Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predplač&n 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr.
T admlnietracljl prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta f
3 (Id.. stt_en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gli. 20 kr. več na leto. f
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v torek 8. avgusta 1893.
Letnili XXI.
Dolenjski praznik.
Prvi slovenski katoliški shod je sploh poživil katoliško zavest med Slovenci. Med njimi Dolenjci niso ostali zadnji; pokazali so to, ker so prišli ob tej priliki v belo Ljubljano v obilem številu, dasi je zveza z Ljubljano ravno Dolenjcem doslej najmanj ugodna. Zlasti pa se je jelo gibati Novo Mesto, naravno središče Dolenjskej. Ko se je ob novem letu ustanovila v Ljubljani stalna komisija za II. slov. kat. shod, se je po njenej želji kmalu osnoval v Novem Mestu pododbor — menda prvi med vsemi.
Bilo je začetkom meseca aprila, ko se je zbralo na poziv g. dr. M a r i n k o t a nad sto vrlih mož v rokodelskej hiši — od daleč in blizu iz vseh stanov; med njimi je bil novzoč tudi g. deželni in državni poslanec Pfeifer. Navdušeni za sveto katoliško reč so osnovali brž pododbor, ki naj bi po možnosti skrbel za to, da se sklepi katoliškega slovenskega shoda bolj in bolj izvajajo — zlasti glede na narodno organizacijo. Opomnim še, da so pri tej priliki zbrani možje enoglasno zatrdili, da pri volitvah nikdar ne bodo dali glasu možu, ki ne bi obljubil, da mu bodo resolucije I. slov. kat. shoda vodilo pri njegovem delovanju.
Izvoljen pododbor se je trikrat sošel, da se posvetuje, kako bi se dalo na Dolenjskem največ doseči; ali vselej je bila misel vseh: treba je v Novem Mestu shoda katol. političnega.
Odločil se je odbor slov. kat. političnega društva, da osnuje v Novem Mestu shod. Za dan smo se kmalu zjedinili; a drugo je bilo glede na prostor in način, kako naj se reč vrši. Ljubljanski gospodje so menili, da naj bode shod v zaprtem prostoru in sicer proti vstopnicami, kakor je bilo sicer v navadi; Novomeščani pa so želeli, da mora biti shod pod milim nebom dovoljen vsacemu brez izjeme. Tudi tu je slednjič zmagala dolenjska stanovitnost, dolo-
čilo se je, da se bode shod vršil javno 6. avg. ob 3. uri popoldne pred kasarno v Novem Mestu. Da so Novomeščani imeli prav, in da gospodom iz Ljubljane ni žal, da so se udali, bode pač jasno pričalo sledeče poročilo o shodu samem.
Znamenit ostane dau 6. vel. srpana za celo Dolenjsko. V njenem srcu se je zbralo štiri tisoč vrlih mož, da se slovesno priglasijo k zastavi I. slov. katoliškega shoda. Katoliško politično društvo je ta dan vprvič tako daleč mej Dolenjci napravilo shod, ki je pričal, da je bilo ljudstvo pripravljeno nanj in da je bil vsled tega — potreben. V soboto pred shodom je malo da ne celo noč lilo; tudi v nedeljo so se še vlačili oblaki po nebesu, a vreme je bilo vender le zborovanju tako ugodno, da si je ugodnejšega težko želeti. Še solnce je pogledalo izza oblačnih zaves, da pozdravi ta dosedaj popolnoma neznani prizor na dolenjskih tleh.
Prostor je bil jako primerno izbran. Pri vojašnici je bil postavljen okrašen oder za govornike in druge gospode; po vežbališču pred odrom so se pa postavili poslušalci.
Do petdeset čč. gg. duhjvnikov in bogoslovcev je bilo navzočih sredi natlačene množice. Ce bi moral naštevati vse kraje, ki so imeli svoje zastopnike pri shodu, bi pač ne vzmogel takega dela. Bodi nekaj imen! Smihel-Stopiče, Mirna peč, Ško-cijan, Šmarjeta (do 50), Bela cerkev, Brusnice, Mokronog, Crmošnjice, St. Jernej, Podgrad, Šentpeter, Sv, Trojica, Poljanica, Toplice, Št. Rupert, Trebelno, Prečina, Velika vas, Studenec, Križevo pri Kostanjevici, Bučka, Zuženbreg itd., so poslali svoje može; celo iz daljnega Suhorja, Črnomlja, Metlike, Rado-vice, Ambrusa, Hinj, St. Vida, Višnje gore, Št. Janža in Rake se jih je mnogo potrudilo v lepo Novo Mesto, dokazujoč s tem svojo izredno vnemo.
Malone vse občine so zastopali župani ali vsaj srenjski svetovalci, tako, da lahko rečemo : cvet do-
lenjskih mož je bil zbran pri veličastnem shodu. Posebej omenjati moramo častito trebanjsko f a r o , ki je imela župane svoje srenje, vse svetovalce in mnogo drugih mož pri zborovanju.
Ta lepi vzgled katoliške zavesti zasluži, da ga s poudarkom beležimo in pohvaljamo. Sicer pa hvalo zaslužijo vsi, prav vsi brez razločka, ki so od pota utrujeni skoro tri ure pazljivo in mirno, dejal bi, nepremično stali v goječi iu poslušali besede govornikov.
Nekateri so prišli po šest, osem, da celo deset ur daleč, in vsled tega pač lahko s ponosom pokažemo nilnje nasprotniku, rekoč: „Ce meniš, da boš pri takih požrtvovalnih in navdušenih možeh kaj opravil, poskusi, mi se ne bojimo zanje."
Katoliška zavest je slavila svoje zmagoslavje; Dolenjska pa je praznovala praznik, ki jo je poživil z novim upanjem boljše bodočnosti. Ni ga imena na svetu, v katerem bi se bilo moglo zbrati toliko ljudij iz tako daljnih krajev v posvete, le katoliško ime to vzmore. Kliči jih v kakoršenkoli namen skupaj, vabi, kakorkoli znaš, tako mnogobrojne častite, navdušene skupščine nikdar ne skupiš, razven če jo vabiš v katoliškem imenu.
Lahko rečemo, da Novo Mesto še ni videlo takega shoda. Izmej duhovščine smo posebej opazili velečastite gg. kanonike: Hočevarja, Franka, Povšeta; čast. gosp. metliškega prošta in mnogo drugih.
Poleg kmetskega ljudstva in duhovščine je bilo zastopano tudi posvetno razumništvo. Videli smo blag. g. župana Perko-ta, gimn. vodjo g. dr. Detel« in g. Senekoviča, vodji kmetijske šole g. Dolenca, okr. sodnika g. Struclja, več gg. uradnikov itd., itd., katerih vseh našteti je nemogoče.	(Dalje sledi.)
LISTEK
Sestanek slovenskih in hrvatskih abi-turijentov v Zagrebu
dne 4. in 5. avgusta se je vršil tako krasno in v tako lepem redu, da se ga bodo spominjali udeleženci dolgo dolgo časa z veseljem.
Došli smo slovenski abiturijentje v Zagreb dne 4. avgusta ob 8. uri zjutraj. Tu nas je pozdravilo z burnimi klici mnogobrojno občinstvo. Zlasti nas je prijetno iznenadilo, da smo videli razven dijakov tudi mnogo zagrebškega meščanstva, ki nas je sprejelo kot mile goste.
Slovesni sprejem se je vršil v veliki dvorani zagrebškega vseučilišča, katera je zbirališče akade-mičnega društva »Zastava".
Pozdravil je tu Slovence najprej modroslovec g. Dragan Boranič v imenu hrvatskih vseučilišč-nikov in g. Polič v imenu hrvatskih abiturijentov, pravnik g. Radič pa je v navdušenem govoru naglašal pomen tega Bestanka ter nas precej opozarjal, da se nismo prišli le razveseljevat, nego da prva svrha je, da upoznamo bratski nam narod. In vse, kar se je vršilo na sestanku, vredili so Hrvatje tako, da je bilo za Slovence poučno in zanimivo. Vsak Slovenec je dobil v dar knjižico „Grof Janko Draškovič", izdanje hrvatskega literarnega društva .Zastave".
Razkazali so nam celo univerzo. Čudili smo se krasoti te stavbe, čudili smo se tudi domoljubju in požrtvovalnosti onega velikega moža, kateri je hrvatski modrici postavil tako diven hram, in navdušeno smo se združili s Hrvati v gromovitem klicu »Živio Strossmayr!" Od todi so nas peljali po mestu ter nam odkaiali prenočišča v grškokatoliškem duhovnem semenišču in v orfanotrofiju. Ob 11. uri dopoludne peljali 6mo se skupno na Mirogoj, kjer počivajo prvaki hrvatskega naroda. Tam smo šli v »ilirsko arkado" na grob Stanka Vraza. V imenu Hrvatov je govoril g. abiturijent Polič, ki nam je na kratko opisal Vrazovo življenje ter nam podal pregled njegovega književnega delovanja ter povdarjal, da si ne lastimo niti jedni uiti drugi tega odličnega moža, ampak recimo: »Bil je naš!" Kot Ilirec je bil Slovenec in Hrvat, njegov spomin naj krepi vzajemnost med Slovenci iu Hrvati. V imenu Slovencev je govoril g. abiturijent Sušnik, sloveč Vraza kot domoljubnega pesnika. Vsak govornik je položil na grob krasen lovorjev venec. Obiskali smo še grob Preradovičev, Senoin, grofa Draškoviča i. dr.
Po banketu — za katerega je dalo prevzvišeno škofijstvo dispenzo — vozili so nas Hrvati po mestu, razkazali nam vse njegove znamenitosti, potem smo si ogledali divno zagrebško okolico. Tako se je približal hitro večer, odločen za komers. Zbranega je bilo na stotine občinstva, zasedeni so bili vsi prostori v »streljani" in zunaj nje. Obilo je bilo za-
stopano zagrebško meščanstvo, posebno nas je pa veselilo, da smo videli med sabo odlične književnike hrvatske, bili so gg. dr. Šrepel, E. Kumiči«, dr. Tresič, dr. Harambašič, dr. Celestin i. dr. Zastopana so bila tudi mnoga društva. Komers je otvoril abiturijent g. Car, predsedništvo je prevzel abiturijent g. Polič, ki je pozdravil navzoče, predstavil vladne zastopnike ter naglašal, da namen sestanka je medsebojno spoznavanje. Kmalu za njim je iz-pregovoril abiturijent g. L a m p e. Posegel je daleč nazaj v one davne čase, ko so se Slovenci in Hrvati nastanili v sedanji domovini. Pokazal je, kako sta bila ta dva naroda že od nekdaj poklicana, da branita drug drugega: Slovenci proti severu iu za-padu, Hrvati proti jugu in vzhodu. Na krvavem polju so često pokazali ljubav do domovine, sedaj jo kažejo s tem, da delajo za gmotni in duševni napredek svojega naroda. Zato so z veseljem prišli Slovenci k Hrvatom, kateri so jih sprejeli s tako bratsko ljubeznijo, da lahko imenujejo Slovenci kot drugo svojo domovino svobodno in jedino Hrvatsko.
Pozorno so poslušali Hrvati slovensko besedo ter jo odobravali z burnim klicom: »Živeli Slovenci! Živela Slovenija!", godba tasvira : »Liepa naša domovina", katero so vsi stoje in odkriti poslušali.
Na ta govor odgovori abiturijent zagrebške gimnazije, g. Domjanič, ki nazdravi hkrati zje-dinjenej Sloveniji. Govoril je o krasoti slovenske
svet dober, ne bomo tukaj preiskavah, ali to je gotovo, da so zdnj mnogi fraucoski politiki. Sprva je ta nasvčt napravil malo slab vplir. Proticerkveni listi so takoj stvar tako zasukali, kakor bi dotičniki, ki priporočajo pasivnost, bili zadovoljni s sedanjimi razmerami
Cerkvi bilo bi silno škodljivo, ko bi se mej narodom razširilo tako mnenje. Narod bode torej vsekako treba poučiti, da ne bode naposled mislil, da je cerkev zadovoljna z gospodarstvom sedanjih republikancev.
Ti, ki so za pasivno politiko, mislijo, da je bolje, če ni nobenega katolika v zbornici, nego bi bila le slaba katoliška frakcija. Dokler je le jeden katolik v zbornici, se lahko v&nj zaganjajo in jih združuje nasprotje do cerkve. Drugače bode, ko bodo sami republikanci v zbornici; tedaj se bodo še le začeli republikanci prav napadati mej seboj. Najtežje bi bilo za republikance, ko bi prišel budget bogočastja na vrsto. Vsprejeti bi ga morala republikanska večina. Ko bi ga zavrgla, bi to narod | vzbudilo iz sedanje letargije.
To bi napravilo več vpliva, nego vsi dogodki j poslednjih dvajsetih let. Gospodujoča stranka bi j torej morala premeniti svoje stališče proti cerkvi, j ali pa popolnoma potrgati ž njo vse vezi. V obeh ' slučajih bi cerkev le pridobila.
Konkordat je jedini temeljni zakon v Franciji, •; kajti velja že celo stoletje, vsi drugi osnovni zakoni j so se od tistega časa že večkrat premenili. Če bi i se ta zakon podrl, podere se jedini trden temelj, j kar bi imelo baš za republiko najslabše nasledke, j
Zato je pa pričakovati, da se iz republikanske j stranke poprej izloči katoliška večina. To mnenje je ' pa morda malo preoptimistično. Utegnilo bi tudi še j kaj hujšega priti, in pozneje bi bilo še težja narod i vzdramiti. Sploh bi se to še le po mnogih trdih j skušnjah moglo zgoditi.
Li toliko moremo reči, da je položaj na Francoskem jako kritičen in posebnih vspehov nimajo katoliki od volitev pričakovati, ker ne vlada mej njimi prava jedinost. Bolje ne bode tako dolgo, da vsi katoliki razne svoje parcijelne težnje podrede katoliški ideji. Katoliška stvar mora biti glavna, druge pa postranske, dokler se to ne zgodi, ne bo bolje. _
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. avgusta.
Nemške šole v Pragi. V Pragi imajo nemške ljudske in meščanske šole 61 razredov, do-čim bi po številu učencev zadoščalo 45 razredov. Mestni zastop je zatorej sklenil, obrniti se do deželnega šolskega sveta, da se ti nepotrebni razredi odpravijo. Deželni šolski svet pa temu ni pritrdil, temveč je le vzel na znanje odpravo treh začasnih nemških razredov. Seveda tu gre za nemške šole in zatorej se ne smejo omejiti, naj je število učencev še tako pičlo. Ko bi pa kje bila kaka slovanska šola slabo obiskovana, kako hitro bi se odpravila.
Mesto Praga ima velike troške s temi vzporednimi nemškimi razredi, ali jih vendar odpraviti ne sme, dasi so popolnoma odveč. Drugod je pa postavno število slovanskih otrok, pa se vendar vlada ne more odločiti, da bi osnovala slovansko šolo ali pa razširila kako slovansko šolo. Slovani vendar nikjer ne zahtevajo večjega števila šol, kakor jih jim gre po zakonu, pa Še te se jim odrekajo, za Nemce se pa vzdržujejo šole, za katere vzlic vsem agitacijam ni moč dobiti postavnega števila otrok. Tako postopanje pač ne more pospeševati sprave mej narodnostmi.
Razpor mej namestništvom in dunajskim županstvom se najbrž ne bode dal drugače poravnati, da odstopi sedanji župan, kateri je razpor zakrivil, ko je, odgovarjajoč na neko interpelacijo zastran tramvajske družbe, napake, ki jih je storila mestna uprava, izvračal »a vlado, da bi se le opravičil. Sedaj že liberalni listi spoznavajo, da se razpor drugače poravnati ne bode dal, iu rahlo poživljajo župana, da naj odstopi, če si ue more dobiti zaupanja vlade. Liberalci se najbrž že boje, da bi vlada ne porabila kake priložnosti in razpustila mestnega zbora. V liberalnih krogih le-predobro vedo, da brez vladne podpore pri volitvah več večine ne dobč. Zato bodo pa pritiskali na župana, da naj se umakne ali na se sporazumi z vlado. Poslednje bi seveda bilo težavno. Liberalni časopisi pišejo seveda, da pri tem trpe občinske koristi, ki nikakor ne smejo biti odvisne od trdovrat-nosti jednega samega moža. Seveda jim ni toliko na koristi mestne občine, temveč le na svojih strankarskih koristih. Boje se, da se bliža čas, ko ne bodo več gospodovali prijatelji židov v dunajski mestni hiši.
Nova rusinska stranka. V vzhodni Galiciji se snuje nova rusinska stranka. Imenovala se bode radikalno - demokratska in išče privržencev posebno mej kmečkim prebivalstvom. Vodstvo nove stranke je prevzelo novoosnovano društvo »Narod-naja Volja", katerega predsedaik je pisatelj Ivan Franko. Snovanje vedno novih strank pač ne bode v korist rusinskemu narodu. Prevelika razcepljenost še ni koristila nobenemu narodu. Kakor se kaže, bode nova stranka pred vsem se ozirala na kmečke koristi. Snovanje tacih kmečkih strank je nekako v navado prišlo, opažamo jih pri nas v Avstriji in v Nemčiji. Temu je pač nekoliko to krivo, da se nekatere sedanje politične stranke premalo zanimajo za interese kmečkega stanu ali da vsaj ničesa ne dosežejo. Kmetje si mislijo, če osnujejo svoje stranke, da bodo potem morda kaj bolje. Po našem mnenju pri sedanji politični konstelaciji take stranke tudi ne bodo mogle dosti opraviti. Konservativna stranka je tudi vedno gledala na koristi kmetskega stanu. Če ni ničesa dosegla, ni sama kriva, temveč so ovire bile prevelike. Najglavnejša ovira je lažilibe-ralizem, ki ni bil in ne bode nikdar prijazen kmetom in gleda le na interese bogatinov.
Papeževa enciklika. Rimski dopisnik »New-Jork AVorlda" je izvedel, da bode papež v svoji en-
Volitve na Francoskem.
Dne 20. t. m. so na Francoskem volitve, ali pravega volilnega gibanja še ni nobenega. Posebno je pa žalostno, da najbolj spi katoliška stranka. Čudno pa ni, da je zavladala taka malomarnost. Pričakovalo se je, da bode vsaj panamski škandal kaj vzpodbudil narod, da bode jel premišljevati, kam ga bodo pripeljali sedanji vodje francoske politike.
Nič takega se ni zgodilo. Narod sam je sicer v srcu obsojal take dogodke, ali te moči iu poguma pa nima, da bi se mogel upreti sedanjemu sistemu. Ljudje so hitro pobirali denar iz francoskih zavodov, ko so videli sleparije, ali tega poguma pa nimajo, da bi se lotili zlo izruvati s korenino.
Mnogo je pa krivo tudi to, da se narod ni popolnoma vzdramil, ker so kot tožniki v panamski aferi največ nastopali nekdanji Boulangerjevi pristaši, katerim narod tudi dosti ne zaupa, temveč sodi o njih, da niso dosti boljši od drugih republikancev. O času Boulangerjevem se je jasno kazalo, da nekaterim ni za druzega, kakor da bi se pospeli do kake boljše službe.
Konservativna stranka pa ni dovolj izkoristila tega trenotka. Ovirala jo je najbolj nejedinost. Razdeljena je v več frakcij, rojaliste, bonapartiste in republikance, in ta razcepljenost jo je ovirala v delovanju. Separatistični interesi posamičnih frakcij jih ovirajo, da ne morejo skupno nastopiti za katoliško idejo iu počediti Avgijevega hleva.
Narod je tudi precej zbegan in ue ve, komu bi tudi zaupal. Pri raznih volitvah se mu je že marsikaj obetalo, nikdar se pa obljube niso izpolnile. Zato je sedaj občna nezaupnost. Ljudje že nobenemu ne zaupajo in ne verjamejo iu udali so se nekemu fatalizmu.
Katoliška stranka je tudi preslabo organizovana, dočim je organizacija republikanskih strank najboljša. Po dvajsetletnem neutrudnem dalu so nasprotniki agitacijska sredstva tako popolnili, da jim skoro zmaga oditi ne more. Zanjo dela tudi denar, ki prihaja iz državnih blagajnic in pa od židovskih kapitalistov, ki se najbolje počutijo pod sedanjim državnim sistemom.
Pregovor makedonskega kralja Filipa, da ni tako visokega zidu, da bi z zlatom obloženi osel ne mogel čeznj, velja tudi na Francoskem. Panamska afera je nekoliko razkrila, kako se delajo volitve na Francoskem. Mnogo denarja, ki je bil odločen za panamski prekop, se je porabilo za volilne namene. Ker je v Franciji občna volilna pravica, se v take namene porabijo kar milijoni, ker se s tisočaki ne d& dosti opraviti. Zato je pa katolikom stališče jako težavno, ker jim niso odprti nobeni taki bogati viri.
Ker je malo upanja, da bi katoliki dosegli mnogo vspehov, nekateri priporočajo, da bi katoliki popustili vsak volilen boj. Tega mnenja so tudi nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki, če je ta na-
zemlje, o vrlinah Slovencev iu njih borbah. Slovenci so znali trpeti, a so znali tudi delati. Pri ilirskem probujenju so se takoj pridružili Hrvatom, in kako so znali delati za svojo idejo, to svedoči najbolje St. Vraz, pesnik hrvatsko - slovenskega jedin-stva. Hrvati in Slovenci so jeden narod z dvemi imeni, in Sotla ju ne more deliti. Treba le odstraniti zapreke, a do bolje sreče nazdravlja svobodni Sloveniji.
Ko se je poleglo burno odobravanje, zasvirala je godba požarne brambe »Naprej zastava slave!". Tudi to pesem poslušali so vsi stoje in odkriti.
Krasen je bil govor pravnika gosp. Radič a o moči vzorov. Vsaki Hrvat mora imeti tri vzore. Prvi je, da živi pošteno in svobodno, vedno v miru s svojo vestjo in svojim prepričanjem, da more vsa-komu pogledati svobodno v oči. To je najlepša, a tudi najtežja vrlina. Drugi vzor je svobodna obitelj. To ni dober oče, ki reče sinu: „Glej sinko, da dobiš skorjico kruha!", nego oni, ki mu reče: „Muči se, sinko, in delaj!" Gnjusen je egoizem, ki zaradi lastne koristi dela na škodo milijonom. Ako dosežejo Hrvati prva dva vzora, dosežejo i tretjega: svobodo in jedinost hrvatske domovine.
Glasni klici so odobravali ta govor, in mnogo-kateri so pristopili h govorniku, da mu zaradi njega častitajo. Pevci akademiškega društva »Zastave" so skupno s slovenskimi pevci zapeli pesem »Slovenec
i Hrvat", katero je zložil g. Vilhar za to slavnost, a tamburaši so udarili »Ej banovei".
Na to je govoril g. dr. T r e s i č o vseučiliški svobodi. Na vseučilišču, rekel je, ni svobodno veselje, svobodno je samo delo. To imej vsak vse-učiliščnik kot ravnilo svojega delovanja; le takih društev se naj oklepa, ki zahtevajo od svojih članov resnega dela. V ta namen naj delajo Slovenci in Hrvati skupno. Naj se ne ozirajo na to, če jim kdo reče: »Hrvati hočejo Slovence pohrvatiti." Ako reče Hrvat Slovencu: „Ti si planinski Hrvat", odgovori mu naj ta: „A ti si dolenjski Slovenec." Le v taki slogi nam je mogoče vspešno napredovati.
»Slogaši" zapojo sedaj »Morje Adrijansko", a tamburaši udarijo »Glasna jasna".
Vedno bolj rastoče navdušenje se je poleglo, ko je izpregovoril slovenski modroslovec g. 2 m a v c. Rekel je, da nam ni treba le govoriti in vpiti, nego da je treba delati. S krikom še ni postal nobeden narod velik, ampak z neumornim delom. Malo je Slovencev, a tešimo se, da imajo blizu svoje brate. Treba se le združiti in premagati zapreke, ki nas delč. Drugi narodi so bili že v težavnejših razmerah, a z združenim delom so si pomogli do velike moči. To tudi on pričakuje od sloge med Slovenci in Hrvati.
Tudi ta govor se je sprejel z nepopisnim navdušenjem. Na vrhunec pa je dospelo navdušenje Hrvatov, ko je abiturijent L a m p e nazdravil Strossmayer-ju in Starčevieu.
Naposled je stavil Slovenec g. Vester predlog, da se brzojavno pozdravita škof Strossmayer in dr. Starčevič, a Hrvati (dubrovniški abiturijent g. F a b r i s) so na to odgovorili z brzojavom dr. Tavčarju in Hribarju. Nabrala se je med ko-mersom tudi lepa svota za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri.
Ob 11 x/s ■ uri zvečer je gosp. Polič zaključil komers. Hrvati so spremili Slovence v njih prenočišča, in tako nam je minul prvi dan, ne da bi se bila motila obča radost z najmanjšim neprijetnim dogodkom.
Drugo jutro nam ja minulo s šetanjem po zagrebškem mestu. Najbolj pa so nam ugodili Hrvati, ko so nas peljali v deželni muzej ter v Stross-majerjevo galerijo slik. Prijazno so nam razkazali vse zanimivosti. Po kosilu je bil izlet v Maksimir, zadnja točka na programu sestanka.
Kot jako vesel pojav zmatramo lahko ta sestanek slovenskih in hrvatskih abiturijentov v Zagrebu, ne le, ker se je utrdila ž njim vez med dvema bratskima narodoma, ampak tudi zaradi načina, kako se je vršil. To ni bila za nas le »veselica" ali »slavnost", to je bil za nas nekak poučen izlet. Hrvatski abiturijenti so si stavili nalog, da Slovence poučč o svojih razmerah, dobro vedoč, da le na medsebojnem spoznanju mora se doseči prijateljska vez. Posebua zahvala gre za to gg. Rodiču, Poliču in Pilarju. Niso le slavili
cikliki, katero sedaj pripravlja, naglašal, da je lastnina sveta in nedotakljiva. Revni imajo vendar pravico zahtevati od bogatinov pomoči. Ta pomoč pa ne sme biti le miloščina, temveč se jim mora priskrbeti delo. Socijalno vprašanje se mora rešiti na krščanski podlagi, kajti drugačna praktična rešitev ni mogoča. Krščanska vera je jedina obramba socijalnega reda. Potem papež opozarja ua velika socijalna gibanja v evropskih državah. V encikliki se omenja, da štrajki nemajo dobrih posledic. Postavnim potom se mora določiti, koliko časa se sme delati in koliko sme biti najnižje plačilo. Osnovati se morajo naprave za bolne in uboge. Zakoni v varstvo žensk in otrok po tovarnah se morajo bolje izvrševati. — Mi ne vemo, je li dopisnik o vsebini enciklike dobro poučen, ali vemo pa vendar, da liberalcem ne bode ugajala, ker jim je delavec samo stroj in ga nečejo priznati za bližnjega in zatorej tudi ničesar slišati o tem, da bi se kako omejilo brezmerno izkoriščenje delavčevih močij.
Nemška vojna sila. „Journal des Debats" priznava, da se je z novim nemškim zakonom zagotovilo, da bode nemška vojska močnejša, nego je francoska. Francija ne more več povekšati vojne sile, kajti prišla je že do skrajnih mej. Leta 1890 je Francija imela 193.473, 1891 leta 185.837 in 1892 pa 179.142 vojaških novincev, tedaj vkupe 558.452 mož. V Nemčiji so pa v teh letih nabrali res le 159.270, 182.836 in 172.515 novincev. Da se pa najde prava primera, je pa prišteti še nadomestno reservo, ki se pritegne po novem zakonu, in potem se dobi za 1890: 261.283, 1891: 268.219 in 1892: 259.936 mož, torej vkupe 789.438 mož, za 230.986 mož več kakor v Franciji v istem času. Poleg tega pa še to pride, da število rojstev v Franciji vedno pojema. Od 1872 do 1880 je v Nemčiji povprek rojenih 874.056, v Franciji 484.989 dečkov. Od leta 1881 do 1SS9 pa v Nemčiji 886 677, v Franciji pa le 468.784 dečkov. Ta list prihaja do sklepa, da konec tega stoletja bode prvih 13 razredov, iz katerih obstoji aktivna vojska in rezerva v Franciji, za polovico slabša kakor v Nemčiji. Ta list pravi, da je to resnica, s katero je treba računati. in se ni smeti dati slepiti z besedami in frazami, prijetnimi francoskemu samoljubju, ki se pa ne vjemajo s faktifnimi razmerami.
Družba sv. Cirila in Metoda
redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. II.
Tu je bilo zdaj zbranega že ua stotine ptujega in domačega občinstva, ki je z navdušenim srcem pričakovalo ljubljanskega vlaka, kateri se ustavi mej pokanjem topičev, sviranjem slavuoznanega „Naprej" in vznesenimi živioklici. Izstopivše raz voze pozdravljajo čakajoči radostno in vse okrog, povsod je videti vesele, srečne obraze. Zbranim okrog prvo-mestnika družbe sv. Cirila in Metoda
vodje T. Zupana spregovori gospica odbor-nica Micika Mahorčič-eva ob strani svoje matere, dične prvomestnice ženske podružnice sežanske, gospe Marije M a-horčič-eve, z zvonkim glasom:
„Cestita gospoda! Velespoštovani gospod predsednik! Pripeljal Vas je vlak na kršni slovenski Kras v prijazno Sežano. Prišli ste z namenom, da se posvetujete v prid slovenske dece in slovenske šole, da ohranite našo deco starodavnemu slovenskemu narodu, zvestemu veri, domu, cesarju. Blagoslovi naj Večni Vaš trud, in Vaše delo naj do-nese najlepši iu najplodovitejši sad v prid in blagor slovenske mladine, ljubega nam slovenskega naroda. Eadovaje se Vašega prihoda Vam kličem v imenu sežanske podružnice in v imenu slovenskih rojakov na Krasu: Bog Vas sprimi!"
Potem pristopi deželni poslanec in župan g. Rajko Mahorčič ter razodene svoje veselje rekoč:
„Slavna gospoda! Cestiti gospod predsednik! V imenu občine Sežana, katero imam čast kot župan zastopati iu v imenu gospodov kraških županov, zastopajočih prebivalstvo sivega Krasa, zahvaljujem se Vam prav srčno, da ste si Sežano ali tako zvano kraško metropolo izbrali za glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Z radostnim srcem smo Vas pričakovali in ravno s tem radostnim srcem Vas sprejmemo. Mi Sežančani in z nami vsi kraševci se veselimo današnji dan v tej čestiti družbi veselo provesti, in zato Vam izrečem svoj bratski pozdrav in Bog Vas živi!"
Prvomestnik, Alojzi j eviški vodij a T o m o Z u p a n, pa je ob sprejemu na sežanskem kolodvoru odzdravil prilično tako-le:
„Preblagorodna gospa prvomestnica — Pre-blagorodni gospod deželni poslanec-župan — Bla-gorodue gospice!
„Pred mano je steza moj ljubljeni svet: Vsa lepa dolina, ki Krasu je cvet"
poje Vaš pesnik-rojak to najlepše ozemlje, kar ga ima Kras — Vaše ože domovje oslavljajoč.
Prečuden je kraški ljubljeni in lepi svet, ki reke požira in je razliva zopet na dan, veličasten je ta kraški svet, ki potniku odpira prostorčje pod zemljo, kot da bi ga hotel voditi v bajeslovna bivališča starodavnih pravljic.
Čudno in veličastno vse to. — A voda, ki je izginila in se prikazala zopet, utegne vnovič premeniti svoj tek, če tudi jo je za enkrat omejil sam večni zidar. In Vaši podzemeljski hramovi, akopram obokani še tako trdno, utegnejo vender le razpasti pod silo časovnih zgodeb. Kedaj, kako — temu je Bog vladar.
Nerazrušljiva skoraj se nam sicer zdi sedanja podoba Vašega kraškega sveta — toda nerazrušljiveja je Vaša domovinska vnema, nerazrušljiveja je Vaša ljubezen do vseh teh teženj, koje zedinjuje v sebi družba sv. Cirila in Metoda.
svojega naroda z visokodonečimi frazami, ampak dokazali so nam tudi rane svojega naroda. Zlasti se je to pokazalo, ko smo razpravljali o razmeri med Hrvati in Srbi.
Gosp. Rodič je stavil predlog, da sprejmejo zbrani slovenski in hrvatski abiturijenti resolucijo, obsezajočo postopanje Srbov. Zaradi te točke se je vnela živahna debata, katere so se udeležili s slovenske strani Zrnavc, Lampe iu Veste r. Slovenci smo se odkritosrčno izrekli, da ne moremo sprejeti take resolucije, ker bi se lahko reklo, da je to agresiven korak proti Srbom, in ker mi sami želimo, da bi se čim najpreje poravnalo to nasprotje.
A uprav ganilo nas je, ko so nam Hrvatje zagotavljali, da so pripravljeni vse žrtvovati, kar jim je mogoče, da se doseže sloga. A sloga je nemogoča, ker se ne morejo nikdar ukloniti oni srbski oholosti, ki pravi Hrvatom in Bolgarom: »Posrbite se, in mir bode!" in ker nečejo svojega prepričanja zameniti za ono brezpametno srbomanijo, ki uči otroke v šolah: „V početku je Bog ustvaril svet, in ves svet je bil srbski." Hrvati nečejo zamenjati svoje individualnosti za ono slepo brezznačajno strast, ki tira Srbe, da služijo Mažarom in Lahom, samo da pogubri Hrvate.
Kar pa Hrvati ne morejo biti Srbom, to hočejo iz vsega srca biti Slovencem. Slovenci in Hrvati so ločeni po majhnih razlikah v jeziku, a tru-d;jo se, da bi se te razlike odstranile, Srbi, ki so
s Hrvati združeni po govorici, iščejo turških in mažarskih besed, samo, da bi govorili drugače. Združeni so pa Slovenci in Hrvati po svoji veri, združeni so po značaju naroda, kajti po narodnem mišljenju stoje si mnogo bliže, nego Hrvati in Srbi. Slovenci in Hrvati se pošteno trudijo, da dosežejo čim večjo omiko in čim krepkeje razvijajo svojo individualnost, Srb pa zataji narodnost, da škodi Hrvatu.
Tako so opravičevali Hrvati svoje mišljenje, in hkrati vabili nas, da se čim ožje spojimo ž njimi. Da pa ne ostane le pri praznih besedah, zavezali so se slovenski in hrvatski abiturijenti v resolucijah medsebojno, da hočejo, kjer-koli možno, rabiti le narodno govorico hrvatsko ali slovensko ter tako braniti, da se tujščina ne širi na materinski zemlji. Vzajemnost, katero smo obljubili tu, pa mora de-janjsko pokazati vsak hrvatski abiturijent s tem, da postane ud »Matice Slovenske", vsak slovenski, da se vpiše pri „Matici Hrvatski".
Vesel nam je spomin na dneva, katera smo bivali v lepi hrvatski stolici, zlasti pa na ono prijaznost, s katero so nas sprejeli, in na ono navdušenost, s katero so nam govorili o svojih vzerih. Bodi torej srčna zahvala vsem gg. govornikom, zahvala gg. meščanom zagrebškim, zlasti pa še gosp. Caru, ki je tako neumorno skrbel za blagor izročenih mu bratov Slovencev in žrtvoval lastno zabavo, da vzdrži vzgleden red.
Abiturijent.
Iu prav ta Vaša ueizpremenljiva ljubav do domovja, prav ta Vaša neizpremenljiva ljubav do slovenskega šolstva je, ki je privedla danes toliko Slovenek in Slovencev iz vseh naših pokrajiu sem v solnčno Sežano. Strmeč ob čudih kraškega sveta se hočemo, še bolj nadiviti uzornemu domoljubju čast. bivalek in bivalcev, osobito še Vašega prelepega sežanskega okraja, imenovanega »Kraški raj".
Zahvaljujoč se imenom družbe sv. Cirila in Metoda na tem sijajnem sprejemu naših čast. skup-štinarjev odzdravljam Vam Preblagorodna, kot na-čelnici naše ženske sežanske podružnice, ki je prva na Slovenskem sprejela pod svoje okrilje veliko našo skupščino — odzdravljam Vam, preblagorodni gospod poslanec-župan in Vam, častite gospice, na Vašem tako milem nam pozdravu; zahvaljujem se Vam, čast. gospice za duhteče darove Vaših rok, vsem Vam in vsem nazočim iz dna duše kiičoč: Bog živi Vas; Bog živi Sežano!"
Navdušeni živio- in slava-klici v pozdrav in od-zdrav so odmevali na okrog. Vrle Sežanke so skup-ščinarje odičile z duhtečimi šopki, a iznajdljive zastopnice Šentjakobsko-Trnovske ženske podružnice v Ljubljani pa so iiudile v korist naši družbi tro-bojne trakove z bliščečim napisom: »Bog i narod!", razpečale so jih hitro obžalovaje, da jih niso pripravile več, ker bi bila družba imela lep prispevek. A kdo bi se bil nadejal tam v oddaljeni vasi na sivem Krasu toliko udeležencev! Pravijo, da je bilo ob vsprejemu z domačini nad osem stotin oseb. Radostno ti je vskipelo srce, ko si videl tu vse sloje našega naroda, vse stanove v lepi vzajem-| nosti; osobito številno je bilo zastopano slovensko duhovstvo in narodno ženstvo od blizo in daleč.
S svira,jočo godbo na čelu premika se sprevod v prijazno Sežano, katera se je za ta dan odičila kakor nevesta. Pri uliodu v vas presenetil je skup-ščinarje krasen slavolok s prepomenljivim napisom: Jam, ki ste naši!" Kakor se je pripovedovalo, izdelal je g. Albin Strekelj načrt v rimskem zlogu za ta slavolok, ki so ga postavili zavedni domači fantje z odobrenjem sežanske občine. Tudi napis v narodnih barvah je svedočil umetniški ukus. Vse priprave je umno vodil neumorni g. nad-učitelj Matko Kante. Raz čedne hiše pa so plapolale cesarske zastave in slovenske trobojnice. Sežaua je osvedočila svoje lojalno in slovensko lice.
Dnevne novice.
V Ljubljani, S. avgusta.
(Župnija Brezovec pri Ljubljani) je podeljena čast. g. Antonu Hočevarju, doslej župniku v St. Joštu nad Polhovim Gradcem.
(Kanonično vmeščena) sta bila danes čč. gg. Peter Ogrin, župnik pri Sv. Duhu v Velikem Trnu, na župnijo Suhor, in Ludovik Jenko, župnik v Knežaku, na Sv. Duh v Velikem Trnu.
(Narodna čitalnica v Kranju) slavi dne 13. t. m. tridesetletuico svojega obstanka. Kakor se nam poroča, delajo se v starodavni metropoli divne Gorenjske velike priprave, da se kolikor mogoče sijajno obhaja ta za vsako društvo pomenljiva in redka svečanost. Mnogo društev je že prijavilo svojo kor-porativno udeležbo, pred vsem ljubljanska čitalnica, ljubljanski „Sokol", ki bo telovadil na glavnem trgu, pevsko društvo »Ljubljana" i. dr. Izvestno bo obisk vsestranski mnogobrojen in to tem bolj, ker je čisti dohodek te veselice namenjen spomeniku našega pesnika-velikana Preširna, katerega truplo počiva ua kranjskem pokopališču. Sodelujeta vojaška in domžalska godba. Natančnejši vspored sledi.
(Garje pri ovcah.) Iz Radovljice se poroča, da je na planini Begunšica od 240 ovac 85 garjevih ter da jih je že nekaj počepalo. Čedo so morali odgnati s planine.
(Iz lavantinske vladikovine.) Župnijo v Selnici je dobil čast. g. Gregor H r a s t e 1, dosedaj kape-lan v Slivnici pri Mariboru. — Začasni veroučitelj na mestnih deških ljudskih in meščanskih šolah, čast. gosp. Ivan Vreže, je imenovan za stalnega veroučitelja na deški in dekliški meščanski šoli in na prvi deški ljudski šoli v Mariboru. — Novo-mašnik g. Peter Štefan pride kot kspelan k Sv. Petru pri Mariboru. — Vkladni kamen novi Marijini župnijski cerkvi oo. frančiškanov vložili bodo dne 10. avgusta. Slovesno opravilo bodo izvrševali pre-milostni g. knez in Škot dr. Mihael Na pot ni k.
(Prejnnaška ienjica.) V občini Ledinek pri St. Lenartu v Slov. Goricah sta se nedavno pri
žetvi na polju sprla Cecilija Letnik in sosedov sin Jožef Krojs. Ta jo je tepel, rgrabil iu vrgel na tla, t otresla se ga je in v svoji razburjenosti ga s srpom tako hudo ranila v trebuh, da je kmalu na to umrl.
(Lepa slovesnost.) Zaduji četrtek so se zbrali gospodje, ki so bili dne 25. julija 1858 v Ljubljani v mašnike posvečeni, pri sošolcu čast. g. dekanu mo-ravškemu, Tomažu Kajdižu. Lepo se je vršila cerkvena slovesnost in veseli so obnavljali zbrani svoje spomine iz mladih dnij.
(V pokoj) stopil je oberst in polkovni komandant v Ljubljani g. vitez pl. Gariboldi ter je z današnjim dnem odložil poveljništvo pri polku.
(Iz Šent-IIja v slov. goricah.) Z odlokom dne 16. junija t. 1., št. 14.153, nam je potrdila visoka c. kr. namestnija pravila »Kmetijskega bralnega društva". Zato bo imelo imenovano društvo due 27. avgusta svoje osnovaloo zborovanje združeno z veselico. Vspored se bo naznanil v časnikih. K obilni udeležbi vabi vse rodoljube in prijatelje, posebno pa sosednja bralna in pevska društva
osnovalni odbor.
(Nevarno bolan) je SOletci duhovnik in pisatelj dr. Seb. Brunner in ni upanja, da bi še kdaj ozdravel. Brunner je znan kot pisatelj, ki se je v svojih spisih po časnikih in knjigah neprestano boril proti jožefizmu v cerkvi ter z zdravo, dobro osoljeno kritiko šibal nasledke modernega liberalizma vzlasti v slovstvu. Ocenil je med drugim po zasluženju tudi Anastazija Grtina slovstveno in politično delovanje v knjigi: Don Kichote und sein Sancho Panza.
(Odlikovanje.) Nadpazniku moške kaznilnice v Mariboru g. Karolu Drnovšek u je podelil cesar srebrni križec s krono za zasluge.
(Oblak se je odtrgal) dne 5. avgusta v graški okolici in nalivi so mnogo škode napravili, vzlasti v črti od Gratweina do Lanacha. Mnogi so zgubili hiše, rodno zemljo, orodje, ker jim je vse odnesla grozna trenotna povodenj. Vmes med nalivom pa* dala je tudi toča.
(Princesinja Marija Alojzija Schwarzenberg,) rojena 1865. leta na Dunaju, hči neizmerno bogatega kneza A. J. Schvvarzenberga, je pred nekaj časom stopila v Pragi v samostan benediktiokt ter bo dne 20. t. m. napravila obljubo.
Kolera.) Poročila o koleri nam javijo, da se veduo bolj bliža našim krajem. Iz spodnje Italije seli se v gorenio Italijo, iz Rusije prikradla se je v Galicijo in deloma na Ogersko. Zaduje hladneje vreme je manj ugodno za kolero in zato se tudi poročila glase ugodnejše.
(»Zapisnik cerkvenih Stolov".) Tiskovina s tem naslovom je izšla nedavno v Cirilovi tiskarni v Mariboru ter se ondi dobiva.
(Iz Jesenic.) Naše gasilno društvo je imelo do zadnjega časa nemški komando. Vzadni društveni seji sklenilo se je uvesti slovenski komando in sicer se je zvršil ta sklep z enim glasom večine. — Čudno je to, da so med tistimi, ki so glasovali za nemški komando, tudi taki, ki so nedavno šumno pozdravljali slovenske »Sokole".— Možatost, kje si doma? —
(Zgubila je) denarnico z 27 gld. danes zjutraj mej 9. in 10. uro na potu od Velikega trga do Šolskega drevoreda hči kondukterja Ivana Poka. Svoto dobila je ua kolodvoru kot mesečno pokojnino očetovo, torej je zgubitev jako občutljiva. Pošteni najditelj naj odda najdenino na Resljevi cesti štev. 6 proti primernemu plačilu.
l Darila za konjerejce na Kranjskem.) V pospeševanje konjereje delila se bodo tudi letos dr-
žavna darila za kobile z žrebeti, tri- do petletne ko-J bile in eno- do dveletne žrebice. — Darila se bodo | delila 4. sept. v Lescah, 5 v Kranju, 6 Kamniku, 1 7 v Ribnici, 9 na Vrhniki, 11. v St. Jerneju, kjer bo isti dan popoldne tudi že omenjena konjska dirka, in 12 sept. v Trebnjem. — Kedor ima triletnega za pleme primernega žrebca, ga tudi lahko privede, da ga komisija pregleda ter ga morebiti pozneje kedaj kupi.
(Žganje.) 31. jul. našli so v Retečah v svislah pri Pr. Prelesniku mrtvega posestnikovega sina Ant. Svolšaka iz Godešča. Prejšnji dan je šel spat omam-I ljen od žganja in se ni več vzbudil.
Telegrami.
Dunaj, 7. avgusta. V Nadworni v Galiciji je bilo umrlo nekaj oseb za boleznijo, o kateri so je mislilo, da je kolera. Storile so se že bile vsestranske previdnostne naredbo. Preiskava je pokazala, da so umrle za vnetjem črev. — Iz Bukurešta se uradno poroča, da jih jo v Brailu osem na novo zbolelo za kolero, 6 pa umrlo. \ Bruk ob Muri, 8. avgusta. Ob polu ! dvanajstih dopoludne je bil tukaj hud potres. , Čutila sta se dva močna podzemeljska sunka.
Rim, 7. avgusta. Minister vnanjih stvarij ; je naznanil v zrnislu draždanske pogodbe za-1 stopnikom tujih vlastij, da je nehala kolera ! v pokrajini Alessandria. V Italiji so le še i posamični slučaji kolere. Storile so se odločne previdnostne naredbe. i Kodanj, 8. avgusta. Jutri odpotuje ce-saričinja Štefanija v Spaa, kjer se snide s ' svojo materjo, kraljico belgijsko. I Hanover, 7. avgusta. Danes se je otvoril 24. shod antropologov, kateremu predseduje 1 profesor Virhov.
Curih, 7. avgusta. Socialističnemu kon-! gresu predsedujejo menjajoč se odposlanci ; iz raznih držav. Naj prvi je predsedoval Sin-' ger iz Nemčije. Glasovanje, naj se li dopuste i anarhisti, je bilo burno. GHasovalo se je po | državah. Od Belgijcev jih je nekaj glasovalo 1 za dopustitev, nekaj proti dopustitvi. Fran-] cozi in Holandci so se vzdržali glasovanja, j Mej strašnim hrupom ostavili so anarhisti dvorano.
Pariz, 8. avgusta. „Figaro" poroča, da so se včeraj ministri posvetovali o Dupasovi knjižuri. Sklenili so objaviti noto, da sedanje i ministerstvo nič ne ve o mahinacijah, ka-| tere se trdijo v knjižuri.
Madrid, 8. avgusta. Italijansko-španjska j trgovska pogodba se je včeraj podpisala.
Umrli so:
6.	avgusta. Anton Laehainer, bivši ključavničarski mojster, i 83 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. — Jarnej Gestrin, ca-i linski praktikant, 25 let, Kongresni trg 5, jetika.
7.	avgusta. Marija Kramar, krojačeva hči, 6 mesecev, i Kurja vas 4, katar v črevili.
j ,	V bolnišnici:
5.	avgusta Barbara Rutar, delavka, 45 let, plučnica. — j Rok Stor, delavec, 32 let, jetika. — Katarina Močnik, kajžar-' jeva /.ena, 42 let, naduha.
6.	avgusta. Luka Kalan, gostač, 80 let, ostarelost. — Jožef Hutter, gostač, 73 let, naduha.
Tu j c i.
C. avgusta.
Pri Maliiu: Trautsch, polkovnik v pok.; Pertz, zasebnik; pl Alpi, uradnik; Wolf, Altas, Rankl, trgovci; Se-gonja, potovalec, z Dunaja. — Zupan, duhovnik, iz Poljan. — dr. Ivanič, duhovnik; Otto, ravnatelj Lloyda; Pamer, potovalec, iz Trsta. — Aal, trgovec, iz Norimberka. — Lasnigg, Lakner,
Miiller, Klemenčič, Padar iz Gradca. — Arlt, trgovec, i Celja. -- Meyer, trgovec, iz Brna. — Kramar, potovalec, iz Maribora. — Ottovitz, trgovčeva soproga, s sinom, iz Celovca.
—	Deschmayer, zasebnik, s Pulja. — Bobovetzky, zasebnik, iz Požuna. — Oblak iz Loke. — Goliešček, trgovec, iz Sežane.
—	Meeraus iz Ljubljane.
Pri Slonu: Jebingcr, potovalec, z Dunaja. — Kern iz Trsta. — dr. Pomabyl, profesor, iz Kraljevega Gradca. — dr. Globočnik iz Vel. Lasič. — Schiifer iz Lipsije. — Toth, Torina, Szalay, Abraham, Bicskey iz Vel. Kaniže. — dr. Grassel, pristav, iz Sarajeva. — Jenko, župnik, iz Knežaka. — Concion, katehet, iz Gradiške. — Strnad, profesor, iz Plzna. — Tomič, vladni svetovalec, s soprogo, iz Zagreba. — Negri z rodbino i/, Pulja. — Jelene, trgovec, iz Tržiča.
Pri avstrijskem caru: pl. Bencingen, zasebnik, iz Rusije. — Primožič in Supan iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Goldenberger iz Monakovega.
—	Sbil iz Mokronoga. — Wiirth, posestnik, iz Opatije. — Ramor iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
J Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja	zralcomera v mm	toplomera po Celziju			
|7. u. zjut. 7 2. n. pop. 19. u. zveč.	738-2 738'0 739 0	11-2 20 8 150	sl. zap. sl. vzh. »	megla jasno n	0-00
--- ------ - -	„	n
Srednja temperatura 15 7°, za 4'1° pod normalom.
Javna zahvala.
Blagi darovatelji so na velikodušni način darovali znatne zneske sirotinski blagajnici »Društva tiskarjev, kamenotiskarjev in kamenopiscev kranjskih", ki je jela delovati. Podpisani odbor šteje si za dolžnost v imenu društva izreči najsrčnejšo zahvalo velikodušnim darovateljein in sicer Njega knezoškofovski milosti ekscelenci dr. Missii, velečastiterau profesorju gospodu Zupančiču, deželnemu odborniku g. dr. A. Sohafferju, posebno pa posestnikom tiskarn gosp. Otomarju B a m b e r g u, kateri je daroval 150 gld., in gospodoma Ant. K 1 e i n u in Iv. Kovaču, ki sta vkupe podarila 2(50 gld.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1893.
Za odbor:
Fr. Hribar,
načelnik.
Val. Arzelin,
tajnik.
Služba organista in cerkovnika
se odda, 1. oktobra t. 1. pri proštijski farni cerkvi v Spodnjem Dravogradu na Koroškem.
Pogoji: Izurjenost v orgljanju in petju v cecilijanskem duhu in znanje slovenskega ia nemškega jezika. Prednost imajo oženjeni, ako zna žena peti, in ki znajo kako rokodelstvo. — Dohodki: Okolu 250 gld. v gotovini, prosto stanovanje in nekaj polja.
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje s krstnim listom in spričali na prošti.jo Spodnji Dravograd (Untcrdrauburg) na Koroškem vsaj do 25. avgusta t. I.	391 3—2
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
j* 6°0no bolgarsko državno |
X X
hipotekama posojilo.
S V zlatu
x "
X
X
obrestljivi in povraoljlvi papir za nalaganje denarja. — Vsled mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata posojila jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze.
S
6%no bolgarsko državno hipo-tekarno posojilo 5o 17
daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so:
X X
s
X X X
«tep Hipotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko iT v prvi vrsti na železnici Ruščuk -Varna in Kaspičan- ^T Solija-Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. X More se podražiti, ker te obligacije stoje še ^T kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je JC torej pričakovati, da se jim poviša kurz, posebno
ker veliko dohodkov donašajo. fj Popolnoma davka in pristojbin je prosto za J( sedaj in za vso prihodnjost.
Se lahko iztrži, ker se prodaja na borzah na
Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Genfu. Veliko donaša, po sedanjem kurzu G", odstotka.
Menjalna delniška družba _
H „M ERCU R« 5
K Vllollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B.
XXXXX*mMKXXXXXXXXX
|IšMB Dunajska borza.
Dn6 8. avgnsta.
Papirna renta 5%, 16* davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . .
avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
96 gld. 90 kr.
. 96		55 „
. 118		80 „
. 96		50 „
. 978		a
. 336		25 .
		20 „
		90 .
5		»1 „
. 61		20 „
Oni 7. avgusta.
Ogerska zlata renta if,.......115	gld. 60	kr.
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . .	94	„	25	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/1 %	—	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......198	„	—	„
St. Genois srečke. 40 gld.......67	„	50	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe .	. 142 gld.		—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. .	. 18	n	—	n
Rudolfove srečke, 10 gld......	. 23	B	30	•
Salmove srečke, 40 gld.......	. 67	O	50	»
		•	—	••
Ljubljanske srečke........	. 23		75	
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	. 150	■	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st.	v. 28S5	0	—	•
		H	75	n
Papirnih rubeljev 100.....	. 128	n	50	n
Nakup ln prodaja "%2S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„!IEBC1I B«
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svŠti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti B^* nnložonih glnynic, m