrhniki! R. Ziegler, t. č. predsednik. — Umor. 181ctna bivša dekla Ana Cipolat iz Aviana pri Vidmu (Italija) je imela v Trstu ljubavno razmerje z 21-Ictnim težakom Andrejem Coslovich. Včeraj okoli pol 7. ure zvečer so otroci culi v veži hiše št. 13 v ulici della Picta prihajati mile glasove iz veže te hiše. Kmalu za tem sc je zaslišal grozen krik, med katerim je Coslovich s krvavim nožem planil na prosto in skušal ubežati. Del množice je tekel za njim, drugi pa hitel na pomoč ubogi žrtvi. Cipolat je med prevozom v bolnišnico umrla. Na vogalu ulice del Solitario in ulice S. Mauricio je morilca hotel prijeti gosp. Ivan Tomasini, katerega je pa morilec z nožem ranil na levi rami. Nato sc je Coslovich v samomorilnem namenu ranil sam na vratu. Iv njemu je priskočila trgovka sadja Antonija Mantonia ter se ga odzaelaj oklenila, tako da so ga za-mogli razorožiti in aretovati. Prepeljali so ga. v bolnišnico, kjer bo ostal pod zapornim nadzorstvom. Ker jc Coslovich precej ranjen, ga niso mogli zaslišati. Vendar pa izhaja iz nekega omota pisem in razglcdnic, da mu jc pokojna Cipolat pisala, da nanj ne more čakati, ker gre k vojakom in da jc boljša ločitev kot nadaljno občevanje, — da je vzrok zločina ali osveta ali pa ljubosumnost. — Gozdni požar. Požar jc uničil okrog 240.0005 mestnega gozd a na Molite spaccato. Po triurnem delu ob vojaški asistenci so požar lokalizirali. Na licu mesta so pustili vojaško stražo. Škoda je velika. — Najdeno truplo. Med valolomom In pomolom V v novem Franc Jožcfo-vem zalivu v Trstu so našli mrtvo truplo, obstreljeno na desnem sencu. V žepu samomorilca sc jo našel samokres, 20 v gotovine in srebrna ura, brez vsakih dokumentov. Identiteta šc ni znana. — Aretirani defravdant. V Trstu So aretirali 171etnega Ecluarda Brana, ki je poncveril administraciji »Bniner Eisenbalm Zeitung« 800 K ter ta denar v družbi s svojo ljubico zapravil in pobegnil v Trst. Pri njem so našli šc 170 kron denarja. — Pri tržaških poletih z letalnimi stroji je v nedeljo dosegel Manisero okolu 3300 metrov visočine. Legagneux jc letel samo enkrat, bil jc eno uro 33 minut v zraku. Ker ni imel varnostnih očal, je imel oči rdeče obrobljene, skoraj vnete. Pravil je, da p. zgoraj precej nemirni zrak. Zato včeraj ni hotel več leteti. Kakor znano, se je za včeraj pripravljal, da si zopet pribori svetovni rekord za v i s o č i n o , ki mu ga je nedavno vzel Loridau. Culi smo pa, da je Loridaua prekosil že v soboto F e 1 i x , ki je letel v Etampesu 3400 m. Fischer je bil pri tržaških poletih v nedeljo dve uri 7 min. nevzdržema v zraku in je dobil prvo darilo, Vidmcr jc bil v zraku eno uro 52 min. in je dobil drugo darilo 500 K. Manisero jc za svoj polet dobil prvo darilo za polete v višavo 2000 K, Fischer, ki jc dosegel 1400 metrov je dobil drugo darilo 1000 kron. — Nov ravnatelj koperske kaznilnice. Ravnatelj ječ v Gradcu, Viljem Princhofer, jo imenovan za višjega ravnatelja kaznilnice v Kopru. —- Sreča. Sinoči je hodil po starem mestu v Trstu detektiv ter srečal nekega lOlotnega iz Trsta izgnanega Miklavža Dundovich. Bil jc oborožen z zlato verižico in 100 Iv v bankovcih. Pol. agent ga je vprašal, kje je dobil verižico. Dundovič mu je odgovoril, da jo jc »kupil«. Bil je aretovan. Komaj so fantiča imeli na varnem, je prihitel na policijski komisarijat mornar Ivan Dundovich in plahoma pripovedoval, da mu je bila ukradena zlata verižica. Pripovedoval je, da je bil v družbi Miklavža Dundovich in šc nekega drugega, na katerega je obračal sum. Ko so mu pokazali verižico, jo je z veseljem pogledal, osupnil pa, ko so mu povedali, da mu jo jc ukradel Dundovich. Miklavža Dundovich, ki jo, že predkazno-van, so oddali deželnemu sodišču. — Izgubila se je v ponedeljek, dne 31. julija t. 1. od 4. do 7. ure popolu-dne iz Podbrczja do Posavca (Gorenjsko) knjižica, v katero se vpisuje mleko, z vsebino 300 K denarja. Pošten najditelj se prosi, da proti nagradi odda na naslov: Franc Vidic, Mošnjc-Radovliica ali pa na sl. c. kr. orožniško postajo v Podbrezju. — S koso ga je čakal. Na Borznem trgu v Trstu jc stal včeraj zvečer 221ct-ni Miha. Franza ter imel v rokah koso. Mimogredoči detektiv, kojemu se jc situacija moža s koso zdela sumljiva, ga je aretiral. Franza jo. na policiji pripovedoval, da ga je nek neznanec povabil v neko gostilno v starem mestu. Neznance ni imel denarja in ceho je moral plačati Franza. Policijski uradnik ga je vprašal, čemu je stal s koso na trgu. Franza mu je odgovoril: »Če bi mi prišel pod roke, bi mu odrezal glavo«. Poslali so ga v zapore v ulici Ti-gor na dispozicijo c. kr. državnemu pravdništvu. Zastrupila se je v Trstu 301etna Ana Conitto. Prepeljali so jo v bolnišnico,kjer jo. čez par ur umrla. Vzrok: fizična in moralna propalost. Cesarska jubilejna cesta Lovran— Matulje je bila 23. julija izročena prometu. Cesta je lepa in široka, zgrajena z ogromnimi stroški. Isti dan je bil otvorjen tudi zadnji del krasne pešpoti ob morju, ki gre sedaj od Opatije skozi do Lovrane. Obe ti dve prometni črti pomenjata veliko pridobitev za riviero. — Umrl je v Spodnji Šiški kurjač državne železnice, Franc Černe, star 40 let. Grozen samoumor mlade žene. Iz Celovca poročajo: 5. t. m. popoldne ob 3. uri, se je pri Otočah, ob 12767 km, vrgla. 231etna sprevodnikova žena Le-opoldina Urbanec, roj. Korat, pred brzo-vlak št. 411, ki jo vozil iz Celovca. Truplo .so našli na progi grozno razmesarjeno, z odtrgano glavo. Nesrečna žena je bila poročena jeseni leta 1909. ter je stanovala od aprila t. 1. s svojim možem, sprevodnikom južne železnice, v Št. Ru-perlu pri Celovcu. Vzrok samoumora je menila domači prepir. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Št. Rupertu. — Hotel Della Ville v Trstu, doslej najboljši in največji, jo kupila paro-plovna družba »Avstro-Americana« za 1,700.000 K. V zgradbi se namestijo clružbini uradi, ostali prostori bodo služili kot hotel, tocla lc za potnike »Av-stro-Amerikane«. Razdelitev banjaluške škofije je baje že od cesarja potrjena. Burian utemeljuje stvar s toni, da. obseza škofija Banjaluka že nad 362.000 duš ter ima škof vsled tega težave pri upravljanju. Hipotekami dolgovi na Hrvaškem. Tz »Hrv. Lloyda« posnemamo, da je bilo do lota 1908. na Hrvaškem hipote-karnih dolgov 136 milijonov 95 tisoč 831 kron. Samo leta 1907. so narasli i i dolgovi za 30 milijonov 362 tisoč kron. Največ posojil so dalo domače hranilnico, namreč 46 milijonov 768 tisoč kron. Da večina teh dolgov obremenuje manjša kmečka posestva, priča dejstvo, da je 833 "» teh dolgov zapopa-denih v malih svotah od 200 do 2000 lv. Od skupnih 34.191 posojil jih odpada na domače hranilnico 23.019 v skupnem znesku 46,768.000 K. kar priča, da je kmet v rokah teh zavodov. Ako sc vpo-števa, da pogojujejo hranilnice proti 7 do 714% in višjim obrestim, da pa kmetija nosi komaj 4%, potem je vsakemu jasno, v kako težkem položaju se nahaja mali posestnik na Hrvaškem. — Tržaško Sokolstvo so zleta v Zagreb ne udeleži, ker bi radi kolero udeležence iz Trsta pridržali pet dni v kva-ranteni. Zrakoplovni poleti g. Čermaka v Zagrebu z Merčepovim biplanom »Libe-la« so 6. t. m. prav lepo izpadli. Prvič so jo dvignil 80 m visoko, drugi polet je moral hitro prekiniti, ker je občinstvo vdrlo na letalni prostor, ob tretjem poletu jc v višini nad 100 metrov lopo manevriral, da mu je občinstvo navdušeno ploskalo in klicalo. Bil je celo tako srečen, da je prišel na tla, ne da bi koga ranil, dasi so ljudje skoro popolnoma, zagrnili letalni prostor. Gledalcev je bilo na tisoče. — Strela ubila 201etno dekle in konja. Z Vrhnike se nam poroča sledeče: Ko se je včeraj okrog 3. ure popoldne nenadoma nad vrhniško okolico stemnilo nebo in je prihrula nevihta, zbežali so poljski delavci vrhniškega notarja g. Komotarja pod streho v lopo, ki stoji na poljn med Sinjogorico in Drenovim gričem. Tako so vedrili g. notar sam, njegov pisarniški uslužbenec g. Kunstelj, par notarjevih konj s hlapcem in več ženskih, ki so žele oves. Kar naenkrat udari strela skozi streho in mrtva so, zgrudita 201etna Mi c i Prek iz Vrhnike in en konj. Hlapec jc bil precej hudo omamljen, a po dobri četrt ure sc jc posrečilo gosp. Ivunstelju, pripraviti ga k zavesti. Vsem drugim navzočim se ni ničesar drugega žalega zgodilo, kakor to, da so popadali na tla in zavžili premnogo strahu. Pogreba pokojne, ki se vrši v sredo popoldne, se udeleži katol. slov. izobražev. društvo s svojo zastavo; saj je bila ranjka ves čas vneta članica »Bogomile«. — 231etuico učiteljevanja je slavil v Zagrebu tamkajšnji mestni učitelj Stjepan Širola. — Zagrebška jesenska razstava se slovesno otvori v soboto, dne 12. t. m., ob petih popoldne. — Šola za praktične ženske poklice sc 1. Septembra letos otvori v fran-kopanskem gradu v Kraljeviči. — Semenj se bo vršil v D o b u v četrtek, 10. t. m., na dan sv. Lovrenca. — Zanimiv podlistek priobčimo prihodnje dni, kjer bo opisan natančno »Ljudski oder« in njega najmodernejše naprave. »Ljudski oder« bo centrala vseh naših diletantskih društev po deželi. Na ta podlistek že danes opozarjamo! Štajerske novice. š Zopet sijajna zmaga Slovenske Kmečke Zveze. Iz Savinjske doline se poroča, da jc po hudem volilnem boju prešla pri občinskih volitvah 5. avgusta ltonečno tudi velika občina Ko-k a r j e v roke naših katoliško slovenskih mož. Vroč je bil boj, a zmaga je tem lepša, ker jc naša stranka zmagala v vseh razredih, torej na celi črti. Ravno v tej velevažni občini se je šopiril smrdljivi liberalizem, katerega so držali po koncu liberalni učitelji, ki so hoteli za vsako ceno obdržati komando nad kmeti tudi po teh volitvah. A hudo jim je spodletelo! Na tleh leži zopet liberalna stranka, ki sc je tudi tu pokazala, da je stranka goljufije, laži in divjanja. Če bi zmagali liberalci, bi zmagali samo z nasilnostjo, a to orožje ne da več vojakov liberalni armadi. Živili vrli naši Kokarčani! Slava zmagovalcem ! š Mariborske novice. V nedeljo, dne 6. avgusta, je počila glavna cev mariborskega vodovoda pri bazenu. Dolgo časa niso našli mesta, kjer je bila ccv počena. Ako bi se jim nc posrečilo najti tega mesta, bil bi Maribor brez vode. — Podružnica »Slov. Straže« v Mariboru priredi v nedeljo, 20. avgusta, popoldne v Št. Petru niže Maribora veliko narodno slavnost z mnogovrstnim sporedom in s sodelovanjem slavnih društev in mladinskih zvez mariborske okolice. Slavnost obeta biti veličastna, zatorej že sedaj opozarjamo vso naše pristaše v Mariboru in okolici, da se zanesljivo udeležijo te prirc-ditve v prid »Slovenski Straži«, da pa tudi med prijatelji agitirajo za obilno udeležbo. V nedeljo, 20. avgusta, vsi v naš slovenski Št. Peter! — Konkurz jo napovedalo mariborsko okrožno sodišče čez premoženje trgovca Ant. Kos-sarja v Mariboru. Konkurzni komisar jc višjesodni svetnik dr. Wokaun, upravitelj mase pa odvetnik dr. Oro-sel. — V mariborski okolici sc bodo vršile še ta mesec velike vojaške vaje ka-valerijo. Vaje sc bodo vršilo na obeh stranek Drave. Preuredila sc bode mariborska telefonska centrala tako, du bo odgovarjala modernim uredbam in zahtevi obrtništva iu tr^ovstva, I SCHONAICH NE GRE Dočim se je včeraj že z vso goten vostjo trdilo, da bo vojni minister bat ron Schonaich odstopil, se danes zatrjuje, da vživa baron Schonaich slejko* prej popolno zaupanje cesarja in zato ne misli še demisionirati. Kakor znano, je zoper Schonaicha prestolonaslednik, ki si želi za vojnega ministra moža, kateri bi ne bil tako odjenljiv nasproti Mažarom, kakor je Schonaich. Zdi se pa, da so se zadnji hip premislili, ker bi demisija Schonaicha imela v času, ko gre na Ogrskem in v Avistriji za. rešitev brambne reforme, zelo kritične posledice. LjuiiijaDSke novice. 1 j V četrtek, 10. t. m. ob 7. uri zvečer vsi v Ljudski Dom! Tedaj priredi »Ljudski oder« pri pogrnjenih mizah proti 1 K vstopnine za osebo javno produkcijo z vso o d e r s k o s c o 11 e r i j o , kulisami in elektrik o. T o bo nekaj doc c 1 a n o-• v e g a za Ljubljano. Ker bo sl. glasb, društvo »Ljubljana« in »Katol. društvo za delavke« pelo, je zajamčen tudi s te strani izreden užitek. Vso električno napravo je po najmodernejših zahtevah oderske tehnike napravila električna družba »Union«, kulise in prospekte je res umetniško izvršila gledališka tvrdka Hammann v Dussel-dorfu, manjiša slikarska dela jc izvršil Bogomir Ogrin na Vrhniki, oderski meblement jc pa delo mizarjev Rojine in Zupana. Tesarska dela jc izvršil tesarski mojster Pust, ključavničarska tvrdke Breskvar, Wcibl in Tonnies. Oderska konstrukcija in železni zastor je delo slavne dunajske tvrdke Brctt-sehnoider, ki je delal tudi dunajska dvorna gledišča. Ker se začne pred-stava žo ob 7. uri — blagajna so, odpre ob 6. uri — je omogočena udeležba tudi občinstvu z dežele. Večerja in pijača, alkoholna in abstinentna, bo na razpolago v Ljudskem Domu. Naj ne zamudi nihče prilike, da si ogleda nekaj, kar je za Ljubljano novost, ki je doslej še ni bilo. lj Moški zbor »Ljubljane«, ki je na* prošen za sodelovanje pri »Ljudskem odru« včetrtek zvečer, ima danes ob običajni uri zvečer vajo. Kdor izmed gg. članov nc bi bil po naključju dobil vabila, se smatraj s tem povabljenega. Obenem podam nekaj informacij. — Zborovodja. lj Poročil se je 6. t. m. gospod Viktor M i h c 1 i č , nadučitelj pri D. M. v Polju z gd čno F r a n i c o M e r -ha r iz Savclj. Našima somišljenikoma najiskrenejše čestitke! lj Slovenska zdravnica ga. dr. Ele-onora Jenko, omožena dr. Grojer, ki je kakor smo javili, nedavno polog zdravniškega doktorata dobila tudi filozofski doktorat, je dobila dovoljenje izvrševati zdravniško prakso na Primorskem in Kranjskem. Ga. doktorica biva sedaj v Matuljali pri Trstu. V kratkem. .sc za nekaj časa poda na kliniko prof. Otta v Peterburg. Ga. zdravnica je hčerka tukajšnjega zdravnika g. dr. L. Jenka in njegove občespoštovane ge. Terczine Jenko. Slovenci se tako tudi žo ponašamo z zdravnico, ponosni pa smo posebno Ljubljančani na lo, cla je prva slovenska zdravnica hčerka na šega mesta. lj Dopisniku »Slov. Naroda« od sv. Jakoba. Včerajšnjemu »Slovenskemu Narodu« jc menda zopet, enkrat 'zmanjkalo gradiva, da. napolni svojo predale, v takem slučaju ondi seveda no glodajo, ali odgovarjajo resnici razni dopisi. Dopisniku od sv. Jakoba, so vidi, kakšna duša da jc, ko dajo duška svojemu brezverskemu fanatizmu. Pred vsem, g. dopisnik! mi smo v Avstriji, 110 pa. ni Portugalskem! torej si ne pustimo koma udirati od Vas zastran cerkvenega zvonenja! Sram Vas bilo, da. vodoma lako nesramno laže te o zabavi zvečer pri novomašnom slavlju. Bodi povedano, cla. so so pele pesmi, v katerih ni bilo prav nič pohujšljivcga: »Fantič sem star šele osemnajst let« in »Ciganski otrok«, najbolj nedolžna pesmica na' svetu. Laž jo nadalje, da jo ob 6. govorit novomašnik; govoril jc takrat njegov drug. Zakaj 110 navajate, g. dopisnik, tistih besedi, ali so so Vas morda kaj likalo? Vi ste sc po vohunsko prikradli — sram Vas je lahko — na slavnostni prostor žo z namenom, da vodoma poročate laži v Vaš čedni list. Bodi Vam povedano samo še to: Šentjakobski fa-rani so bili prav z malimi izjemami te nove maše nadvse veseli in so se jo udeležili v primerno velikem številu, tudi oni liberalnega mišljenja, sam sem govoril z nekaterimi, in s tem pokazali, dii. je šc globoka njihova vera. Še ni ugasnilo versko prepričanje v Ljubljani in ne bo, ko boste morali Vi žc odgovor dajati za svoja obrekovanja! lj Občili zbor »Mesarske zadruge« v Ljubljani se je vršil v nedeljo 23. julija t. 1. v mali dvorani »Mestnega Doma« po določenem dnevnem redu, ob obilni udeležbi. Kot obrtni komisar prisostvoval je g. J. Bukovnik. Zadružni načelnik gosp. Josip Kozak pozdravi navzoče, konštatuje sklepčnost in se spominja v pretočenem lotu umrlih zadružnih članov. Zborovalci sc dvignejo na načelnikov poziv v znak sožalja s sedežev. Prebral sc je računski zaključek za leto 1910, iz katerega je razvidno, da je imela zadruga 4216 K 55 vin. dohodkov, 480 K 90 vin. stroškov in je znašalo zadružno premoženje koncem leta 1910. 3729 K 65 vin. in odobreno sprejel. Pri volitvi zadružnega in raz-sodiškega. odbora, pomočniškega zbora itd. so bili zopet vsi dosedanji člani za dobo treh let izvoljeni: Josip Kozak, načelnik; Ivan Zaje, namestnik; odborniki: Ivan Košenina, Janez Janežič star., Andrej Marčan, Josip Ocvirk, Janez Sirk, Jakob Jesih; namestniki: Prane Lovša, Josip Prepeluh, Franc Sever; za pomočniški zbor: Ivan Košenina, Janez Sirk; v razsodišče: Milan Kozak, Ivan Košenina, Andrej Marčan, Karol Černe, namestniki Josip Podkev, Janez Janežič star. lj Dunajsko tiskarsko pevsko dru-Itvo »Freie Typographia« pride v nedeljo ob 5. uri 22 minut s posebnim vlakom v Ljubljano. Ostanejo tri ure v Ljubljani, nato se odpeljejo v Postojno, kjer si ogledajo jamo, nato se odpeljejo v Trst in Benetke. Zajtrkovali bodo v »Narodni kavarni« in kavarni »Europa«, nakar si ogledajo Ljubljano. l j Posebna vlaka v Postojno, ki bi imela voziti 15. t. m. iz Trsta in Ljubljane, sta radi preteče kolere odpovedana. lj Umrli so v Ljubljani: Angela Pod jed, posestnikova žena, 29 let. — Jernej Velkavrh, delavec v tobačni tovarni, 42 let. — Avgusta Niesner, žena godbenika, 25 let. — Neža Mivšek, te-sarjeva hči, 21 let. — Edvard Počedcn-šek, železniški revizor v pok., 70 let. lj Kolo poneveril. Dne 4. t. m., jc prišel k izposojevalcu koles Josipu Gorcu na Dunajski cesti nek okoli 18 let stari moški, ki se je izdal za Ignacija Aljančiča, kleparskega vajenca pri Ekerju in si izposodil kolo. Ker še drugi dan ni pripeljal kolesa nazaj, je Goreč vprašal zanj pri Ekerju in zvedel, da je bil nalagan. Kolo je tvrdke Puch, model IV., ima tovarniško štev. 562, magistratno pa 206, črno na belem polju in je vredno 140 K. Pozor pred nakupom. lj Karambol. Danes zjutraj je na križpotu Dunajske ceste in Šelenburgo-ve ulice zadel električni voz v tovorni voz Ivana Beliča z Viča. Pri tovornem vozu so se zlomile oje, električni pa se je precej obdrgnil. Druge nesreče ni bilo. lj Med spanjem okraden je bil včeraj na nekem dvorišču na Poljanski cesti delavec Josip Svenšek. Tat mu je ukradel zlat prstan in verižico iz ameri-kan skega zlata, pač pa mu jo. pustil uro. lj Preprečena pot. Na južnem kolodvoru je rlanes policija aretovala Jožefa Pavija, delavca, rojenega 1892 v Radenab okraj Černomelj, kateri je bil namenjen izseliti se v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. VELIKE POVODNJI V MANDŽURIJI. Iz Mandžurije prihajajo poročila o velikih povodnjih. Mnogo vasi jo popolnoma pod vodo. Veliko število ljudi in živine je našlo smrt v valovih. Samo v vasi Hulan-Mea je utonilo nad 700 Kitajcev. Natančno število vseh človeških žrtev ni znano. Rožne stvari. Sladkor podraien. Na včerajšnjem sladkornem trgu v Pragi se je sladkor podražil za 80 vinarjev. Vsled pomanjkanja, dežja so cene sladkorja na nemških trgih v Hamburgu in Magdeburgu tudi poskočile za 35 fenigov. Propadanje Benetk. V italijanskem lestu »Cicerone« so navajajo vzroki stalnega. propadanja umetniških zgradb v Benetkah. Preiskave so dognale, da je vsled neprestanega čiščenja kanala »San Marco«, da bi se dobila globina osem metrov za bojne in trgovske ladje, začela zemlja popuščati in ne more več vzdržati težo zgradb. Razven tega. voda iz »Canala Gra.nde« vsled močnega ovinka pri »Rialtu« išče podzemeljsko poti izpod Markovega trga v San Markov kanal. Zaradi tega so se pojavile tudi razpoke na velikem mostu »Rialto« in bližnji palači »Fomlaco del Tedeschi« in zaradi tega se je tudi porušil stari Kampanil. Tla v cerkvi sv. Marka »o se močno udale. A na njenih obokih, na glavnih zidovih doževe pa- lače in na mostu »dei Sospiri« so se pokazale razpoke. To leto se pojavljajo novi znaki nevzdržljivosti zemljo. V veliki cerkvi San Giorgio Magiore na drugi obali kanala je nastala močna razpoka preko srednjega svoda. Ni dvoma, da je vzrok stalnega propadanja zgodovinsko umetniških zgradb v Benetkah v neprestanem čiščenju obrežja. V Benetkah doslej žalibog niso obračali na to pozornosti. Sablje v italijanski vojski odpravljene. Italijansko vojno ministrstvo jo odredilo, da naj v bodoče častniki ne nosijo več sabelj pri vajah in v službi razen pri asistencah za vzdržavanje javnega reda. Častniki nosijo sedaj samo repetirne pištolo. Tudi v Avstro-Ogrski se peča vojna uprava z vprašanjem, ali naj se odpravi pri infante-rijskih častnikih sabljo, ki vsled svojega bleska izdajo sovražniku stališče čet ter ovirajo tudi hojo pri prodiranju v težavnem terenu. Kot znano, jo pri domobranskih planinskih četah upeljana že tri lota kratka, oksidirana sablja, ki se je v splošno izkazala kot zelo pripravna. Zrakoplovee ponesrečil na Javi. Iz Batavije poročajo, da se je holandski častnik Ramboldo na vožnji z zrakoplovom iz Soerabaje v Sanarang ubil. Njegov spremljevalec, tudi častnik, se je rešil. Ramboldo je imel velike zasluge za razvoj vojaškega zrakoplovstva na Holandskem. Angleški častnik aretovan kot vohun. Iz Bremena poročajo, da je bil aretovan nek Anglež, ker je osumljen vohunstva, Aretovanec je 251etni jurist in angleški častnik. Vohunil je ob obali Severnega morja. Znal si je preskrbeti načrte o utrdbah ob severno-zahodni obali. Avstrijski častnik poneveril pol-kovne denarje. Iz Krakova poročajo, da je bil poročnik 56. pcŠpolka, Koeffer, aretovan v neki kavarni vsled odredbe vojaških oblasti. Poročnik je osumljen, da je poneveril večje vsote denarja iz blagajne polka. Aretacija poročnika Koefferja je vzbudila veliko senzacijo, ker je po rodu iz bogate in znane družine. Roparski napad sina na lastno mater. V Duisburgu je neka trgovka s kolonijalnim blagom prejela zadnje dni mnogo denarja, kar je zvedel tudi njen 171etni sin. Ta je pregovoril nekega svojega tovariša, da bi skupno umorila mater in si potem denar razdelila. Splazila sta, se v sobo trgovke, vrgla ji blazino preko glave ter jo skušala zadušiti. Trgovka pa se je branila ter je klicala na pomoč. Ko so prihiteli sosedje, sta oba pobalina pobegnila, a ju je kmalu, čez nekaj ur že, izsledila policija. S kolero si je hotel pomagati. Nek delavec v Spljitu ni vedel več, kako naj uide živemu in urnemu jeziku svoje boljše polovice. V skrajni sili si nekaj izmisli, kar naj bi mu vsaj za nekaj časa preskrbelo ljubi mir. Gre namreč na policijo in pravi, da je njegova žena obolela na koleri. Seveda je bilo takoj vse po koncu, cesta oziroma hiša »bolnice« zastražena in vse varnostne na-reclbe strogo izvršene. Komisija, obstoječa iz zdravnikov in policije, je pa vdrla v označeno stanovanje in se nemalo začudila, ko je našla hudo ženo čilo in zdravo. Sedaj .se je stvar za moža obrnila na slabo — sam je moral v luknjo; ni pa tudi s tem dosegel svoj namen; uiti ženinemu jeziku. Kako je bilo z njim, ko je prišel zopet domu — o tem molče viri. Orjaško delo v New Yorku. V Nevv Vorku so dne 1. t. m. pričeli orjaško delo. Začeli so namreč graditi podzemsko železniško mrežo v Lexington ave-nue. Stroški za to orjaško delo so proračunjeni na. 850 mil. kron, a položc nacl 140 mil. tračnic. Ves podzemski železniški zistem izvršijo v petih letih. Ker bo več železniških tračnic teklo ena poleg druge, zato bodo mogli brzo-vlaki voziti s hitrostjo 45 kilometrov na uro. Dva vojaka raztrgala granata pri eksploziji. V Fclixdorfu so preizkušali nek nov naboj, ki pa je prezgodaj eksplodiral. Enemu vojaku jo odtrgalo roki, drugemu pa preparalo trebuh. Poročnik Dassa je bil pri tem lahko ranjen. Prepeljali so ranjence v vojaško bolnišnico v Dunajskem Novem mestu. 4000 K v vodo padlo. Neki dunajski trgovec so jo v petek vozil s svojo soprogo v čolnu po Donavi pri Kloster-neuburgu. Pred vožnjo sta denar in dragocenosti povezala v oulico in jo dala na varno v čolnu. Kmalu pa je čoln'zadel ob neko travorzo in se prevrnil. Oba sta si le s težavo rešila življenje. Denar in dragocenosti v skupni vrednosti 4000 K pa so zginile v valovih Donave. Eroplan v poštni službi. Med Londonom in pa VVindsorjem nameravajo uvesti zračno pošto. Zračna črta med obema mestoma je dolga, 30 km. V to svrho bodo izdali posebne kuverte za 1 K 20 v in dopisnice za 60 v. To podjetje sicer odobrava višja poštna direkcija, vendar pa bo služila ta naprava bolj raznim dobrodelnim namenom in v izpopolnitev praktičnega zrakoplovstva. Zločinska vas. Borolinska policija je doznala, da je večjo število prebivalcev v vasi Ziegenhals pri Konigswuster-liausnu v zvezi z vlomi, ki so bili zadnjo čase povzročeni pri večih zlatarjih v Berolinu. Nad 100 berolinskih policistov se je i. t, m. zvečer peljalo zvečer z vlakom v Konigsvvustcrhausen, odkoder so dospeli čez nekaj ur v Ziegenhals. V tem so vas obkolili z vseh strani. Policistom jc bilo prepovedano glasno govoriti, da bi ne opozorili prezgodaj vaščane na ekspedicijo. Ivo je bila vas obkrožena so korakali naprej ter naenkrat udrli od vseh strani v vas in izvršili po vseh hišah preiskave. Vaščani so bili popolnoma presenečeni in konster-nirani. Kakih 20 so jih aretovali, ker so našli pri njih razno dragocenosti, zlate ure in uhane, ki so bile brezdvomno ukradene pri vlomih v Berolinu. Policijski uradniki so drugo jutro zopet zapustili zločinsko vas ter odvedli s seboj aretovance, med katerimi je tudi več takih, ki so sc sami udeležili vlomov. Kitajska mazaška v Osjeku. Preko Kitajske je te dni prišla v Osjek kitajska žonglerska družina: oče, mati in dvoje otrok. Stara Kitajka se jc pa že naučila, da tudi v Evropi ne manjka neumnih ljudi, ki raje zaupajo kakim tajnim mazaškim zdravilom, nego zdravnikom. Dala je razumeti ljudem, cla zna zdraviti očesne bolezni ter je prodajala neko belo tekočino po 10 K steklenico. Ker je »zdravilo« zdravju škodljivo in je mazaštvo sploh prepovedano, je oblast Kitajki ustavila kupčijo in jo spravila pod ključ. Križ je z zaslišavanjem, ker zna ženska le nekaj ruski. Stavka tramvajskih uslužbencev v New Yorku. Iz New Vorka poročajo: Na tramvajskih, progah, ki vodijo na C,onney Island so začeli stavkati tramvajski uslžbenci, ker noče podjetje zvišati plač. V nedeljo, 6. t. m., dopoldne so stavkujoči prevrnili več voz in jih deloma razbili, ker so skušala ž njimi vzdržati podjetja s pomočjo nekaterih delavcev promet. Med stavkujočimi in onimi nastavljenci, ki hočejo delati, so bili hudi boji, ki so se jih udeležile tudi žonske. Zadnja dva. dneva se je stavka tembolj občutila, ker se na tisoče in tisoče ljudi ni moglo peljati na Conney Island, kjer so morska kopališča. Stavka pristaniških delavcev v Pe-terburgu traja še vedno dalje in raste število stavkujočih vedno bolj. Okoli 12.000 delavcev že stavka. Vsi veliki obrati v pristanišču počivajo. Doslej ni bilo nemirov, kljub temu je vlada ukrenila, obširne odredbe, da. prepreči even-tuelne izgrede. — IlOOletnico zmage bulgarskega carja Kruma. nad bizantinskim cesarjem Nikeforom so praznovali v nedeljo v Sredcu z velikimi svečanostmi, ki jih jc pripravil v ta namen sestavljeni odbor. Slavnostni službi božji jc sledil obhod po mestnih cestah z godbami in zastavami. Dobro se je osvetil. Nek profesor piarist na Ogrskem je bil tako srečen, da mu je nek sorodnik v testamentu volil 12.000 K. Toda ostali sorodniki so bili nevoščljivi ter napadli oporoko. Začele so se pravde in kakor navadno, je bil tudi tu konec ta, da sta vseli 12.000 K spravila, v,žep oba odvetnika. Nedavno pa je piarist nevarno obolel in ko se je prepričal, da zadnja ura ni več daleč, dal je poklicati oba odvetnika, ki sta pred lotom tako mastno služila na njegov račun — namreč svojega in nasprotniškega. Ko sta prišla, ju je prosil, naj se postavita vsak na eno stran ob njegovem vzglavju; potem je zaprl oči in začel umirati. Odvetnika nekaj časa stojita in se gledata, potem pa pravi eden umirajočemu: »Prečastiti gospod, zakaj pa ste naju klicali in čemu naj tu stojiva?« Komaj slišno odgovori piarist: »Umreti hočem tako, kakor moj Gospod, Jezus Kristus, med — razbojniki . . .« Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic; odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki M ena rdi t' Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bi! dobiček iz vžigalic velik. Belokranjska ln njeno bodoče kmetijsko oospodarsivo. Belokranjska železnica se bode torej gradila, ako ne dalje, vsaj do hrvaške meje, oziroma do Ivarlovca gotovo. Ta železnica bode Belokranjsko ostalemu svetu takorekoč otvorila, ga z njim spojila. Njenim kmetijskim pridelkom, med katerimi zavzema vino prvo mesto, je dozdajšna dolga cesta čez Gorjance trgovsko prometno zmožnost jako ovirala. Ta ovira odpade, kakor hitro bode belokranjska železnica izročena prometu. Za Belokranjsko pričeti sc ima potem takorekoč popolnoma nova doba. Biti ima to doba neprimerno boljšega kmetijskega preobrata. Napočiti pa more ta doba le t<)laj, ako so prične v Belokranjski z občnim kmetijskim napredkom. Ta se mora pa pričeti in nadaljevati sistematično po gotovem pravem gospodarskem načrtu, katerega mora pravi činitelj vzeti v roke. In kdo more biti ta pravi činitelj? Kdo drugi neki, nego v prvi vrsti tista v deželi avtonomna korporacija, katera si je na svoj prapor zapisala geslo: »Dvignimo gospodarstvo našega pro-ducenta«. V drugi vrsti treba pa seveda prave dobro volje in najresnobnejšega polotenja producentov samih, belokranjskih kmetovalcev. V čem pa naj obstaja belokranjski kmetijski napredek? V čem drugem, nego v pomnožitvi in zboljšanju tamošnjih kmetiških pridelkov in izdelkov. Podlaga kmetijstva je v obče zelo povsod živinoreja. Kakor ima biti po pregovoru pravica temelj vsakega vladanja, tako je in bode vedno živinoreja temelj kmetijskega gospodarstva. Toda žal. da ravno Belokranjska nima povsem tistih pogojev, kateri so uspešni in dobičkanosni živinoreji potrebni. Ona jc prevagljivo kraške narave, ima kaj malo travnikov in istotako malo izdatnih pašnikov. A pri vsem tem se ne more utajiti, da ,se da tudi v tej panogi kmetijstva v živinoreji še dosti naprednega dola ukreniti ter uspehe doseči. Osobito pridelovanje krme z umetnimi gnojili na njivah, zboljšanje malobrojnih travnikov in še precej obi-lih pašnikov, spada v področje povzdi-ge živinoreje, še posebno gre pa polagati veliko gospodarsko važnost v po-vzdigo belokranjske prešičoreje. To bode mogoče v kaj ugoden stik spraviti is pridelovanjem neko rastline, katera zamore utemeljiti na Belokranjskem še celo neko kmetijsko tehnično obrt-nijo. Katero rastlino in katero uporabo iste v namen kmetijsko tehničnega izdelka tukaj imamo v mislih, povedano bode pozneje. Dozclaj bila je poglavitna kmetiška panoga Belokranjske vinograd stvo — vinarstvo. Izborno njeno podnebje, katero se vipavskemu že kaj močno jednači, opravičuje to poglavi-tost v prvi vrsti, hribovito površje iste pa v drugi. Belokranjska vina, bodisi metliška, črnomaljska ali semiška itd., so v prejšnjih časih slovela. Pomanjkanje železniške zveze z ostalo deželo potisnilo jih jo pa v ozadje. Drugod žo izpeljane železnične proge pomaknile so pa nasprotno dolenjska, štajerska, vipavska, primorska in druga vina bolj v ospredje. Da se je pa poslednje zgoditi moglo, potrebno je bilo še nekaj, potreben jo bil še en, in to jako važen faktor. In ta činitelj je pravilna naprava vina ter pravilno ravnanje z Istim še dalje v kleti; skratka, ta lak-tor je uvedba umnega kletarstva. Belokranjska ima pač izborno vinsko podnebje. Ono se jednači, kakor žc rečeno, z onim vipavske doline in prekaša ostale vinorodne kraje Dolenjske. Sirova snov, za izdelovanje v vsakem oziru izborno kapljice, izborno dozorelo grozdje, je Belokranjski dano, Belokranjsko grozdje tekmuje glede dozo-renja, torej glede dobrote, z onim vipavske doline ter goriške dežele in Istro. To osobito odkar so sc belokranjski vinogradniki polotili večinoma zasajanja vrst. po strokovnjakih jim priporočenih. A žal, da pa tekmuje tudi tamošnja uporaba izbornega grozdja, da tekmuje naprava vina iz istega prevagljivo še dandanes z nekdanjo napravo vina po takozvanem starem načinu v vipavski dolini. Vipavci bili so do najnovejšega časa, se srne reči, no mnenja, marveč kar naravnost dozdevnega prepričanja, da dolgotrajno kipenje mošta s tropom vred vinu podolujo stanovitnost. Oni so bili dozdevno prepričani, da tista trdo-ba, tista zagatnost, katera vsled dolgotrajnega dotika alkohola s lilastinami, lupinicami in pečki, skratka rečeno s tropom mod kipenjem v vino preide, da torej obilni obdržek »črcsloviuc« ali »čroslovnc kisline« (tanina) vinu stanovitnost, podeljuje, da ga varuje pred pokvarjen jem. In to dozdevno prepričanje dajalo je Vipavcem povod, da so svoje sicer izborno m oš te, po osem, da, šc cclo tudi no več dni na trupu kineL5.. ali kakor se oni izrazu jejo »kuliati« pustili. V tem popolnoma napačnem, ker le dozdevnem prepričanju, ali bolj-ge rečeno, v tej »zmoti« podpiral jih je pa še, in to jako izdatno, nekdanji njih prvi učitelj umnega vinogradništva in Kletarstva (?), nekdanji šentvidski župnik Matija Vrtovec. To je storil ta jako blagi in odlični mož, kjer mu je lc prilika dana bila, ustmeno, osobito storil je pa to pismeno v nekdanjih dr. Blei-\veissovih »Novicah«. Leta 1844. izšel je v posebnem iztisu ves dotični Vrtovčev, v »Novicah« tiskani nauk v knjigi: »Vinoreja sa Slovenze«. Na 171. strani te knjigo je čitati: Po ti šegi (namreč z dolgotrajnim kipenjem mošta s tropom vred; — pis.) je veliko več skrbi in veliko več z moštom opraviti, pa vino postane 1. veliko bolj dišeče, ker vroči alkohol iz tropin dišeče olje nase potegne; 2. vino postane iz enacega vzroka nekoliko grenkljasto, in tedaj bolj zdravo, da, posebno bolehnim ljudem bolj tekne, in pa tudi stanovitnejše, ker ga grenkoba zagoltnost veže. Pod točko 4. navaja pa Vrtovec na sledeči 172. strani še to-le: »Taka vina so veliko stanovitnejša; alkohol in grenkoba nar več k stanovitnosti vin pripomoreta.« Da, na strani 206. Vrtovčeve »Vino-reje sa Slovenze« nahaja se stavek, kateri se glasi: »Deželna šega vina pre-snemovati ni kej koristna; vino teče v dolgim curku v brentaČ, tu se močno z zrakom ubiva in meša, de cvet iz njega puhti, kisloba pa iz zraka, in kaj vode-niga vanje gre.. Ravno tako teče iz lija z dolgim curkom v sod, na njegovo dno bije, in se po vsim sodu razkropiva, de se znovič z zrakom močno meša, kislogaza in vodeniga se napiva, alkohola pa zgubiva. Od presnetega vina pravijo, da je ubito; kaj hoče to reči? Nad cvetom (alkoholom — pis.) je zgubo trpelo, ni več močno kot poprej, in škodljivega kislogaza in vodeniga se je napilo.« Tak nauk podajal je blagi M. Vrtovec Vipavcem. In vipavski vinogradniki poprijeli ter držali so se tega skozi in skozi napačnega nauka. Skozi napačen, nikakor pravi pa ni bil ta nauk iz dvojnega vzroka. Prvi je tale: Z vinarskim kletarstvom se baveči kemiki, ali takozvani oenokemiki (M. Vrtovec bil je namreč le samouk breiz vsake prave strokovne, osobito brez prave kemične, na vedo, kateri se kemija pravi, opirajoče podlage) dognali so namreč do dobrega, da je glede naprave vina njegovemu nauku ravno nasprotno pravo. Oenokemiki so dognali, da ravno dolgotrajno kipenje mošta s tropom vred na poznejšo stanovitnost vina, osobito ako se ga namerava starati, to je več let ohraniti, kaj neugodno ter kar naravnost kvarljivo, pogubno na isto vpliva. Oenokemiki dognali so istotako, da je ravno večkratno, pravočasno in pravilno izvršeno pre-snemanje (pretakanje) vina prepotreb-no kletarsko delo. To pa zato, ker ono po eni strani k stanovitnosti vina, k njegovemu popolnoma nepokvarjenemu ohranjenju najbolj pripomore, in po drugi strani pa še k plemenitemu razvitku istega poglaviti del doprinaša. Oenokemiki so namreč trdili in dokazali, da vsled dolgotrajnega kipenja mošta s tropom vred, ne le jako dosti »čreslovine« v poznejše vino preide, ampak da preide v isto iz tropa enako-casno tudi veliko preveč dušičnatih, gnjilčnili tvarin, to je: »beljakovin«. Beljakovine so pa ravno tiste, katere se kaj rade v vinu kemično v tem smislu spremene, da se pričnejo na lastno roko razkrajati. To razkrajanje beljakovin imenuje se pa jednostavno gnitje. Kakor hitro se pa gnitje beljakovin v vinu pojavi, je že po njem, kajti obila navzočnost čreslovine in alkohola za-more to gnitje le deloma, le do gotove mere takorekoč brzdati, popolnoma preprečiti pa ga ne more nikoli. Sicer je pa tudi po oenokemikih popolnoma dognano in po obili skušnji do dobrega dokazano to, da preobili obdržek Čres-lovne kisline v vinu že tudi sam po sebi na razvitek istega le neugodno vpliva. Čreslovina spreminja se namreč vsled staranja tudi sama v vinu, ona se spreminja v takozvano humusovo kislino, ali »humificira« se, kakor oenokemiki to prikazen imenujejo. T^osledica to prikazni je, da postaja belo vino vedno bolj temne barve, dokler konečno popolnoma ne porujavi. Rdeče in črno vino postane pa vedno svetlejše barve in konečno je le temnorumeno, oziroma vujavo. S to kemično izpremembo v ozki zvezi je pa tudi bistveno neprijetni okus vina, kajti to postane v najboljšem slučaju jako neprijetno pusto, mogoče je pa. tudi, da postane kar neužitno grenko. Drugi vzrok, zaradi katerega sme-trio M. Vrtovčev nauk o napravi vina in o daljnem kletarskem postopanju z Istim skozi napačnem smatrati, je pa ta-le. Dandanes živimo v dobi hitrega železničnega prometa. Poglavitni znak te dobe je pa ta, da se uove uvedbe kaj hitro po svetu razširijo, da postanejo kmalu občne. Takim novim uvedbam pravimo moderne uvedbe, ali skratka: »moda«. Vsled mode je izginila narodna noša, izginilo so narodne šege, narodno stavbništvo itd. Uvedlo se je pa moderno nošo, moderne šege, moderno stavbništvo, da še celo moderna jedila (golaš n. pr.) in moderne pijače. Med poslednje, to je med pijače, spada pri nas Slovencih, pa tudi pri drugih narodih (n. pr. pri Italijanih, Mažarih itd.) pivo. V prejšnjih, recimo starih časih, se v nas Slovencih marsikje piva niti poznalo ni, to že celo na kmetih ne. Dandanes popije se žalibog piva veliko več, nego vina. Pa tudi kar se vina tiče, priljubljena so dandanes v obče, osobito kar se inteligence tiče, bolj ko mogoče svetlo rumena, da, šc celo zelenkasta vina, katera morajo pa biti tudi bolj ko mogoče milega prijetnega, ne pa trdega, zagatuega okusa. Skratka, priljubljena so dandanes meti inteligentnimi vinopivci v obče vina nemškega značaja, napravljena po strogo nemškem načinu brez kipenja s tropom vred. Ako vzamemo nemške vinarske strokovne liste v roko in čitamo v njih ponudbe na prodaj stoječih vin, bodisi nižjeavstrijskih, štajerskih, ogrskih itd., o vseli nahajamo pripombo: vino je zelenkaste barve. Po starem vipavskem načinu napravljeno vino je pa temnorumene barve in vsled veliko pre-obilega obdržka čreslovine je pa tudi za nedomačina. zoperno trpkega okusa, kakršen dandanes goltancu inteligentnega vinopivca nikakor ne ugaja. Ne ugaja pa že celo v severnejših nevino-rodnih deželah, kamor bi se morala vina iz južnih vinorodnih dežel izvažati. Kar velja pa o vipavskem, po starem načinu narejenem vinu, velja istotako brez najmanjšega razločka tudi o belokranjskem. Tudi tam je, če sc hoče blagostanje vinogradnikov dvigniti, če se hoče ceno vina zvišati in oddajo istega zagotoviti, pred vsem to potrebno, da se izvažanje tamošnjega vina po novi železnici pred vsem s pravilno napravo istega zasigura. Kakor Vipavci, opustiti morajo torej tudi naši vrli Bo-lokranjci napravo vina po starem načinu ter ga nadomestiti z novo napravo brez vsega kipenja na tropu. Potrebno je pa istotako, da se poslužijo belokranjski vinogradniki tudi vseh drugih, k umni kletarski manipulaciji z vinom spadajočih del, kakor presnemanja (pretakanja), čiščenja, oziroma filtriranja istega itd. Kako naravnost neobhodno potrebno da je vse to, spričajo naj sledeči dokazi. Vodstvo nekdanje deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi (ustanovljena 1. 1873., na Grm na Dolenjsko 1. 1886. premeščena) jc koj v prvem pričetku spoznalo, da je v Vipavi, ako se hoče tainošnja bela vina izvoznemu prometu prilagoditi in ne le domačemu lokalnemu po-užitku prepustiti, pred vsem to neobhodno potrebno, da se tamošnja vina, glede naprave istili, modernizira. In vsled tega polotilo se je naprave svojih lastnih vin po novem načinu, katerega je tudi, kjer le mogoče, priporočalo, na-svetovalo. Osobito je pa ono poslednjo v tedajšnjem nedeljskem poduku storilo, katerega so večinoma žc samostojni vinogradniki obiskovali. Mimogrede omenimo, da se je posluževalo vodstvo šolo na Slapu v lastni kleti glede naprave navadnih belih namiznih vin. le oseminštirideseturnega kipenja mošta s tropom. To napravo priporočalo je ono tudi vsem drugim vinogradnikom, in sicer edino iz tega vzroka, da bi se prehod glede okusa vina, tudi doma ložje, to jc z manjšim uporom vršil. (Dalje prihodnjič.) CERKVENOGLASBENI TEČAJ. obeta prav lepih uspehov, ako smemo dan žc zjutraj malo pohvaliti. Udeležencev je toliko, da je dvorana v Mari-janišču skoroda malo tesna. Vendar pa to udeležencev ne moti in jim ne jemlje dobre volje, da bi ne sledili predavanjem z največjim zanimanjem. Z zanimanjem — pravim — ki se kaže v tem, da stavljajo mnogo vprašanj v vseh ccrkvenoglasbenih strokah, ki se obravnavajo. Predavanja, ki smo jih doslej poslušali, so vsa tako umerjena, da predvsem upoštevajo praktično stran poslovanja udeležencev kot organistov in pe-vovodij. Tečaj jc otvoril včera j ob 3. uri popoldne podpredsednik kn. šk. konzist. svetnik 1'. Ilugolin Sattner s kratkim primernim nagovorom, ki jc udeležence takorekoč vrgel naravnost sredi dela. Svetnik P. Ilugolin študira z mladeni-ško ognjevitostjo Ravimellovo mašo, dr. Frančišek Kirnovec razloga in vadi ko- ralne introvlte in komunije, vodja Stanko Premrl jako praktično obdeluje stvari iz harmonije in kontrapunkta, so-meniški podvodja Fr. Ferjančič pa obravnava liturgična vprašanja in najnovejše cerkvcnoglasbene odloke Svete Stolice. Med gosti, ki so doslej počastili naš tečaj, naj omenim v prvi vrsti vodja preč. g. dr. Josipa Lesarja, ravnatelja častnega kanonika, semeniškega prof. Gerbiča, več gg. učiteljev, bogoslovcev domačih in goriških, več čč. frančiškanov, tudi nekaj ženskih udeležencev smo opazili, ki z vnemo slede pouku. Naj bi navdušenje in zanimanje ostalo in obilo sadov doneslo, saj gre za važno kulturno delo med našim narodom. Pravkar je došla brzojavka od premilostnega prevzvišenega gospoda dr. Andreja Karlina, škofa tržaško-ko-prskega, ki bivajoč pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru takole pravi: Duhom z vami želim vašemu delu obilo božjega blagoslova in mnogo uspehov za razvoj cerkvene glasbe v Slovencih. — Andrej, škof tržaško-koprski. Seveda je tako krasen dokaz zanimanja za naše delo s tako visokega mesta vse udeležence naravnost elektriziral in napolnil z globoko hvaležnostjo. Telefonsko in brzojavna poročilo. DEMONSTRACIJA ZA VELIKO SRBIJO PRI VSESOKOLSKEM ZLETU. Zagreb, 8. avgusta. Med Hrvati je veliko razburjenje, ker je zveza hrvaških sokolskih društev določila, da srbski Sokoli iz Hrvaške gredo s Sokoli iz Srbije v eni skupini pod srbsko zastavo. To smatrajo Hrvatje za demonstracijo za Veliko Srbijo. Hrvaški pravaški listi svare hrvaško sokolsko zvezo, naj opusti taka izzivanja, če hoče vzdržati mir in red. ZDRAVSTVENO STANJE SV. OČETA. Rim, 8. avgusta. Papež je prebil nemirno noč. Napadi protina so ga jako mučili. f KARDINAL GRUSCHA. Dunaj, 8. avgusta. Danes se je truplo pokojnega kardinala Gruscha položilo v kapelici nadškofijske palače v Rothenturmski ulici na pare. Na tisoče občinstva hodi truplo kropit. DEMISIJA SCHONAICHA. Dunaj, 8. avgusta. Vojni minister baron Sconaich bo, kakor sc zdaj od vseh strani priznava, res demisioniral, in sicer v kratkem. Kot njegova naslednika se imenujeta generala Krobatin in Anffenberger. ANGLEŠKA POLITIKA. London, 8. avgusta. Predlog Bal-fourja, da se vladi izreče nezaupanje, je parlament s 365 glasovi zoper 246 odklonil. NESREČA. Dunaj, 8. avgusta. Tu si je štabni zdravnik dr. Dominik Lindarič, ki sicer stanuje v Gradcu, zlomil nogo, ko je stopil z vlaka. VELIKA DEFRAVDACIJA. Hamburg, 8. avgusta. Pri tukajšnji podružnici »Reichsbanke« so prišli na sled defravdacijam v znesku četrt milijona kron. Aretirali so dva bančna uradnika, ki sta ta denar ukradla in ga pri turfu zaigrala. KOLERA. Veliki Varadin, 8. avgusta. V nekem tramvajskem vozu je obolel neki človek pod sumljivimi znaki kolere. Carigrad, 8. avgusta. Včeraj je zopet bilo 14 novih slučajev kolere in 17 smrtnih. IZJAVA. Na dopis »Slov. Naroda« z dne 7. avgusta št. 182 odgovor dopisniku brez podpisa: V Ljubljani je šolska oblast, sodna oblast, ako je kdo prizadet, naj se potrudi tja, pa bo dobil zadoščenje. Da pa ne bo veselje, oziroma maščevanje dopisnikovo presladko, žc danes povem, da nisem niti računil na to uro, kakor hitro sem zvedel, da bo letos izprašana tudi gdčna koleginja Mchle, Samoobscbi se razume, da bo na ženskem oddelku ona poučevala razun risanja ostale predmete. Sicer pa, če bodo lc šc ure na razpolago, bom še prosil za nje, a ne — dopisnika . . . Sicer pa jc namen dopisa prozoren, očrnili podpisanega, potem pa trositi vest, od gostilne do gostilne: »Ali si bral ponedeljkov ,Slov. Narod'? Kaj nc, to ti jc . . .« Tako se še dela v Ljubljani »štimungo«. Upajmo, da bo tudi tega konec. Na anonimna pisma in dopise brez podpisov nihče ne odgovarja, zalo tudi podpisani ne bo več. Če hitna dopisnik večje korajže, kakor se skriti za kakega žurnalbla aH pa še celo za kak talar, če mu nese — potem naj on obleče krilo in naj pri-liodnje leto sede med vajenke — mogoče še pridohi kaj na duhovitosti in na dostojnosti. Igu. L&bernik, učitelj na Rakovniku. Zahvala. Ob izgubi našega preblagega očeta, gospoda Franca Stareta izrekamo za izkazano sožaljc in udeležbo pri pogrebu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Najlepše se še zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, posebno č. gosp. kaplanu Zorku, Ciril Metodovi dniž-bi, »Sokolu", gasilnemu društvu in orožniškim podčastnikom iz Ljubljane za vence in častno spremstvo pri pogrebu ter uradništvu „Vza-jemne zavarovalnice". Selo, dne 8. avgusta 1911. 2417 Žalujoči ostali. Meteoroloaično poročilo. Višina n. morjem 306-2 sred. zračni tlak 736-0 mm Cas opazovanja Stanje barometra v mm 9. /več. i 740 4 Tempe-' T* Ve,fo" Celziju , 18 5 j si. szah 15-0 i brezvetr. 30 3 sv. jjvzh. 7. zjutr. I 41-7 2. pop. ! 39-3 Srednja včerajšnja tenip, 23 3' norm. 19 41. Nebo •5 h. c J!- jasno megleno jasno 03 mož u pokolu, želi stopiti v kako službo, n. pr. pomočnik v pisarni ali hišnik ali kaj podobnega. Pripomnim tudi, da je bil dotičnik mizar več let, torej jo vajen tudi tega. — Več se poizve v upravništvo .,Slovenca." 240« Ženitbena ponudba! ] 25 letni zidarski palir ki postane enkrat tudi mojster, doma iz okolice Maribora se želi takoj poročiti s pridno deklico v starosti 20 do i 24 let katera bi imela 1000 kron premoženja ali kakršno posestvo. Ponudbe naj sc pošaljejo če mogoče s sliko katera se vrne pod I naslov jlado srce" W. B. št. 5867 poste restante Maribor dO 15. augusta 1911. Tajnost jamčena. 2412 r ir it innnnnnnnt ir ir -ir if 7 Prav dobro idoča gostilna-restau- racijja med velikimi tovarnami ki je veliki konzum in mesarija se takoj proda, po ugodnimi plačilnimi pogoji zaradi bolezni. Naslov pove upravništvo tega lista. 2413 (3) uanaanaannnaaaan Redka prilika! Skoraj nova opraua za sobo in kuhinlo se ceno proda. Kje, pove upravništvo. fi. Jčlkl, Strossmayerjeva ulica št. 1. II. državna gimnazija. 2414 Kurzi efektov in menjic. dne 1. avgusta 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°/n papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta o Va°/o • Ogrska zlata renta 4°/0 .... Ogrska kronska renta 4»/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 p.Gnštanl. Koroško. NoSl nasprotniki. — Nekaj o zanlkernostl ljubljanskega magistrata in o »Jntrovih« lažeh Iz Most. Iz Most pri Ljubljani se nam piše: Kaj je s kanalizacijo v Zeleni jami, je dne 3. avgusta nakopičilo »Jutro« kup obrekovanja in zopet potrdilo, da ima v naši občini nevednega in hudobnega dopisnika. Imenovanega dne piše o kanalizaciji od tovarne za lep, o novi šoli, o novem mostu in o osebnostih, in dela. velikansko krivico našemu delavnemu županu g. Jožefu Oražtnu. Vsem pametnim ljudem — za trape mi ne pišemo — v pojasnilo te-le vrste: Tovarna za lep spada k mestni občini ljubljanski, istotako tudi zeleno-siva nesnaga, ki se v obliki malega jezera razgrinja po travniku poleg tovarne in tik pred hišami Zelene jame. V t.em nesnažnem jezeru je že utonila neka. ženska, smrad iz jezera napolnuje vse hiše v Zeleni jami, smrdljiva voda paokužuje vodo ne samo v Zeleni jami, ampak tudi v nižje ležečem Udmatu. Potrdijo lahko posestniki vodnjakov. To nesnažno- okužljivo stanje traja že od takrat, ko so po Udmatu in Zeleni jami začeli zidati hiše, torej od potresnega leta. Mestna občina ljubljanska n i nič storila, da bi odpravila to neznosno stati j e. Odpeljati bi morala gnojnico iz tovarniškega jezera po kanalu. Seveda do danes še ni nič storila. Zares skrbni so mest ni zdravstveni organ i za zdravje v okolici. No, pa. saj se iz tega smrdljivega, jezera širijo najprijetnejši duhovi, ki uničujejo vse bacile in ščegetajo nosove kakor blagodišeči parfum po mestnih dvoranah!! Zdravstveni organi v mestni občini ljubljanski lahko mirno počivajo, ker ni treba duha.ti balzama, iz lim-fovarniškega jezera! Ker se ljubljanski magistrat nič ni zmenil, je peljal mo-šanski župan Oražem nekaj mož iz Zelene jame k magistratu prosit, naj magistrat vendar kaj stori. Poslal je tudi ulogo na deželni odbor, naj ta. posreduje. Š tem je storil župan vse potrebno, kar on, kot, sosednji župan, ki mora skrbeti za blagor občine, sploh storiti more. Seveda, ljubljanski magistrat, se še ni zganil in vse je kakor prej pri io-vami za lep. — Pa ti pride »Jutro« in zvrača vso krivdo na župana, Oražma, kakor da bi občina Moste morala v l jubljanski občini kanale delati. Zraven se pa. norčuje še iz mož iz.Zelene jame, ki so šli z Oražmom. in jim predbaciva, da so njihovi načrti neumni. Za mestno občino, ki je vsega, kriva, se pa vleče in jo nekako zagovarja, moščanskemu županu pravi, da »farha s kanalizacijo«. Zupan Oražem se za, Vas trudi, teka okoli oblasti in bi Vam rad pomatral, Vi se pa norčujete iz njega, in ga obreku-jete. S krampom bi Vam puščal neumno kri vrh glave! — Farba, katero očita »Jutro« moščanskemu županu, ne pade na Oražma, marveč na vzorno gospodarstvo ljubljanskega mestnega magistrata. — Tudi z novim mostom na Selu Oražem ne farba. Dopisnik »Jutra« meri gotovo po svojih bratcih, ki samo pred volitvami obetajo, ne izpolnijo pa nič. Most na Selu, ki bo vezal Štefan jo vas, Selo, Udmat, Moste in Posavje, je v najboljšem tiru. Sklenilo se je sporazumno s sosednjo občino dobrunjsko, deželnim odborom in cestnim odborom, kje bo most stal. Naredili ga. bodo pa obenem z regulacijo Ljubljanice. — Tudi s šolo nc farba. Saj je splošno znano, da je svet za. šolo že kupljen in na-polovico plačan. Na »Slovenčevo« dre-ganje je občina odpovedala, načrte vladi in jih ie izročila privatnemu stavbeniku. Načrti so že gotovi. — Veste, gospoda naga jivcev. pri nas se tudi pošteno dela, kar se obljubi. — Tudi drugo očitanje Oražmu ni pravično. Občine še ni zakopal v nove dolgove, pač pn. je plačal dolgove svojih prednikov. V šent-peterski branilnici in posojilnici je pla-čal 3500 K (tri tisoč petsto kron) in za svet za novo šolo 4500 K, skupa j je plačal dolga 8000 K (osem tisoč kron), pridobil je pa. tudi nove vire dohodkov in prišel na. razne napake, ki občini gotovo niso nesle. — če se je župan od navadnega delavca povzpel do imovitega gospodarja, je to le hvalno in je to pripisovati njegovi pridnosti, podjetnosti in neustrašenosti. Kako je pa postopal s svojimi podložnimi v železniški službi, lahko povedo priče, ki so še tu in potrdijo, da ni nobenemu storil ničesar ža-lega, bil pa je vsem naklonjen. Kar se tiče barve, jo Oražem .kolikor zna.no, vedno ene in iste: navdušen pristaš S. L. S. On je bil med prvimi udi kršč. železničarskega društva že v onem času, ko se je politično delo začelo. — »Jutrove« ose zbirajo dobre hruške, da jih glodajo, lesnik ne marajo. KoroSke novice. k »Zadružna zveza« na delu med koroškimi Slovenci. »Pomagaj si sam«, to je parola slovenskega kmeta na Koroškem. On ve, da od dežele, koje uprava je v rokah prenapetih nemških nacionalcev, nima ničesar pričakovati, zato je nujna potreba, da si pomaga sam. Pot k tej samopomoči pa je združevanje. Da to laže dosežemo, nam je priskočila tudi ljubljanska »Zadružna zveza« na pomoč. Poslala nam je živinorejskega inštruktorja, ki se je nastanil v Velikovcu in ki pridno prireja po slovenskem delu Koroške poučna predavanja. V polnem teku so tudi že v različnih krajih predpriprave za ustanovitev živinorejskih zadrug. Ljudstvo z zanimanjem zasleduje delo »Z a-družne z v c z c« na Koroškem. k Klopinj. Lahko uro od Sinče-vasi leži v prijaznem zatišju mično klo-pinjsko jezero. Ni še dolgo temu, kar je bilo povsem neznano, zlasti se zanje niso brigali tujci. Mirno je sanjalo svoje mehke sanje, kadar je ob večerih legla nanje lahna meglica, ob njegovi obali so prepevali čvrsti slovenski mladeniči iz Podjunske doline, ko so se vračali z dela in tupatam se jc zazibal na njegovih zelenkastotemnih valih lahek čoln, ki je plul v smeri proti Ško-cijanu. A ti idiliškolepi časi so minuli. Židovski kapital je tudi semkaj iztegnil svojo prozaično roko, na vzhod-njem obrežju je vstalo poslopje »Pen-sion Martin« in v poletnem času so jeli prihajati tujci. Da, tujci so to, ki ne umejo ljudstva, katero prebiva v lepi okolici Klopinjskega jezera. Sami Nemci in Ogri; letos jiji je v hotelu »Martin« okoli 60. Nismo vajeni takih obrazov, na kojih je brati ošabnost in zaničevanje. Mislijo, da so edino oni upravičeni uživati lepoto naših krajev. Na zapadnem bregu, na škocijanski strani še ni dozdaj nobenega poslopja. In tudi svet je šc najbrže v rokah Slovencev. Paziti bo treba, da se tudi tukaj ne zgodi isto, kar se je zgodilo ob Vrb-skem jezeru, da bo namreč kmalu vse obrežje v rokah nemških in židovskih kapitalistov. Klopinj je dozdaj še sredi slovenske z e m l j e in želeti bi bilo, da tako ostane tudi v naprej. Slovenski podjetniki, pozor! Katoliška Bukvama v Ljubljani, priporoča za praznik Marijinega Vnebovzetja cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Anton, 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z org-lami. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vinarjev. Sattner P. Hugolin, Marijine pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 50 vin. Premrl Stanko, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. Pogačnik Ivan, Missa in bon. St. .Tose-phi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 60 vin., glasovi po 40 vin. Foerster Anton, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. Leban Janko, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 40 vinarjev. Chlondowski dr. Anton, Missa in hon. St. Stanislai Ivostkae za mešani zbor in orgle. Part. 2 K 80 vin., glasovi po 40 vinarjev. Hribar - Premrl, Slava, Brezmadežni; zbirka mešanih, ženskih in moških zborov; cena vezanemu izvodu 1 K 80 vin., broširanemu 1 K 20 vin. Foerster Anton, Responsoria ad rnis-sam in tono solemni za mešani zbor. Nalepljen izvod 55 vin., nenalcpljen 25 vinarjev. Za rojstni dan našega presvitlega cesarja dne 18. avgusta ali v nedeljo za tem: Sattner P. Hugolin, Missa Seraphica. za mešani zbor, soli in orgle. Part. 3 K 20 vin., glasovi po 50 vin. Izvaja se tudi s spremljcvanjem orkestra in so instrumentalni glasovi v zalogi. Foerster Anton, Te Deum, op 58, po motivih Ha.ydnove zahvalnice za mešani zbor ali enoglasno z orglami. Cena komadu 50 vin. Sattner P. Hugolin, Te Deum za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 60 vin., glasovi po 10 vin. Foerster Anton, Praeludium & post- Iudium po motivih IIaydnove avstrijske himne za orgle. Cena komadu 60 vin. Vse te in druge skladbe se naročajo in dobivajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. * Šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom. Ravnokar je dotiskan nov »C e n o v n i k in n a r o č i 1 n i list šolskih tiskovin, učil in k n j i g« in jc brezplačno na razpolago v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Cenovnik vsebuje poleg naj-raznovrstnejših šolskih tiskovin tudi mnogovrstna učila ter šolske in metodične knjige; ozira se na vse predmete, ki se po najnovejših predpisih poučujejo v ljudskih šolah. * šolske in pisalne potrebščine ter šolske knjige itd., ki jih rabijo šolska vodstva in krajni šolski sveti, se dobivajo v k n j i g a r n i »Ilirija« prej K. F 1 o r i a n v Kranju v najboljših kvalitetah in po zelo nizkih cenah. — Knjigarna »Ilirija« v Kranju preskrbi brez odloga tudi vse šolske tiskovine, učila in metodične knjige, ki jih navaja novi Cenovnik »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po izvirnih cenah. 2199 10 se ceno proda s 6 sobami, 4 kuhinjami in lepim vrtom. Rožna dolina štev. 227 pri Ljubljani nasproti Stanovnika. Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudde pod »Merkur«, Brno Neugasse 20. V neki tovarni blizu Ljubljane se sprejme 2369 2 pisarniška moč kot pomožni uradnik. Prednost imajo neoženjeni penzijonisti. Nasl. v upravi. Mlada gospodična katera je z dobrim uspehom dovršila trgovski tečaj želi službo kot kontoristka mm Naslov pove uprava Slovenca. 2375 se takoj sprejme v trgovino s specerijo in manufakturo pri Jos. Klemenčid, Kamnik. želi vstopiti v službo v kako župnišče ali kako boljšo družino, poštena nad 30 let stara dekle. Naslov pove iz prijaznosti upravnlštvo tega lista. 2398 Oddafo se takoj v najem i I gostilniški prostori j ! in hotelske sobe! I na Bavarskem dvoru, i Pojasnila daje : »Gospodarsko zveza" v Ljubljani.' Veletrgovina vina, rakij in zeinelj. izdel. kov na debelo išče za Koroško in Štajersko. Samo izurjeni naj pošljejo svoje pismene ponudbe, na upravo lista pod štev. 2401 2401 L tfecctaiet zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne poŠte priporoča svojo trgovino vsakovrstne zlatnine ^ ter preeiziiskih žepnih ur. Lastna delavnica Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno. 2714 V smislu ukaza oddelek 13, štev. 12S7 z dne 15.7.1911 namerava vojno ministerstvoobuvala in različne oborožbene potrebščine iz usnja za c. in kr. armado nabaviti pri malih obrtnikih. Ponudbe so vložiti do 7. septembra pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Natančneje pogoje vsebuje popolni razglas od dne 1. avgusta t. I. objavljen po vojnem ministerstvu v uradni Ljubljljančanki (Laiba-cher Zeitung), kateri je poleg tega na vpogled pri intendancah vojaških krajevnih povelstvih, pri monturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gostingu pri Gradcu in Dunaju (Kaiserebers-dorf) ter pri vseh trgovskih in obrtnih zbornicah, V Gradcu, dne 26. julija 1911. C. in kr. intendanca 3. voja. 2284 POPPI_IC=!C=aC=3 Za slabokrvne iiirebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4-50 BR. NOVilKOVIC, Ljubljana. JC ,!UIC JL 3 C Št. 25.343. 2393 3 C. kr. ministerstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne 1. avgusta 1911, št. 5529/5, da se je pripetilo v Trstu od 4. junija t I., vštevši slučaje na ladjah, 26 slučajev kolere in je ob enem odredilo petdnevno zdravstveno nadzorovanje vseh iz Trsta dohajajočih oseb, kakor to že velja za dohajajoče iz Italije in Carigrada. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji in sploii vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin glede družinskih udov naznanijo takoj vsakega iz Trsta došlega pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo. Zdravstveno nadzorovanje vrši se za čas petih dni, brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo v zmislu ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. 198, kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan i. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik; Ivan štele.