- '. > Največji iloveniki dnemik v Združenih državah Valja za m leto - . - $6.00 f Za pol leta.....$3.00 g Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 W GLAS r, Listslovenskih idelavcervAmerfkL IHie largest Slovenian Daily in the United States. p Issued every day except Sundays til and legal Holidays. 75,000 Readers. TEL2FOM: CHelsea 3—3878 NO. 30 — &TEV 30 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON; CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 6, 1933. — PONEDELJEK, 6. FEBRUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLI LIGA NARODOV JE ZAVRGLA JAPONSKE PREDLOGE IZVAŽANJE OROŽJA IN MUNICUE NA JAPONSKO BO NAJBRŽ PREPOVEDANO Odbor devetnajstih označuje predloge kot nezadostne za spravo. — Liga razpravlja o novih odredbah. — Japonci so odbili kitajski napad. — Vroči boji pri prelazu Čumen. — Ako izstopi Japonska iz Lige, ne bo mogla obdržati mandata nad otoki v Pacifiku. Brezposelni na poti v London ŽENEVA, Švica, 5. januarja. — Yosuke Mat-suoka, ki zastopa Japonsko pri Ligi narodov, je sporočil danes zastopniku "Associated Press", da je oni del izjave Liginega odbora, ki se tiče vzdrža-nja in priznanja nove mandžurske države, poslal v Tokio. Nadalje je izjavil, da je opozoril odbor devetnajstih, naj vpošteva deset principov Lyttonovega poročila, češ, da bi se na podlagi teh principov dalo rešiti zapleteno zadevo. — Za izčiščenje položaja je to absolutno potrebno, — je dostavil. Iz precej zanesljivega vira se je doznalo, da je v poročilu odbora devetnajstih še vedno izhod za poravnavo. V slučaju, da se bodo vsa pogajanja izjalovila, bo Japonska brezpogojno izstopila iz Lige narodov. ŽENEVA, Švica, 5. februarja. — Odbor devetnajstih Društva narodov je zavrgel japonske predloge za spravo s pripombo, da niso zadovoljivi, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče poravnati spor med Kitajsko in Japonsko. Na!:o je ligin svet pričel razpravljati o nadaljnih korakih za poravnavo spora. Delegati posameznih, zlasti manjših držav, so predlagali, da Liga nikakor ne sme priznati Mančukuo in da se Amerika in Rusija povabita, da se udeležita skupne seje sveta Društva narodov kot članice Briand-Kelloggove pogodbe, da pomagata rešiti zamotani položaj, ki bo nastal, ako ligin svet potrdi poročilo devetnajstih in ako Japonska poročilo zavrne. Ta skupna seja je določena za prvo polbvico prihodnjega meseca in delegati upajo, da bodo Združene države in Rusija sprejele povabilo. Nekateri delegati so predlagali, da Liga že sedaj lazpravlja o tem, kako stališče bo Liga zavzela proti Japonski, ako zavrže priporočilo odbora. Nekateri priporočajo, da se prepove izvažanje orožja in mu-nicije na Japonsko. Pri tem pride v poštev točka XI. pravil Društva narodov, ki določa, da je država, ki je članica Lige, pa je v vojni s kako državo, tudi v vojni z Ligo. Svet Društva narodov se bo sestal tekom enega tedna ter bo sklenil konečno odločitev. Japonski glavni delegat Yosuke Matsuoka je skušal pregovoriti generalnega tajnika Drummon-da, da Društvo narodov ne bi objavilo priporočila odbora devetnajstih, toda vsled japonske zahteve, da Liga prizna Mančukuo državo, je ligino stališče trdno. CINCOW, Mandžurija, 5. februarja. — Japonski glavni vojaški stan naznanja, da je japonska posadka na Cumen prelazu v kitajskem zidu tekom enega tedna odbila pet kitajskih napadov. Zadnji boji, ki so bili najljutejši, so trajali tri ure. Japonska Rengo časnikarska agentura naznanja, da so bile kitajske čete v okraju Sihmen prelaza, za-padno od Cumen prelaza, ojačene z dvema brigadama maršala Cang Hsiao-lianga. S pomočjo teh brigad nameravajo Kitajci napasti Japonce z vzhoda, zapada in severa. V najkrajšem času je mogoče pričakovati nove kitajske na- MIR PRED VIHARJEM Ko bo premirje med premogovnimi baroni v Illinois končano, se bodo nemiri ponovili. Springfield, IU., "». februarja. Ko bo v premogovnem okrožju končano premirje med premogovnimi baroni in premogarji, bodo brez dvoma izbruhnili veliki nemiri. Mir, ki vlada sedaj, je le mir pred viharjem. Obe stranki sta pripravljeni. Premogovni baroni so odločni v svojem sklepu, da ne bodo nič popustili, dočim izjavljajo majnerji, da se pod nobenim pogojem ne vrnejo na delo. dokler kompanije ne ugode njihovim upravičenim zahtevam. Dosedaj so bila vsa pogajanja med delavci in delodajalci brezuspešna. V Christian County. kjer so bili spopadi na dnevnem redu, je močan vojaški oddelek pod poveljstvom poročnika Davisa. Privatnim državljanom je noš-nja orožja prepovedana. Šerifi so bili pozvani, naj odpuste vse posebne policiste, ki .so plačanih iz privatnih skladov. West Frankfort, El., 5. febr. — Članice radikalne premogarske organizacije .so sklicale v neki tukajšnji dvorani velik .shod. Ko se je pričelo zborovanje, so vdrli v dvorano pomožni šerifi ter začeli s krepelci udrihati po navzočih. Več žensk je bilo tako poškodovanih, da so jih morali odvesti v bolnišnico. FARMERJI BODO ZOPET STAVKAL! Farmerska zveza zahteva hitro pomoč. —Ako nova administracija ne bo dala pomoči, bodo farmer ji zastavkali. D ca Moines, Iowa, 5. febr. — Predsednik National Farmers II«*] i d ay Association, Milo Reno, je rekel, da bo razglašena farmerska stavka, v kateri bodo udeležene . febr. — V Beli hiši so pričeli pospravljati in odpošiljati okoli 7000 knjig, katere je dobil predsednik IIoo-'ver v dar od raznih oseb za časa svojega predsedništva. Iloover je v štirih letih dobil povprečno pet knjig na dan. Ne-katere knjige so zelo velike važnosti. druge pj imajo , navadno vsebino. Važnejše bodo poslane v Palo Alto, druge pa v knjiž- nice. GREEN BO DELAVSKI TAJNIK Washingtoi, D. C., ">. febr. — List "Washington Post" -pra'vi, da je izvedel iz zanesljivega vira, da bo predsednik American Federation of Labor, William Green izbran za delavskega tajnika v Roosevelt o vem kabinetu. List pravi, da se je Green izrazil, da bi mesto prevzel in da se že pripravlja, da opusti svoje me.sto kot predsednik delavske federacije. Rim, Italija, .">. februarja. — Papež Pij XI. bo prvič v svojem razkošnem vlaku zapustil Vatikan 15. junija na dan sv. Rešnjega Telesa. Peljal se bo do glavne železniške postaje v Rimu. kjer ga bosta pozdravila Viktor Emanuel in Benito Mussolini'v imenu italijanske vlade. Papež in kralj se bosta v slavnostnem sprevodu peljala v baziliko sv. Janeza Lateranske-ga k procesiji sv. Rešnjega Telesa. Ta dogodek bo najpomembnejši izza časa, ko je bila »podpisana lateranska pogodba med Vatikanom in italijansko vlado. To bo j prvi zunanji znak sporazuma; s j tem bo pa tudi papež pokazal duhovno posest svoje lastne škofi-je, .svoj najstarejši naslov: rim-! ski škof in namestnik Jezusa Kri- j stusa. naslednik sv. Petra, kpez > apostolov, najvišji .škof splošne cerkve, patriarh zapada in primas Italije. Tega dne bo tudi posvečen njegov razkošni vlak. ki sestoji iz 3 >voz. ki imajo sedeže iz Žide in da-maska ter imajo 'zlate okraske in umetno izdelane papeževe grbe. To bo prvič, da se bo papež udeležil kakega cerkvenega opravila izven Vatikana od leta 1>>70. ko je bila odpravljena papeževa posvetna vlada. GROF APP0NYI ZBOLEL Ženeva, Švica, 5. februarja. — Madžarski delegat na razorožit veni konferenci grof Apponvi, je nevarno zbolel. Baje ima .pljučnico. Zdravniki so v velikih skrbeh, kajti grof je star že osemdeset let. Sin George se je iz Budimpešte z letalom podal k bolniški postelji svojega očeta. WASHINGTON. D. C., 5. februarja. — Zdru-žene države bodo nasprotovale vsakemu poiskusu Japonske, da bi obdržala mandat nad otoki v Pacifiku, ako izstopi iz Društva narodov. Japonska pa vstraja pri tem, da otoke obdrži kot "vojni plen", četudi pusti Ligo. STALINOVA ŽENA JE BILA ŽRTEV ZAROTE Stalinova žena je bila zo-strupl jena. — Pila je vino, ki je bilo namenjeno njenemu možu. Moskva, Rusija, 5. februarja Josip Stalin, predsednik rušite sovjetske republike, je menda najbolj osovražen mož na svetu. Brez številni tisoči v Rusiji, ki so bili pahnjeni v revščino, katerih posestva so bila zaplenjena, katerih sorodniki in prijatolji so bili po-morjen. bi radi videli, da bi bil Stalin v svojem grobu. Drugi, ki so se rešili Stalinovega preganjanja in jih njegova roka ne more doseči, ker žive v tnjini, bi bili veseli, ako bi mogli končati njegovo življenje. Sovjetski diktator se tega prav dobro zaveda, zato ga straži osem najzvestejših detektivov dan i?! noč. Pa navzlic vsej tej previdnosti se je pred kratkim njegovim sovražnikom skoro posrečilo, da bi bil .za vedno odstranjen s svojega mesta. Znano je. da Stalin najrajši pije vino iz svojega rojstnega kraja v Gjorgjiji. Dobil je pošiljatev vina iz domačega kraja, toda vino je pila njegova žena Nadija Allilujeva in je vsled za-stniplje-nja umrla. Ruski časopisi tega ne omenjajo, ker je cenzura zelo stroga. Ako bi kak ruski list prinesel to vest. bi bil njegov ured-nil? takoj ustreljen. Stalinova žena je pomenila v Rusiji več, kot pa *v drugih deželah kraljica ali pa žena predsednika. Zato je bil tudi njen pogreb tako veličasten. Tudi Stalin ima v Rusiji večjo moč, kakor jo je kdaj imel kak vladar, bodisi rimski eesar Nero, ali babilonski kralji, ali egiptovski faraoni. Stalin vlada 150 milijonom lačnih ljudi in jih z železno roko drži v komunizmu, pa id so s tem zadovoljni ali ne. Zato je »vedno dovolj nezadovoljnih ljudi, ki samo iščejo priložnosti, da bi ga spravili s sveta. Stalin je popolnoma zaupal samo svoji ženi. ki se je po svoji poroki s Stalinom posvetila dvema predmetoma : da je zanj pripravljala jedi in da se učila kemije in zlasti strupe. S tem je hotela za slučaj, da bi bil njen mož zastrupljen, takoj dognati značaj zastrupijenja in mu dati proti-strup. Vino. ki je bilo poslano iz Kav^ kaza, je bilo tako spretno zastrupljeno, da niti izvedenci niso mogli dognati, da je vino zastrupljeno. In ko so se pri Allelujevni pokazali znaki zastrupljenja, ni imela protlstrupa. Ni tedaj čudno. - da se je po smrti svoje žene Stalin, ki nima nikakega sočutje z milijoni Rusov, ki umirajo lakote, v globoki žalosti zaprl v svojo sobo in o-pravlja skoro vse svoje delo po, telefonu. ! Ni natančno znano, kateri čas je umrla Stalinova žena. toda do-gnano je da najmanj 24 ur poprej. predno je kak ruski list naznanil njeno smrt. Vedeli-pa so za njeno smrt vsi voditelji v Moskvi in po deželi in njeno truplo je že ležalo na mrtvaškem odru, mimo katerega so hodile nepregledne množice ljudi, nato šele je PETNAJST TISOČ POLICISTOV BO SKUŠALO VZDRŽATI RED LONDON, Anglija, 5. februarja. — Angleški brezposelni so v nedeljo vprizorili velike demonstracije, ko je 250,000 brezposelnih prišlo v Hyde park. Prave demonstracije pa se bodo pričele šele v dveh dneh, ko bodo prišli brezposelni tudi iz daljnih krajev. Protestirali bodo proti vladni politiki glede nezaposlenosti. Na čelu parade bo korakal biv- ( ši delavski minister George Lans-burv te drugi delavski voditelji. Policijski komisar lord Tren-chard in minister za zunanje zadeve Samuel sta imela konferenco, na kateri sta sklenila, kako bi bilo mogoče obvladati demonstracije, kajti bati se je, da bo prišlo sedaj še do večjih nemirov, kot pa jeseni, ko so bili brezposelni v Londonu. Policijski komisar je ukazal 15 tisočem policistov, da so prprav-ljeni za vzdrževanje reda. Neprestano prihajajo posamezni oddelki brezposelnih rc vseh delov Anglije. London je bil razdeljen na šest okrajev za zbiranje demonstrantov. Delavski voditelji jih bodo pripeljali na breg reke Thames, odkoder bodo v veliki paradi korakali v Hyde park. Za govornike je postavljenih 8 odrov. Skupno zborovanje bo sprejelo resolucijo, ki. bo zahtevala. da vlada temeljito izpremeni svojo politiko v delavskem vprašanju. Oklie londonskega obrtnega odbora zabičuje demonstrantom: — Demonstrirati morate pro i krivični vladi in njenemu podlemu postopanju. Demonstrirati morate v obrambo svojih domov, svoje družine, svojega življenja in svoje svobode. KAROL in MAGDA V NEVARNOSTI Hiša, v kateri stanuje kraljeva ljubica je močno zastražena. — Karo. a dolže, da je poneveril državni denar. VERSKI NEMIRI NA TURŠKEM Kemal paša je odpotoval v Brusso. Povzročite?je nemirov bo najbrž zadela smrtna kazen. Istanbul, Turčija, 5. februarja. Verski nemiri, ki so se skoro razvili v vstajo, so napotili predsednika Mustafo Kemal pašo. da se je naglo podal v mesto Brusso, kjer so verniki napadli nekega muzei-na (duhovnika), ker je opravljal molitve v turškem namesto v arabskem jeziku. Pred par meseci je odredil Mustafa Kemal paša, da se morajo vršiti vse molitve v turškem jeziku, s čimer ipa Arabci seveda niso bili zadovoljni. Povzročitelji nemirov v Brus-si bodo najstrožje kaznovani. Sko-rogotovo jih bo zadeln smrtna kazen. Ko je dobil Kemal pa«a poročilo o dogodkih v Brussi, se je nahajal na inšpekcijskem potovanju po deželi. V spremstvu Izmet paše se je podal takoj na liee mesta. Po njegovem prihodu je policija aretirala šestdeset oseb. bila nazuaitjena njena smrt. V Rusiji ne sme biti objavljena nobena vest, dokler je cenzura ne dovoli. Dunaj, Avstrija, 5. februarja. Romunska poslanika zbornica j«* ustregla prošnji kralja Karola in njegovega kabineta, da dovoli, da ! se razglasi po celi Romunski ob-i sedno stanje, ker so po deželi izbruhnili protLsemitski nemiri. Okoli kraljeve palače je bila postavljena močna vojaška straža. Protisemitski izgredi so se pri-; čeli. ko se je zopet vrnila v Bukarešto Magda Lupe.scu, ki je židov-ka in -zaradi katere se je Karol že enkrat odpovedal romunskemu , prestolu in je nato nekaj let živel j ž njo loto velja u Ameriko la Za New Tork u celo leto ......I7.0C Kanado ........... IIIHMMtl WOO Za pol leta.............. ......$3.50 fa pol trta .••»••«,«» Za Inozemstvo za celo leto ......$7-00 (a Četrt leta....... ...........«1 80 Za pot l^ta .............. ...... $3.50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement .las Naroda" Izhaja vsaki dan lr.vzemSl nedelj In praznikov. OopUt trer. pudplsa In osebnosti m* ne prioWujeJo. Denar naj se blagovoli psMlJati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ham tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York. N Telephone: CHetaea 3—3878 R008EVELT0VI NAČRTI Prejšnji razrahljanju vifchiih sil, o pogozdovanju in neštevilnih prilikah, ki se bodo nudile ljudem, če se bo njegov načrt uresničil. Pred nekaj leti hi se nemara dalo udojstviti te sanje. Toda tedaj ho bili sebični interesi preniogočui. Vsem je £lo za lastno korist ki nikomur za splošni ljudski blagor. V «edan;j' stiski se pa morajo načrti za bodočnost u-makniti zahtevam in j>otrt'bam sedanjosti. Franklin D. Roosevelt ni povpročni politik. On je visoko naobražen inož, ki ima jasen pogled v bodočnosti, le žal, da je nekoliko preveč optimist i <"; n. Z ogorčenjem sprejema ves svet poročila iz Ženevo, ki vsa kažejo, da ne bo nič k 40uniim tednikom. Naijvečji gospodarski strokovnjaki so si bili edini v tem, da se da odpraviti današnja brezposelnost mi s tem »višali kupna moč prebivalstva. povečati ipotrošnja in poživiti ustavljene obrate in tovarne na ta način. da. .se .zniža delovni f-a-s brez Lstočasnega znižanja mezd. Kot se oprijema utapljajoči človek z vso silo ponudene rešilne ivrvi. tako se je .svet oprijel te misli. Posebno je bedni pro-letarski stan videl t tem predlogu vsaj delno izboljšanje svojega brezupnega položaja. Zganile .so se delavske organizacije, zganile so se vlade, v Ženevi s«1 je sklicala. mednarodna konferenca, ki naj to vprašanje reši. Ln sedaj, ko bi imela misel postati dejstvo, sedaj so spregovorili še kapitalisti svojo besedo. Njihovi zastopniki so v Ženevi izjavili. da predloga za znižanje delovnega časa na 40 ur tedensko ne morejo sprejeti, »"e se istočasno ne znižajo delavske plače. Francoski deJodajalski delegat Oi-gnoux je trdil, da bi znižanje delovnega časa .pomenilo le znižanje delavskih plač brez povečanja delovnega donosa. Industrijski izdelki bi se radi tega ipodražili in ga časa bi se dala vendar prilika več milijonom dela»vstva. da najde zaposlitev. S tem :bi .se zvišala njihova, kupna mot"*, povečala bi »o .potrošnja, poživel bi se ves trg itd. To so stvari, o katerih nihče m* dvomi. Seveda nekoliko rizika je na stvari. Kapital pa je »pokazal, da lie riskira prav nič. in se n«' čuti nič dolžnega, da pomaga pri ureditvi te<♦ prazne, stavbe a e rušijo in cena farmskih produktov jc tako nizka kot že zdavnaj ni bila. Narod je v taki stiski, da'bi morala via1: i vlada za rmanjšanje bede vsak dolar, ki ga ima na razpolago. Predno se bodo razmere izboljšale, predno se bo gospodarski sistem zopet ustalil, bodo potekla še 'eta in leta, Roosevelt se bo moral z vso vnemo posvetiti problemom sedanjosti. Zadovoljen bo lahko in ž njim vretf vsa Amerika, ako jim bo kos. Oct rti marec je blizu. Takole sredi poletja sc bo že začelo opažati, če je postavil ameriški narod na najvišje mesto pravega moža. in Japonci do srditega spopada. Japonci so hoteli za vsako ceno dobiti v roke generalovo glavo. Ta pa se je branil z vsemi razpoložljivimi silami. Ko >o Japonci menili, da .so ž»- dobili bitko, je pritisnil snežni orkan s takšno silo, da sta morala oba sovražnika za več ur ustaviti sovražnosti. Lahko ranjeni vojaki, ki so med spopadom obležali na bo jišču. so pomrli od hudega mraza, kar jih je ostalo živih, pa so se u maknili na ruska tla. ALKOHOL NA POLJSKEM vsi delodajalci tako resno stremljenje. da se napravi nekaj odločnega za ozdravljenje sedanje gospodarske in socijalne krize, kot to želijo delavci, ki so na tem seveda interesirani — potem bi pač bilo mogoče v vseh državah istočasno sprejeti določbo o 40-urnem delovniku. Z znižanjem delovne- Pri pregledovanju monopolnih postavk v ]>oljskem državnem proračunu sort prišli na to. da se izraža gospodarska depresija sedanjosti posebno pri konsumu predmetov, ki spadajo v državni monopol-Močno je nazadovala poraba soli. vžigalic, posebno na potrošnja alkohola. Prodaja alkoholnih pijač je nazadovala od skoTo 60 milijonov litrov v letu .1022-23 na 25.3 milijona 1, v 1. 1931-32. Tudi na Poljskem torej smatrajo, da je alkoho tisto, kar si človek lahko najprej pritrga, če pritisnejo neugodni gmotne razmere. Dopisi. 0 Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo* kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y. Willard, Wis. Tukaj vam pošljem naročnino in 50c za Koledar, skupaj $6.50. Tukajšnje denarne arzmere so približno take kakor po vsej Ameriki. Kar se tiče dela in jela, pa ne poznamo nobenega depreš-na, kar tudi nekaj velja v teh kritičnih časih. Upamo, da se bodo denarne razmere tudi vkratkem izboljšale. Pozdravljam uredništvo in vse rojake po Združenih državah. Joseph Godec. "FINSKI MUSSOLINI" NA DRAŽBI V Lappu na Finskem bodo imeli 1. februarja zanimivo dražbo. — Prodajalo se bo posetvo vodje fins-kill fašistov, ki so si nadeli ime lapovoev. Mož se piše K oso 1 a in je znan po par pofikušenib, a neuspelih vstajah proti vladi. Lapovci so f-icer skušali rešiti Kosolo z javno zbirka a ta je vrgla tako malo, da je postala dražba imenja neizogibna reč. Zanimivo je dejstvo, da je prišel Kosola na boben zaradi terjatev banke, ki je denarno podprla njegove jalove politične podvi-ee in zahteva zdaj ta denar nazaj, da izplača vloge svojim vlagateljem. nenavadnega paeijenta. ki bo težko našel primera tudi v drugih bolnišnicah. To je 58-Ietni čvrsti kmet Dimitrije Djordjevič iz Tr-bušana blizu ('aeka. Mož je premožen. dober gospodar, večkrat se je udejstvoval že -v občinski u-pravi. splošno pa je znan tudi po vsestranski .svoji čilosti in odločnosti. To je pač najboljše dokazal s tem. da si je sam izreza! pred nekaj dnevi žolčni kamen, ki tehta 150 gramov. Kakor sam pravi, je že dolga leta občutil razne bolečine. imel pa je to za posledice prehlada, dokler ni naposled malo .pred začetkom vojne obiska i nekega zdravnika v Oaeku, ki mu je razodel, da ima žolčne kamn« in da bo potrebna operacija. Mož je operacijo sprva kot zelo neprijetno stvar odlaga!, pozneje, ko so prihrumeli nanj vojni dogodki, pa na njo ni več mislil ter stoično prena-šal bolečine, ki so se pojavljale od časa do časa. V zadnjem času je večkrat s prsti otipa«val želodčne* stran in ko je otipal nekaj trdega, je mislil, da se inu dela tako zvano divje meso in da bi naposled to lahko tudi sam odrezal. Pred nekaj dnevi je skrbno nabrusil svojo britev. Ženi je naročil, naj bo pripravljena, da mu pomaga, če bo treba, potem pa je pred ogledalom razgalil bolečo stran z levo roko. -zgrabi! kožo in meso, pod katerim je občutil nekaj trdega, in zarezal z britvijo. Po prvem zarezi se je »pocedila kri. zarezal in stisnil pa je še enkrat in izluščil iz rane kamen v velikosti jajca. Rano mu je žena takoj namazala s katranom in obvezala. Dan po tej operaciji je ostal še doma, potem pa se je že pojavil v va.si in naposled tudi v Cačku in .pripovedoval, kako se je sam operiral ter razkazoval kot uspeh svoje operacije tudi v papir zaviti žolčni kamen. Njegovo veliko veselje in ponos, da je junaško iztrebil zlo s koreninami, pa so kmalu pokvarile .ponovne bolečim poleg želodca. Podal se je k zdravniku, mu vse razložil in ta ko se je iznašel v bolnišnici. Zdravniki se seveda čudijo temu pacijentn. izgleda pa. da mu ni prihranjena operacija, katere se je tako dolgo otepal in jo naposled deloma sam izvršil. Žolčni kamen, ki ga je tako dolgo otipaval. šel je .naj-brž najprej po žolčnavodni cevi in, ko ga je zgrabil, je pač srečno prereza! vse, kar je bilo nad njim. da ga je spravi! ven, dočim se druge nove tvorbe še ostale. Djordjevič je zelo ponosen na svojo operacijo in ko čaka .na- t nad 80 let. Rodil se je pohabljen, t. ri. brez rok in nog. liil pa j«' drugače prav čvrst in je imel toliko energije, da se je. privadil vseh spretnosti, ki so potrebne človeku za življenj*. Žlico. vilice, nož in pero je držal po I vratom ter jedel in p«sal. Z mišicami pod pazduhi je prijel čaš1 in jih nosil k ustom. Njegova spretnost j? bila tolikšna, da je tudi javno slikal, s-treljal in lovil ribe. T ■ spretnosti so mu toliko nesle, da - ■ je 1. 1S76 ^»ženil. Žena mu je rodila 31 popolnoma normalnih o- trok, od katerih jih petorica še ži vi. V zadnji dobi svojega življenjalfcPf?ei v ter Huda bitka med vaščani dveh bosanskih vasi. Sresko načelstvo v Jajcu vodi preiskavo zaradi hude bitke, ki se je bila med muslimanskimi in katoliškimi okoličani in pri kateri se je več ur udejstvoval o okrog 250 mož in tudi žena. Sprva sc je govorilo o velikih izgubah na tej vaški fronti, .po ugotovit vali preiskave pa je samo pet težje ranjenih, dočim bojevnike, ki so odnesli lažje rane. orožniki še vedno iščejo po vaseh, kjer jih skrivata oba sovražna, tabora. se je Kobelkov preživljal s toboganom, artisti pa >o ga ob 80-let-nici rojstva imenovali za častnega člana svojega društva. (»oiovo so — to ni vendar nič čudnega. — V sedanjem času si ženske sploh ne morete predstavljati brez hlae. To se pravi. br«*£ hlač .si jo že lahko predstavljate, če se vam zdi. hlače pa -nosi vsaka. Seveda, če je tisto neskončno majhen del ženske spodnje obleke sploh vreden tega vzvišenega imena. Z naslovom "Ženske v hlačah ' pa nisem mislil -pikantnega oblačile«, ki mora biti najmanj iz svile in vse s čipkami prešito, da list reza svojemu namenu. Ne. ženske so res začele nosili hlače. — Moja jih nosi. odkar sva .se poročila — boš žalostno vzdihnil. dragi rojak. Nikar mi ne pripoveduj, saj vem. da jih nasi. Ne .samo tvoja, tudi njegova jih nasi in ongavo-va in sploh vse zakonske ženice jih nosijo. V medenih tednih je namreč moški kakor keber. oziroma divji ipetelin. Ko jo čuti v svoji bližini, ne vidi nič in ne sliši nič. C'e je količkaj pametna, izrabi .priliko in obleče hlače, s einier je rečeno, da začne gospodariti. To so seveda hlače v prenesenem pomenu besede. Toda hlače, ki jih imam v mislih so prave moške hlaee, z dvema hlačnicama, žepi, gumbi in z vsem kar zraven spada. Neka nemška igrailka v Holy-wood. ("al., je začela hoditi v moški obleki. Oblekla je hlače. Jaj-belč in rekelu. stopila pred fotografski aparat — in — tlesk — po .par dneh je vide! njeno ^liko ! skoro ves ameriški ženski svet. Igralka je pokazala pot. in bo njena kretnja zapisana z zlatimi črkami v zgodoviui ženskega gibanja. To se je zgodilo pred dobrimi štirinajstimi dnevi. A" soboto sem pa že videl na ivcvvorškem I>road-Avavu dve lepotiei v hlačah. Popravil*! povem, tla bi bili še večji lepotici brez hlač. Kajti, da bi ženske nosile moško obleko, ne gre in ne gre. Čimprej se izpame-tiljejo. tembolje bo zanje. V moški obleki sploh ne pridejo do veljave. V trenu, v kari. v restavraciji in povsod drugod, kjer so imeli moški .priliko kaj lepega videti, si pa tudi ne bodo sproti vihale hlačnic do kolen. Pa tudi drugi razlogi govore zoper. Moški nosimo hlače že par stoletij. Kdo je pogruntal to vrsto oblačila, ni znano. Toda to je stranska stvar. Hlače so znamenje moškega dostojanstva. V kik-}ji bi se moški nikdar ne mogel tako uveljaviti kakor se v hlačah. In pomislite na veene prepire, ko :bi se mož in žena kregala za-■ radi hlae. — Mož bi po zajtrku otipal lipstick. BOGATA ZLATA ŽILA V COLORADU Denver, Colo., 3. februarja. — Blizu Centra! Citv. v najstarejšem zlatem okrožju so inžinirji našli novo .zelo bogato žilo zlate rude. Tona rude daje zlata v vrednosti $2334. DENARNA NAKAZILA IZVBSUJEMO ZANK 8LJIV0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 0TOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din ■»-------------- t 3-S5 Dtn 900 ______________$ 4.80 Din «00 ..............................0 630 Din 500_______________t 7.80 Dtn im______________$15.35 Oto «000 n .............. V ITALIJO » t t »••#*•• i mM $ 5.70 $11.20 «1640 $21.75 $26.75 Lir iooo.....................$52.50 Mljlk inMinv tto* zgoraj n*v«4«m, >»* $20.00 »* »» •a $10.00 II • • >• $50 M it v alann*nsko čuduo bi jo pogledal. ko bi kakor strah primoto- vilik v kuhinjo. Z levice hi ji vihrat a desna, z desnioe pa leva hlačnica. Skozi hlačna durca bi pa molela glavo in kričala — Pomagajte, pomagajte! "O L A 8 NARODA* NSW YORK, MONDAY, FEBRUARY 6, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. 8. K /t. S A.V SO \ OV : NERODEN FILM V kinematografu "Trijetne sa- rejmika kapitaJistieuih trinogov, klical -lejror Filipovi«'-. "ZaJtaj jiri^r]age,ul 'zopet <*l kraja prieeji.'" A je ta-jTak**rat je imH pwSta1i albanski » se je luigihal prvi tlel j nenapovedan ohLvk iz Moskve je prihrumel kakor nepri- v.->aj iy. oblastnega mesta f" je vihar v kin -malojrraf sam lihem pomislil in pričel pazno o- -ki vojski na i>yikan.,. J)a je posla '^ilipovič. predsednik mest-1 pledovati .zadnje dražje vrste 1>|„r,javko s kat0|., jV uaznani nje Okrajne provetne uprave" >> in razuzdana huržuazija je prieo- hili ta i la jK»razuo propadati. L/ohriLŽenei. Prvii1 je tekel ziuuut*- A k niti fil ril "Pat Peek ha m—krvavi koncu, podrepnik buržnjvkih trmnfjov". «"-akovan ZačHek pnnMave se je nekoliko Jegor Filipov zavlekel. Prireditelji hi namreč nesra j»ovjeta. v spremstvu ujrledne dol« o uro čakali na tovarišico Kle- soproge in primernega št t vila n- petuljo. vodjo pinarne Okrajne pro- radnikov. svt t ne upra-.e, ki bi sie t ut?gnil:i "<>ha. predstava se je že menda umeriti. Naposled »e le prišla na pričela."* je vprašal pretresene?! »Vin v-eh podrejenih uradnikov ;?i ravnatelja. / njimi za^Ua tri najbolj:lož- "Že. ,leg >r Filipovi«", a brdit«\( PniUtava >e i«- pričela. Xa ekra- prosim. bretf .skrbi" — je Kpočtljij la spredaj in se naslanjala na pl > nu s«, pri.eje >kak;;ti črke napis« : vn pohitel odgovoriti ravnatelj. — *' Prvi del. P zi.r! Prodajana igra "Prvi del ima namreč velik pro- v ideol .šk in oziru |w»polnoma na- paganden pomen, in me že prosili, prrtuje vsem .'.ahtevam sovjets!:. - h' bi ga enkrat ponovil.../' ara. tfledalea. A kljub f-nm nudi t« rej.... Sijajno! t'e to ob- iv •» zahteva, mu seveda morate PETDNEVNI 'KRALJ ALBANIJE" SwliwV v WVcldingti na Nemškem je imel te dni nenavadno razpravo. Pred njegovimi sodniki --'e je moral zagovarjati pustolove-Witte. mož, ki živi let« in leta od razkazovanja v i/.loživenili oknih. Witte je md»Tii \r I1uesseld<»fa I in je obrnil nase jtozoruost vsega sveta v februarju 1^13. ko j ? bila nezavisTiosI Albanije. j VAMPIRJI Spisal EMILE GABORIAU VELEMESTA koj obmolknil. "Nemara je prišel krajj }>rim. Sai<1 paSa ka1r,. '^^.rega so tudi pričakovali v Draču. ,lii'Witte. ki je tedaj služboval v tin - 1 lov. dasi v temi ničesar ni uiojrel razločiti. A med tem je vendar Ima gledališču navzoča ona visoka o>eba. radi katere se je zi pet ponovijo i prvi del. Dospela je /. ostalimi s drugi vred v odmoru, '.daj j" sede- anj -ti. fvo. V limo 'porazno ri'.^rn*.-• nrifih .sovražnikov, pr'tres- d<>k;''«* kr\"»ln"ne razuzdano* ustreči. Slika iz življenja buržtije? so res zelo ra dalee, \M v> u<> Irn »ali. ko je bil nap'»yei1an odmor, Toda v < Im^r i je dn<*|"*l >ain Seuijon Seuijonovie. okrajni i »Uki referent, v sprem->tvu tco.'spe Kopr'»j»e. "Oho, prrdvtHva s . ip /»» pričela ' '' ravnatelja. "Že. S*emjon Semjonovič. a bodite. prosim.'brez skrbi. Nastali so namreč t 'h nični zadržki. Film ni bil pravilno navit, in vsled teca mo primorani še enkrat predvajati prvi del." "Izvrstno! Le navijte s>a zopet! Nama je prav." je prijazno pripomnil 8 ^m 'on Sem j ono v u- sopro | dač v ovčjem kožuhu jt !'i, ki bi sieer tudi lahko hi zameriti. "TVre.j le ju hitiva, dragee!" se ie milostno nasmehnila irospa r««-f »erntinjji in ^frčala v ložo. kjer ie »la^no pozdravila tovarišieo Klepetulj«. Občinstw> je zvedelo, da so nastali tehnični zadržki »n Vio \>le«l t«-oa oo-novljen prvi d *1. " Si, »evetla. sai »jh |K»znamo. te 1 rlinične zadržke." sn se neslišno menili sličnih dogf^lkov vaj mi irle-dilei. Na ekranu pri'-ele rka- kati Trke: "....naš«' razredno mo-^■ra^tvo.... porazno ntzkrajanie rut-•vih nasopotnikov.... pretresljivi dokazi.../* Neumorni detektiv Pat Peok-harn je '.opet navtooi! v itl^ri pti- čevi uasto pa*jo Utpo kjer se je v l>otu obrazil trudil j-trojnik Miška. Ta ugledna ot»eba je bila vsa srtvna in z naslado glodala film. To je bila tovarišiea .Marusja Lu&Jta. preprosta delavka v tovarni, toda Mi-škova nežna ljubezen. "Saj re*. le ponovite ga. Zeb> l»rij;ixiio od vas." »se je milcik-tlji t v o nasmehnila ugledna gospa so-jMikvar;enili' proga, ki bi drugače tudi utegnila •a'.vnele gl,^.' zameriti, pa še kako. '"Le pohiti-1 va, Žorž." je rekla in dostojan-' >t\en«» neg!i pr«Hlvajan enkrat br^. vsakega I posebnega doplačila. (Jledalei so i>o«kilili proti ravna-trljski !'>ži :n niso marali odkriti ugovarjati glede .splošne želje oz. vlikegra uspeha. Na ekranu so zo-jet potrpežljivo zaplesiile " ]>re-t resi j i ve slike krvavih podre^miko'.1. ki nudijo do.-ti netiva...." itd. Samo neki n^-trpni zabit kmečki bra- hotel pod n<»ni-i ;daM-em teme Grabiti avtojo službeno brezjvruncmbnovt ter pričel tr>-]>otati z nogami. A r.a srečo je bil obut v mehke zimske klobučevin.i->te. 0 se vznemirjali samo nagonsko, brez po»»ebne"itno spadali v najboljši: slučaju v osmo plačilno skupino kot dnevniv««rji ali strokovni de-lavei. Njih prihorl ni menil nr-če-ar pi^bnega. Zadišalo je samo ZAKON VELIKIH MOŽ 1 znan i) s\«'-j prihod. Dne 1.V februarja je res prispel v Drač ter povcr«H*il s svojim nastopom, da j»* bil v nav-zočntsti ljudskih množic proklanii-ran za albanskega kralja. Njegovo "kraljevauj*" j<* trajalo samo pet dni. V tem času j«- namreč Wittejeviin spremljevalcem j>o-stalo sumljivo obnašanje "kralja". Posledica je bil ii[K>r. ki -sta mu ni rešila .slav»-. Tla so j>a bila tako vr«n'a. da f-i ni upal naprej "kraljevati". Pobegnil je. preoblečen v albanskega kmeta čer. me-jo- Vrnil >♦* j»' domov v Nemčijo začel pi'sati svoje spomine. Založništvo llevmuim v Hamburgu se je pog »dilo z njim za odkup menio-artv. Ti spomini >u bili direkten Preklad j« odpravila m teueuiiti iJravilm "Moj friltiia »is m je hmlo prthladil. NamioU arm na 1 )'tiu-t>|icllrr in olivnim uljnn |ki prkiii in po l.ri.tu t*rkhwlnj« ;«1ro je firrlJad tKKinit. Anchor I'ain I n^iflltr (xipu-ruiani ku> Mjcrilcjt in ntjbaljc idia-vil. j ryl>er |irrlilamri ji jt- bila na Osvetiti se ji mora. Predim pa kaj zayMK-ue. mora poznati |»re-J)(»Igo je nepremično zrl na to pismo, ka- tekiost gospodične <1<- J^uvmamloiir. Diana kor bi upal, da izda vsaj nekaj misli nje, ki, j». .mlno sklenila. Ma mora zv.-.l ti vse, kar ga je pisala. Pisavi, ki je bila navadno tako nj^n,. preteklosti, gladka in enakomerna, se jt poznala drli- Tako je bil Keea roka, a zadnji vrstici sta bili sploh ne-j |>rtdsia\ili čitljivi. Na nekaterih krajih se papir ni sve- telja niogastvo. Xi bil }»riAel Toda pisava laže, a papir se da znuW-iti i povabilo rodbine, kakt»r bi bil domneval ^of tudi z vodo. Puvmandour. temvee čist o slueajno ali bolje Veinlar je pa razumel, da je morala piv- ivtVno pod vj.livim iskrene želje, da bi oče-lomiti svoj neizmerni ponos, če je hotela ;IoV;, ntd«*laino>i poravnala nekatere doU storiti la skrajni korak. j j;ove, ki so mu postajali že neznosni. — Kaj pa ee me zares ljubi { — je mrmral j Octave de Mitssidan je imel v teli letih Fanipri sebi. Sam ni vedel, pri «Vm je, sree;Vst poboje, ki obetajo Moveku v zač-etku niu je 11a vso mor utripalo, ko je zagledal i življenja dolga leta sreče, •dobrih pot deset korakov pred seboj na cesti j Ril je visoke, krepke postave in železne-1 bližajočega se moža, v katerem je takoj s|>o- ^ z,havja ponašal s.* j, lahko z visokim znal svojega oreta. plemstvom in lepim premoženjem. Ze drugič je podlegla Diana s svojimi j Kot d vajsetet nega mladeniča je bil po- čari sami prisotnosti vojvode de i'hampdo-ea. — Xikoli! — je vzkliknil Norhert tako srdito, da je hčerka vdove Rouleau kar od-sk(x"la. — nikoli, nikoli! slal oče v Pariz z zadostnimi dohodki, da je lahko ziihajal v najboljšo družbo. Žr pri prvem pogledu na gospodično tie Sanvelx^nrg se je vnelo njegovo sive. Res je, da Diana nikoli ni bila tako čudovito za- * • t.......... ....... *...................."|T 1 * VI I • , Jl.MU *Vi||IH< T|M»"H III .MU. LIH" ' H'IV»11W »II hI ,a pr«ee- v w.ddinsr,,. I ^ ^^ ^ znieekal pismo, ga vrgel na; 1>eljiv.u kakor takrai. Nji pa Oetave ni bil K razprav i je prišel Witte v svo- ila, kjer ga je franeoise hitro pobrala, in i koi. so ^ razlikoval tH\ Norber- ji nekdanji ?ah, »nntornn "alban-, Intel svojemu oe: tu naprdii. 1a. tem korektnim plemičem in -divja- sk »a-a kral'a . sestojCi-i vl plaveea t •„ 1 • . , . ... . , 1 jopiča in hlač z -eneral.ko pro-o.1 . S1 J«' »»'i ze toliko opomogel, da kom** iz rhampdo.-a ni videla m bene zve- jopiea 111 liiae z genennsKo pro»o.t • 1 « . - ... 7 rdečim fesom in zlatim čo^m. "ko vstajal, llodll, jedel m spal kakor raznimi <»dlik^vanji na prsih "111 nožnico, v kateri vsekakor ne nosi bridke sablje, ampak .samo lesen križ. Pred - ^In i k obravnave ira je ara d i tejra posvaril, nato pa je prešel na stvarno stran pravde. Witte »nhteva od založnika Ileymenna 244 mark. ki mu jih ltaje dolguje 11a pidlavi .skl .»u'**uc pogodbe 71 opomine. l*rl zasliševanju na J f'"-u -s 1 izx-edeVe zj«niiuive -tvari: da j<* Witte pu-tol<»viH-. da aško narečje, da dvnmijo ^ u.i raz'»dnost in da nima men- da niti nentškegra državljanstva. Vse to je Witte sieer zavračal, a kljub temu je tri-i; s.vliš."-«' za vrnilo. zt\ noht ne pod«>bnosti. Torlii Oe:ave j»* bil «»*uran in vdajal se je z vso dušo nasladi, ki ga je bila prevzela taliti. Ker •* obrnil ! 111 .• >r po solivnicah, ki so jih bdi morali. . . , . . _ . ... . , , --...{zakaj vedno se je .si>onunjal le pravkar t najveejim tekom lusnti . . . , 1 «... na ulici. Vsi so nestrpno pričakovali drusri d »1 filma in napovedano nadaljevanje usodnega propadanja gmnr-ne pobegnil tik prrd svojo poroko, da ga «0 bi življenj* prevaralo v onem idealu zakona, ka-t^resra si je v svoji r«*manti«"n» domišljiji ustvaril. No. bilo pa je tudi med genialnimi ljudmi premnogo srečnih zakoncev. Taki so bili med drugimi: slavni fijjik Onlvani. izumitelj gramofona in eelktrične lu<"i Kdisoiu romantični glasbenik Weber, naj- v je bila. kozaška va,s Paz-loAski.i šiloma izpra menja. 01*1*. je ve prebivaLstvo. skupno 1200 družin, s Številnimi otroki deporti-rala v Jakut->k Sibirija). D-set naslednjih va»i s skupno 50,000 prebivalci pa je dobilo ultimat, da bo sledilo vasi Pazlovskij, ako ne bodo točno in v predpisani višini izročali žito. Da b vsak .spomin na Parlov>kij uničili, je bil kraj izročen rde«"i armadi v dar. Ta pa je poklicala namesto bivših Kozo-kov kmete iz nerodovitnih krajev Sibirije "111 jim izročila vas. JEDILNI LIST GOZDNE UHARICE Neki gozdar v Spodnji T-nžici j-» z velikim potrpljenjem tri mw1 opazoval gnezdo goe.dne uliarice. v katerem so bili 4 mladiči, da bi n-gotovil. kakšen j'* bil ta čas njih jedilni list. 1'fljotovil je. da so po žrle v tem i"-aHi 1*4 ptie 15 \-rst. liied temi 103 vrabce m 14 ičinkov-cev. ter f!4 sesalcev !) vrst. med telili 7K tMljRkili miši. Tmli drujri sesalci, razen 1 mlade veverice, so spadali med miši. Živali so torej za svojo prehrano porabile 238 živali. med temi 65 odst. ptic- Vrabec je samica lovila v podrug kilometer oddaljenem človeškem naselju. POZOR Kaša zaloga Blaznikovib Pratik j« poftla, — V »logi Imamo še aiorensko-Jkrneri-kanuki Koledar, ki stane aa- prej. Toda >ia u>tala sama, da ga v občinski urad, potem pa v eerkev - -io z .^asom vprašal. .V dovoli. Opoldne je bilo vsi f končano: l>il jzvezan'Vla ,>,VT;« »» zaprosi za za vse življenje. i njeno roko. Tik pred odhodom so mu predstavili Oc-' Ta korak je !>inno zelo preiia je tava de Mnssiilana. ki mu je po običajnem ■1aKo zatopljena v bor'»o. ki -e ji* Vila v njo čestitanju ofieijelno sporoeil svojo zai-oko i zapletla, da ni nič« sar o;.azila. i Vprašujoči- j - ozrla na irrofa «)e M uš- la mo PO centov. • mi i- Oiano e mlada zakonca naseli-v gradu Ohampdoee. Kmalu po svatbi so mu ]>rišli nekega dn-1 povedati, da njegov oče nore vslati. Po li so takoj po z.lravnika, ki je izjavil, da j -vojvoda nevarno bohin. Nastajala je eiidn i reakcija. Bohiik se je ves dan grozno premetaval. Zdelo se je da se hoee njegov jezik rešiti neprernienosti. V mraku je začel po.' easi govoriti. Tedaj se um je začelo strašno blevsti tako, da sta morala Norbert in Jean odstraniti vso služinead. Ob enajstih se je naenkrat umiril in zdelo se je, da dr (Judje, ko je nenadoma sedel in zaklieal na ves glas: — K meni! Norfcert in dean sta jdanila k postelji, kjer sta strme obstala. Yojvmlin obraz je bil zopet normalen oči so se mu svetile, ustniee tresle kakor običajno, ee je bil razburjen. — Milost! — je vzkliknil Xorbert in del na kolena, — milost! Vojvoda de < 'liaiiipdoee je iztegnil roko proti njemu. — Moj ponos je bil nespameten. — je dejal. — Bog me je kaznoval. Odpuščam ti. sin. Nesrečni sin je znihtel. — Oth*ekam se svojim načrtom in nočem, o trajale dobre č trt ure, ko se je Franeoise slednjič vsa upehana vrnila. — Kaj je rekel i — je vprašala Diana. — Nič.. . to se pravi da; zakričal je in zamahnil srdito z rokami. Nikoli, nikoli! — je ponavljal ves iz sebe. Hči vdove Rouleau ni smela ničesar slutiti hi zato je napela Diana vse sile. da si je pričarala na ustnice smehljaj. — To sem si takoj mislila. — je odgovorila mirno. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih m tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. U Knjigarna Glas Naroda v ^—- —-- ■ i - ; mm - OL AS K 4 K O D A' HEW YORK, MONDAY, FEBR UAKY 6, 1933 .............H A THE LARGEST SLOVENE DAILY to 17. 8. A. Tri lepe sestre. !ROMAN IZ ŽIVLJENJA i Za Glas Naroda priredil I. H. IZUMITELJ BRZOTISKALNEGA STROJA no na-sprotni. ker so menili, tla bodo njegovi izumi v njihovi stroki povzročili brezposelnost . Hrzoti-.skalni stroj za "Tillies' je moral graditi celo na skritem, »la mu gn .—— *-----------—'j- - ------ j nisi razbili. Leta lf»17 se je vrni! V Oberz« !lu pri AViu-zburgu na 1 aotIskalnega stroja. Leta iJSl 1 je Nemškem je umrl 17. januarja ! izšla prva knjiga, ki je bila tiska-' 1832 Priedrieh Konig. eden naj- 1 na s tem strojem, velikaiisko-sen- (Nada jevanje.) 42 vedno moli nadaljuje z melikim glasom «ir Ko Ciizeta Heimrod: sin kmečkega ] wisest ni ka v Kis- (iosj>ie4i tiizela. nekdaj .ste rekli, du nimate nobenega doma. lebnu. rojstnem mestu Martina ker so se sestre poročile. In tukaj — čaka osirotel dom na svojo J liUthra. Že »v zgodnjih letih je ka-gospgleopolnonia iz drugih družabnih krogov. — - I/, kntgov. katerim s»-m se že popolnoma ovedala. Tukaj to ne pride v poštev. «r<>spod doktor. — XV maram se vam vsiljevati, tiizela. toda prosim vas: raz-inialjujte moj predlog. In četmli bo otlgovor drugačen, kot si ga ;>a želim, imani še vedno Iskreno prošnjo ne dovolite. :da bi se kaj iflpreinejiilo. ne dovolite, tla bi moja llza trpela pod mojim neprimernim vprašan .jem. ker seni vas vprašal zaradi nje, Ln bodite še naprej blagodejni duh moje hiše in potoni pozabite moje vprašanje. če tudi bi me zelo osrečilo, ako bi bilo izpolnjeno. Ali jo je res vprašal samo zaradi ot raka T IIeiniir«Ml \-s1ane. — Zii danes vas h«m"eni rešiti svoje navzoemvsti. Dobro naklonjen duh naj vodi vaš duh «lo vaš«»ga sklopa. — 1>r. Heimrod pritisne svoje ustnice na njeno roko. — In če nočete, aji ne morete, poleni ne izgovorite besede. leiuvee mi pišite. Poleni bo vse. pozabljeno. kar sem vam sedaj rekel. Tak«»j iiain je bila sama. S sklenjenimi rokami sedi p;i mizi. Hzre .se okoli. Kako se ji je priljubria soba! Tukaj je bil bil Hzin prostor, tukaj n.fen. Koliko prijetnih ur je prebila ž njo v ^govoru. Tudi o«'-«? j«* ostal pri njih po kako uro. JtaAUur je imel količkaj časa. Nikdar ui občutila, da je bila odvisna v službi. In -zdaj bi res bila v te hiši gospodinj« 3 r. Il«-imr<>d se .skloni nad njeno roko. Na njej čuti njegove tresoče ILstniee. Hvala - »tisorera hvala! — pravi z zadušenim glasom. In še nekaj bi vam rada povedala. (Ki mojega svaka veste, iln bil moj oče irrof Ilernhausen. Slabe finančne razmere so nas prisilile, da mii<> morali opustiti naš dom. Mojo sestro Dor o poznate in o najmlajši, o Ani. *em ram sama povedala, llza uie je prvi dan. ko sem prišla v vašo hišo. vprašala. zakaj .se kot uujstarejŠM v družini >e nisem jHiro.*ila. in na to njeno vprašanje bi vam sedaj rada odgovorila. K idovedno gleda doktor v njen lepi obraz. Kaj bo sedaj i7.vedri r Tajno .sei 11 bila zaročena z nekim častnikom. A'sled krivde luojejra očeta ni prišlo do te zveze. Toda svojega zaročenca pri vsem tem nisem mogla pozabiti in še danes ne! To sem vam hotela povedati Toda to nima ni kakega vpliva na moje razmerje z Ilzo. Ostra bolest se oprime I le i m rodove ga srea. Dobro je razumel, kaj Kin ',4- s tem hotela povedati in jjo tem «1» je ra>vnaJ. y.opet pritisne M v« »je Ustnice na (»izeJino roko. L«pa hvala ui vaše zaupanje, za. vašo ljubezen do mojega otroka. Za sebe ne zahtevam ničesar, samo maJo prijaznofcti. za »t op >tva in prijateljstva. Ve>te, kako .sem zaposlen in ] mi gost o izmučen Ako imam fmlejr sebe ra/utuuo prijateljico, bo prišlo mnogo solne J v »noje irvljeiije.
  • >eesburg. k »t ikki »edaejimi razmerami ni hotela 5e ostati pod njegovo streho. Dan pred njr*ro\im odbodom j*^ GizeLa. sprejela z doma brzo-iavko. s tresočo roko raztrga ovitek. Presenečena vpre svoj pogletl na kratke vrnliee. - I^roftim, da takoj pridete. Dora bolna. Zahteva vas. lloaeiuanji. 7. brzojavko -v roki hiti v Heimrodovo sobo Brei vsaike be«"'- >U- mu ponudi brzojavko. Tw» ne po v*eh svojih utlih, tako da doktor popelje k atolu. — Takoj bom telefoniral. — pravi JTeimrod. ko je prebral brzojavko. HvaJežno ga po*l*olgo je trajalo, predno je dobil zvezo. Iz njegovih besed p" telefonu ni mogla razumeti, kaj je hotel. K»neni uri odpelje brzovlak Imate dobro zvezo. Preskrhel bom sam brzojavko, ki bo naznanila vaš prihod. Kaj — kaj je z Doro. j j v Nemčijo in je naslednje leto u- ^ J večjih izumiteljev v tiskarski str«»-i zaeijo pa je zbudilo 29. novembra stanovil z Bauer jem prvo «rori že * j ki in eden največjih pionirjev na-11814, ko je izšel ugledni lodonski omenjeno tovarno zii brzotiskalne še kulture. Itre^ njegovega brzo- j časnik "Times" prvič Iz novega 8troje. A ti stroji so k' počasi za-, tiskabiega stroja bi 31. marca: i»Iyni]iic Hri-men Cherbourg SHIPPING NEWS in druge neprilike so ga prisilile. , da je predčasno ostavil študij in I j«1 s Iti. letom vstopil v znaineni-1 to ^založniško podjetje lireit k opt' & HaJ'tel v Lipskem kot tiskarski vajenec. Navzlic temu. tla so takrat strogo pazili na pravila, ki so zahtevala .Vletuo učno dobo. so mu dal i tiskarsko • diplomo že po štiri letih, ker je pokazal ne-navadiie spos<»bnost i. V naslednjih letih je deloval v težkih gmotnih razmerah v raznih krajih Nemčije, obenem je kot ho^pit^ait obiskoval univerzo in izumil celo vrsto majhnih iz-popolnitev tiskarske stroke. Njegovo pravo izumiteljsko delo j>a sti j-«' pričelo leta 1802. ko je dobil temeljno idejo za svoj brzo-tlskalni stroj. Dotedanji tiskarski stroji se niso dosti razlikovali oil prvotnih (iutenbergovih strojev in nanje sta dva moža na ročni pogon v najboljšem primeru natisnila 50 do t»0 pol v eni u-ri. Sama sta morala spraviti stroj v gibanje, nanašati barvo, vlagati papir itd. Konig je najprvo izumil aparat, ki je samodelno na- ŽIVLJENJE NA MOUNT EVERESTU Najvišja gora sveta In v tekočem letu pozor išče novih naskokov na še vedno nedoseženi "\rh. Da bi ljudje vedeli, s kakšnimi težkočami se niora'o boriti raziskovalci, kaj v-e viil'jd. kaj najdejo, .s čim se pečajo na svojih p:>hodih na najvišjem gorovju sveta in v čem obsto'i ho\o veselje in žalost, sta priredila dr. Ana lias-tings in Mr. M. Burton v London razstavo vseh predmetov. ki so jih rabile oz. našle - 8. februarja: Lt-\ in (lian v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: — I'a ris v lla vre 15. februarja: Uert-nxuria v Clierbourg 16. februarja: Ueutscliland v Cherbourg • 7. februarja: Kuri pa v J:remcn 1. aprila: l£<-\ v > iriioa «*haiii|'l.ii:i v Havr<> Vul^uduiii v IlouIi»|;iie 5. aprila: Aiiuituiiia v Cherbourg I Ujimburs v Hamburg . 7. aprila: j Kur« p.i v iSrenifa 8. aprila: iv redeldi IIimala;e bi'* našal barvo. tako. da je en mož , zhh-ka rud. živali in rastlin, ki po-odpadel, a kar se tiče brzine, ni^rivajo i>obočja Mont Everesta. pridobil s tem ničesar. Totem pa si je domislil, da bi stroj gnala gleške ekspedieije v 1. 1921. 1922 j kril in ne vidijo. d;i>i so sicer po-in 1924. na Mount K ve res 111. Št* • pol noma razvite, vilne fotografije kažejo gorovje ir tudi delo ekspedrcij. Zraven " lež< j l^n^d Štirinožcev pride najvišje umazani m obrabljeni zapisniki Toda rrvož »i ™k svojim mnogoterimi beležkami, ki so jih s I bratcem v bogato pcgrnjenUi doli-prezebl Tni rokami vpisovali neu- naJl- amPaJi sPada v 11 vrsto trudni znanstveniki. Čudovita je ki Do danes se še vedno ni posr , ..... 1 u- i čilo zmeriti to«*ne višine te gore. posebna masinerija in da bi raz-i, , . T ... • » u 1 ker se zaradi vedno diviajocih na gibanja z uporabo valjarjev . . V -, • snežnih viharjev ne morejo upora- s premenil v vrtilna gibanja. Po;. . . ,,, . . , ... 1 . , ..... 011 i-i i "tti olri-cajnei triangulaeu^ke me- teh principih je v Suhlu zgradil . , ,. , • . 1 , . - . • , • • I toue. otanike. ,".r»ologe 111 seologe izumitelja. Zaman se je obračali, . . ~ ^ ^ 7 po iNemčiji na ker lestvico v- . 1 i\<-i zanje pomeni pravo najrazličnejše ] . ... ,- i-i- - * i t vseg;i ra.ctnnsk^ga. živalskesra 111 uplivne ljudi, zaniau j«1 jxitoval j . • . - .. ,, . , - - , ? ; inim»ralnecra kraljestva. Prieonši tudi v Pet rog rad, nikjer ni našel' ^ Atiuitania v Cht-rbourp I*r«-»hlfui vflt v lla\ Albert l«^lliii v lluruburc 4. marca: i*ai-is v ilu\re Salu 1 nia v Trat VeenUam v ttouli>giie 8. marca: I.eviattu>n v Obi-rhoitcf llaml>urs v Hamburg 9. marca: hrtsdeii v IJreiiien 10. marca: Olympic- v Cherbourg 11. marca: Cluttnpaia v Havre ii»-3l v Geoiia 14. marca: Hr,-ni*-ii v itr^m«*n je koma j podgan h* velikosti. Zato 15: , r"frc.a.:, . J -i i ^ ivutsehland v I Intnbut r pa spleza do setlem tisoč metrov 17. marca: \ Isoko. A ne mislite, da mu visi- v ch<"rlJOUr" 110 raste tudi kožuh! Nasprotno,| i-tra%.-tn- v Havre ... i "01111- d l Savoia v a. cim vise so nasn, tem man'iii je 22. marca: bil njegov kožušček, ki je rjav ali. Kur..pa v itremen . 1 .Marihaltan v Havre srebrno siv. Tudi divje ovce soj N..u Y.».k v Hamburg vztrajne turistinje 111 splezaio do 24- mar<=a: _ . , .. i 1'itrisi v Havi (i <00 in visoko, kjer se hranijo z liša;i. Zanimivo je .da ptičev v vi- 25, marca: . I Augustus šini nad 7000 111 niso več videli ra '29. marca: zen kavke, ki jim je sledila še mnogo višje in Iskala hrane v odpadkih ekspedieije. 21. aprila; «'Hmi>k- v Cherliottai r Mauritania v Oberbourg 22. aprila: ClKimp:;iln v llavre Koma v (Imimi 25. aprila: I.»-viathan v Cher">r»tn i; Kurnpa v ISremen 26. apri'a: j Iterenearla v f'herh'>ui»r .\llj.-rt Hulliii v llamli; Weinlam v llouk'tne 29. aprila: lie rte Fraru-e v 11 ti vre Augustus v Crjina Te v Chcrtumrg Cvetice in druge rastline so v mai-sičem podobne onim v Alpah. £rIob »ko doli v z džunglami pokri-: 11. pr. planinska vrba. rami jegliči. I d/ Ullii \ diljd', I , » w ^ , „ • • . . tem. zivljetra polnem podnožju, v maki. enejjani 1. dr. Rastlinstvo 1*1 Končno se je odločil, da odpo- :-nrrminjajo rastlinske in živalske; živalstvo se morata no Himalaji tuje na Angleško, kjer je slutil še j oblike in nastopajo vedno nove A"r-j kruto boriti za svoj obstoj, saj tra-največ smisla za svoje načrte. V (ste rudnin z rastočo višino. V skraj I ja v pretežnem delu tega gorovja Londonu je našel zvestega sode- nih višavah pač zamrje vse. kar no-i z:ma celih osem in več mesecev, lavca v stuttgartskem mehaniku j si v osrčju iskrico ži vljenja, a iz skrajne višine pa kake razlike mod Audreju Frideriku liauerju. s ka-jledu in snega š- vedm gledani na ]'etnimi časi skoroj ne poznajo. — ter i m je pozneje ustanovil še da-j strminah skale, ki govore geologu' "Inožina snega .silni vetrovi, rev-iies obstoječo, svetmuo znano ^n/lno »sriKlbo <1ivne minulosti. na prst in pomanjkanje vode, vs tvrdko Iv«".nig & Ilauer v uber-zellu. in našel je po patentiranju svojega izuma leta 180 tudi energičnega finančnika v lastniku Življenje 11a Mont K ver est a u ni-1 to je življenju sovražno. Na petima nikjer drugod v živalstvu' pa ! nah in meliščih imajo tudi na.i-ra. Zaradi siliv» svetlobe, ki se od-j nežnejše rastline dolge korenine, da bija Bum nm« $2.— Naročite gt prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA* i 1 ti« West llth »tre«: New lark Glt> i J