PRIMORSKI DNEVNIK Stta,g,Mf?4Pro,M Cena 60 lir____________________ minister za šolstvo peyrefitte odstopil' Leto XXIV. St. 127 (7020) TRST, sreda, 29. maja 1968 Mitlerrand je obrazložil program Zveze levice zahteval odstop de Gaulla in sestavo začasne vlade Poziv prebivalstvu, naj reče de Gaullu «ne» - Sestanek predstavnikov Zveze levice in KP - CGT poziva na zaostritev pritiska in na nadaljevanje stavke PARIZ, 28. — Minister za šolstvo Alain Peyrefitte je danes Odstopil. Predsedstvo vlade javlja, da je Pompidou ostavko fPrejel in začasno prevzel ministrstvo za šolstvo. Pompidou, je sporočil ostavko Peyrefitta, je izjavil, da je po njegovem Prišel trenutek v zvezi s študentovskim in univerzitetnim svetom, ko je treba začeti novo fazo. Izjavil je, da se bo osebno *animal za vprašanj'! šole in uni- v®rze ter da namerava stopiti v s'jk s kolikor mogoče velikim šte-Vllom solnikov ter v najkrajšem ča-SlJ ustanoviti informacijske komisija' ki naj proučijo način, kako bi ^Prožili celoten mehanizem nujno ®°trebnih reform. . Zatem je Pompidoc. sporočil, da J6 Peyrefitte ponudil osvojo ostav-takoj ko se je on vrnil v Pariz obiska v Iranu in Afganistanu. ®edaj je bila ostavka sprejeta sporazumno z de Gaullom tudi zaradi fe8a, da se omogoči pomirjenje duhov. Pompidou je zatem govoril o hu-jjrh posledicah nadaljevanja stavbe in dejal, da bo potrebno obnori delo. Pozval je sindikalne voditelje, naj poskrbijo, da se delav-Cl v vsakem posameznem podjetju ?vobodno in lajno izrečejo o ponudbah vlade. V zvezi z ostavko ministra Pey-refitta je neki predstavnik zveze bolnikov izjavil, da bi bil moral P®yrefitte odstopiti mnogo prej. Dodal je, da je treba vedeti, kaj bo Sedaj storila vlada. Predsednik zve; Se študentov pa je izjavil, da ni J'ažno, kdo je minister za šolstvo, letnveč predvsem to ali se bo vlada končno odločila začeti politiko reform. . Številne komentarje: so izzvale izjave predsednika demokratične in Socialistične zveze Mitterranda, ki j|n je podal na današnji tiskovni Konferenci. Tzjavil je med drugim, “a_ od 3. maja 1968 ni več nobene države. Francija nima izbire med anarhijo in človekom, ki ne more delati 'zgodovine. Nasprotno, gre za •o. da se ustvari socialistična demokracija. Mitterrand je izjavil da se ne moro, mirno dveh novih sil, ki so se Pojavile z uporom študentov in s stavko delavcev, toda prav tako se P.e. more »mimo dveh močnih ljud-?*ih organizacij, ki sta vodili bor-v težkih časih in pripravili pridnost*. Mitterrand je nedvomno mislil zvezo levice in komunistično Branko. Nato je izjavil, da vključuje v 'oliko debato med Francozi nasledil® razmišljanja: 1. Razume se, da do republikanci rekli «ne* na re-'orendum. Toda referendum je sam sebi samo izbegavanje. Že sedaj r treba ugotoviti pomanjkanje ob-®sti in organizirati je treba nasledstvo. 2. Odhod generala de Gaulla S® 16. juniju če se to ne bo zgo: d prej, bo seveda povzročil tudi dod ministrskega predsednika in Negove vlade. V tej perspektivi ?redlaga Mitterrand ustanovitev za-rde upravne vlade Po njegovem mnenju bi morala vlada imeti de-■mt ministrov, ki bi jih izbrali brez inkriminacije in njena naloga bi d: 1. Spraviti državo v življenje, : tem da bi postala pozorna sogo-dnica številnih skupščin delavcev študentov, ki vneto in dezintere-Jdno razmišljajo o nujnih reformah gospodarskega, socialnega in univerzitetnega aparata. 2. Ugoditi "'avičnim zahtevam raznih socialah in strokovnih kategorij. 3. Organizirati praktične pogoje za izvo-ntev predsednika. . Mitterrand je izjavil, da bi za: ■jasna vlada ostala na oblasti vsaj izvolitve novega predsednika re-fnblike, ki bi ga morali izvoliti ju: Na. Dodal je: «Em prvih dejanj "Odsednika republike bo razpustiti prodno skupščino. Slovesno bo zajamčil spoštovanje svoboščin. Zborna bi se lahko obnovila oktobra. I edaj bodo državljani svobodno oddali, kakšno parlamentarno veci-jm in kakšno politično usmeritev °aj ima nova zbornica. Mitterrand je tudi sporočil, da bo 'Primeru volitve novega predsed-mka on kandidiral. Glede sestave dasne vlade je izjavil, da bi jo ?°gli sestaviti med drugimi Men-ps-Prance. Sicer pa ne gre za dašanje ljudi, temveč za politic- 0 izbiro. Glede zunanje politike je Mitter-dd izjavil, da je za zgraditev razklene Evrope, ki bi vsebovala Vedo Britanijo in Skandinavijo. O Jbantskem zavezništvu je izjavil, ®a namerava predlagati mednarodno konferenco, ki b. splošno proda celotno stanje, in naj bi sku-p‘a odpraviti antagonizem dveh makov, tako da bi oba izginila. Dejal je tudi, da namerava uvesti no-® odnose z državami «tretjega peta*. Zatem je izrekel presenečenj6' ker so prepovedali študentu jppditu povratek v Francijo, in je plal, da je vlada napravila na Pako. Na vprašanje, kaj bi storil, če bi p referendumu bili večina «da», :® Mitterrand odgovoril: «Zveza le-J®e in povezane sile bi proučile Phaljnje ukrepe.* -,Nocoj so se sestali predstavniki peze levice in komunistične stran-:?• da proučijo skupen program '*.ade in da se dogovorijo o kampa-N{ za «ne» na referendumu. Sklepi so, da se bodo ponovno sestali hitri. 1 Glavni tajnik komunistične stran. 5® Waldeck-Rochet je danes pozidne izjavil, da v Franciji m ®°litike levice in socialnega navedka brez aktivnega sodelovanja rpmunistov, in prav tako ni moč •Ovoriti o poti v socializem brez učijo. Zveza šolnikov je izrekla pripravljenost sestati se, če bodo vse organizacije, ki predstavljajo sile, ki so danes udeležene v borbi, dejansko povabljene in se bodo udeležile sestanka, zlasti pa vsedržavna zveza francoskih študentov, ki je sindikalna zastopnica študentov. Pojutrišnjem bo uradni list objavil vprašanja, ki jih bodo postavili Francozom na referendum 16. junija. Resno opozorilo SZ ZR Nemčiji MOSKVA, 28. — Uvedba izrednih zakonov v nemški zvezni republiki ima lahko hude posledice za korist miru v Evropi. Tako zatrjuje izjava agencije Tass, ki pripisuje to mne- nje vodilnim krogom v SZ. Ti krogi, poudarja agencija imajo za svojo dolžnost, da še enkrat opozorijo na dejstvo, da se morajo vlada v Bonnu in zahodne velesile, ki podpirajo njen politični kurz, zavedati, da SZ ne bo trpela razvoja militarizma, revanšizmn in neonacizma v Zvezni nemški republiki. Pripravljena je skupaj z drugimi državami, ki jim je mir drag, napraviti potrebne korake, da prepreči, da te sile kršijo mir evropskih narodov. Celotna izjava agencije Tass je precej dolga. Zvečer pa je vlada v Bonnu energično zavrnila sovjetsko opozorilo, češ da ima nova zakonodaja samo namen, v primeru potrebe zaščititi varnost države s takimi sredstvi, ki so v veljavi povsod po svetu. BONN, 28. — Rektor berlinskega Politehnika prof. Kurt Wichsel-berger je danes podal ostavko, ker iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii POROČILA NENNIJA, DE MARTINA IN TANASSIJA Zasedanje vodstva združenih socialistov posvečeno volilni krizi in levemu centru Včeraj se je sestalo tudi vodstvo KD, ki je pozvalo na ponovno sodelovanje - V četrtek se sestane vodstvo PRI komunistov. Dodal je, da komunistična stranka seveda nasprotuje golističnemu referendumu, in da z milijoni delavcev, ki se borijo, ne misli komunistična stranka dopustiti, da bi sedanji oblasti sledila druga oblast ,ki ne bi zadostila zahtevam. Prav tako ne misli dopustiti, da bi se odprla .vlojpot režimu, ki bi bil povezan z ameriško politike. Izjavil je, da je edini način, ki naj bo v korist ljudstvu v Franciji, zagotoviti, da golistično oblast zamenja ljudska vlada demokratične enotnosti, ki naj se naslanja na vse levičarske stranke in naj izključi desnico in ki naj bi določila minimalni skupni program, ki bi vseboval takojšnji sprejem bistvenih zahtev, zaradi katerih delavci stavkajo, ter ustanovitev moderne in demokratične univerze. Na koncu je izjavil, da je komunistična stranka pripravljena sprejeti vso odgovornost v vladi demokratične enotnosti. Včeraj podpisani zapisnik o sporazumu ni pripomogel k razjasnitvi stanja v Franciji. Na sektorju železniškega in mestnega prevoza so bila pogajanja prekinjena. Zelo težavna so pogajanja med pristojnimi ministrstvi in nacionaliziranim sektorjem (predvsem elektrika in plin). Stavke so se začele tudi v drugih podjetjih in nakazuje se možnost zasedbe drugih tovarn. Edinole na sektorju premogovnikov je bil dosežen sporazum, tako da se je pričakovala obnovitev dela v nekaterih premogovnikih v Severni Franciji. Toda sindikalni voditelji rudarjev v premogovnikih so sporočili, da kljub sporazumu se rudarji ne bodo vrnili na delo, dokler ne bodo zaključena pogajanja tudi na drugih nacionaliziranih sektorjih, da s tem pokažejo solidarnost’ z drugimi delavci. V Parizu so začeli stavkati tudi grobarji in mrliče pokopavajo vojaki. V Lille pa je poseben stavkovni odbor odredil prekinitev civilnih porok. Zaradi tega ni v tem mestu mogoča nobena poroka, ker v Franciji imajo pravno veljavnost le civilne poroke. CGT je objavila danes poročilo, v katerem pravi med drugim: »Delodajalci lahko plačajo in tudi država kot delodajalka lahko plača. Treba je zaostriti pritisk.« Izjava poudarja, da je v ogromni večini odgovor jasen, in sicer, da so delodajalske in vladne koncesije nezadostne, in stavka se nadaljuje. V takih pogojih je treba vsiliti začetek pogajanj na vseh sektorjih industrije, kjer se pogajanja še niso začela. Zvezni urad CGT ho stopil v stik z drugimi sindikalnimi organizacijami, zato da bo ta pritisk kolikor mogoče enoten. CGT je predlagala drugim sindikalnim organizacijam in zvezi šolnikov organiziranje velike manifestacije, na kateri naj bi zahtevan ugoditev delavskim zahtevam in da bi prispevali «k politični napredni socialni in demokratični spremembi.« Sindikalne organizacije so zaprosile za odlog, da predlog pro- NIIIIIIIIIHIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiJiiiiiiiiiiiiiii Kje je jedrska podmornica «Scorpion» z 99 mornarji? VVASHINGTON, 28. - Ameriška javnost je zopet silno vznemirjena: kaj je z jedrsko podmornico «USS Scorpion«, ki bi morala dospeti v Norfolk v ponedeljek opoldne (ali ob 18. uri po ital. času). Rahlo presenečenje, ko se podmornica ni javila ob določeni uri, se je spremenilo v vedno bolj resno zaskrbljenost, ki pa se je spremenila v preplah, ko so objavili, da se podmornica po radiu ni javila že od 21. maja. Možno bi bilo, da je podmor^ niča spremenila vožnjo, lahko bi delala kakršne koli poskuse, vendar se niti mornariškemu poveljstvu ne zdi verjetno, da bi posadka na podmornici o kakršnih koli namenih ali spremembah ne obvestila poveljstva. Na podmornici je 99 oseb. Zadnjič se je njen poveljnik Francis Slattery javil nekje iz bližine Azorskih otokov. Ko pa v ponedeljek podmornica ni prispela v Norfolk, so jo začeli iskati. Admiral Thomas Moorer, ki vodi operacijo iskanja, je sklical k sebi časnikarje in z njimi razpravljal o možni usodi «Scor-piona». Res je, da lahko ostane taka podmornica potopljena zelo dolgo časa. Vendar se polagoma vsako upanje izgublja prav zaradi prej poudarjenega dejstva, da si je nemogoče zamišljati, da bi poveljnik podmornice karkoli ukrenil, ne da bi to sporočil mornariškemu poveljstvu. Če bi pa bile zgolj radijske naprave pokvarjene, bi pa podmornica najbrž vseeno lahko prispela na določeni cilj. Poveljnik podmornice se gotovo tudi zaveda, da mora odsotnost podmornice sprožiti ves reševalni aparat In tako res išče podmornico celo brodovje: o-sem podmornic, deset površinskih enot in veliko število letal. Nekatere teh enot so porazdeljene po vsej poti od Azorov do Norfolka, koder bi morala pluti podmornica. Iskanje pa je zelo težko zaradi sil- ni mogel več opravljati svojih funkcij zaradi zasedbe univerze, do katere je prišlo včeraj iz protesta proti ((izrednim zakonom«. Ostavko je podal tudi namestnik rektorja, prof. Friedrich Wilhelm Gund-lach. Ivan Maček odlikovan BEOGRAD, 28. — Predsednik republike maršal Tito je ob njegovi 60-leitmici in ob 40-letnici stalnega dela odlikoval člana sveta federacije in predsednika CK ZKJ Ivana Mačku sinoči izročil predsednik nega dela. Visoko odlikovanje je Mačeku sinoči izročil predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher ob navzočnosti najuglednejših republiških voditeljev in številnih osebnih prijateljev odlikovanca. VANČE POROČAL JOHNSONU 0 PARIŠKIH RAZGOVORIH Novi močni napadi osvobodilnih sil na številne ameriške postojanke Številni spopadi na področju Sajgona ■ Vdor v mesti Dalat in Hou Duc SAJGON, 28. — Glavni odbor zavezništva narodnih demokratičnih sil je pozval vse južne Vietnamce na vstajo Vse socialne sloje prebivalstva poziva, naj uporabijo orožje, da zrušijo vlado in dajo oblast ljudstvu. Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je izjavil, da so se boji na severnem delu Južnega Vietnama razširili in zaostrili. Novi boji so se začeli severno od oporišča Dong Ha, 20 kilometrov južno od demilitariziranega področja. Bolj na zahodu, na goratem področju blizu Ke Sanha so bili tudi številni spopadi. Osvobodilne sile so napadle tudi mesto Dalat, ki so ga zavzele. Pozneje so javili, da so južnovetnam-ske čete «znova prevzele nadzorstvo v mestu in so začele čiščenje v notranjosti Dalata«. Osvobodilne sile so že drugič napadle to mesto. Tu so bili srditi boji tudi med novoletno ofenzivo. Davi v zgodnjih urah so osvobodilne sile znova začele obstreljevati z raketami Saj gon. Po poročilih iz Sajgona so bili ubiti štirje civilisti, 32 pa jih je bilo RIM, 28. — Danes se je začelo zasedanje vodstva PSU. Zaključilo se je zasedanje vodstva KD, v četrtek pa se bodo sestali republikanci. Smo skratka v najbolj napetem ozračju sestankov vodstev strank, ki morajo odgovoriti na vprašanje, kako in kakšno vlado bodo sestavili na osnovi zadnjih volilnih izidov. V bistvu je vse odvisno od socialistov in je Nenni na sestanku izvršnega odbora ime: daljše poročilo, razdeljeno na tri poglavja: 1. stranka in njeno notranje življenje; 2. položaj v državi in 3. kriza vlade. Takoj za njim pa sta spregovorila sotajnika De Martino in Tanassi, čemur je sledila diskusija, ki se danes ne bo končala Nenni se je predvsem zahvalil štirim milijonom in pol volivcev, ki so potrdili zaupanje v stranko. Nato pa je dejal, da je bila velika napaka, da so pustili združitev izvedeno samo na pol, kar je imelo posledico v izredno slabih organizacijskih pogojih. Volilni neuspeh odpira takojšnje zahteve pred stranko in to v položaju, ko ostane edina parlamentarna možna večina levega centra, istočasno pa ko stranka ni dosegla tiste politične teže, ki jo je želela, da bi se izognila nevarnosti degeneracije. Nihče ne more zahtevati od stranke, da bi se obnašala, kot da se ni ničesar zgodilo. Nekaj se je zgodilo in to zahteva pojasnitev ne samo s strani socialistov, temveč tudi s strani KD. S tem se ne bomo odpovedali izbiri, ki smo jo napravili pred desetimi leti, zastavlja se pa vprašanje načinov in rokov, ki jih bomo rešili v prihodnjih tednih in prihodnjih mesecih na osnovi razčiščenja stališč s strani KD in garancij, ki jih bo nudila. Položaj v državi označujejo politična in socialna trenja, ki dosegajo celo iracionalne ekstremizme in za kar je treba najti vzroke. V tem okviru obstaja nevarnost, da se osrčje demokratičnih sil razkroji, pri čemer bi vsakdo moral odgovarjati za svoje odgovornosti in to tudi tisti, ki so po 20. maju kričali o zmagi in ki so dejansko dosegli uspeh. Glede kongresa pravi Nenni, da predstavlja notranjo nujnost, da pa se stranka sedaj ne more izogniti svojim odgovornostim. Ni mogoče govoriti o prehodnih vladah, v pričakovanju našega kongresa, ki bi vodile samo normalno uprave posle. Take vlade ne bi vzdržale četrt ure. Sedaj lahko in moramo odločiti, če obstajajo pogoji za naše sodelovanje v vladi, na osnovi kakšnega programa, kakšnega vzdušja in s katerimi osebami se bo levi center srečal s sedanjimi problemi družbe. Sotajnik De Martino je ugotovil, da je položaj v stranki po volilnih izidih dramatičen in zelo resen, ni pa brezupen. Socialistična stranka se je srečala s še težjimi preizkušnjami in je 1948. leta, po splošnem porazu levice, bi- no slabega vremena. Veter piha z 80 km na uro, valovi pa so 4 m visoki. Uradno podmornice še niso razglasili za izgubljeno. Admiral Moorer je dejal, da se je že zgodilo, da so se podmornice vrnile z veliko zamudo, pa o tem oporišče ni bilo obveščeno. To pot je sklenil o vsej zadevi javno govoriti, je dejal admiral, ker je bilo v Norfolku mnogo sorodnikov mornarjev, ki so čakali na povratek «Scorpiona». Sicer pa se je izvedelo, da so 1. 1960 to podmornico že razglasili za izgubljeno prav zaradi zakasnelega povratka. Na «Scorpionu» je posadka 12 oficirjev in 87 mornarjev. Dolga je 77 m in ima navedeno hitrost 20 vozlov (36 km) na površju in 35 (65 km), ko je potopljena. Spa- da v razred «Skipjack», kjer stane vsaka enota 40 milijonov dolarjev (okrog 25 milijard lir). Približno tam, kjer je bila podmornica pretekli četrtek, so zapazili na morski gladini veliko pego olja. Mornarica temu dejstvu ne pripisuje posebnega pomena, ker so take pege zelo pogoste. Vendar pa so reševalne ladje odšle na mesto, kjer je omenjena oljna pega. Ob mrzličnem pričakovanju nadaljnjih vesti o »Scorpionu« se ameriška javnost z bridkostjo spominja nekoliko večje podmornice «Thresh.er», ki je za vedno izginila 10. aprila 1963 v severnem Atlantiku s 129 možmi. Letos 26. januarja pa je izginila kakih 100 km zahodno od Cipra neka izraelska podmornica z 69 možmi. la skoraj uničena. Toda v nekaj letih trdega in resnega dela je ponovno pridobila svojo silo in svojo avtonomijo. Zato je treba predvsem popraviti nekatere pojave, ki so povzročili določene degeneracije v stranki Glede političnih vprašanj pa ni nobenega dvoma, da se je levi center pretvoril v umerjeno politično formacijo in je povsem naravno, da je bila prizadeta stranka, ki je predstavljala za milijone delavcev upanje v borbo za obnovo. Vprašanje je torej dokaj enostavno: ne obstajajo pogoji za zavezništva z levico, socialistična stranka pa ne more nadaljevati sodelovanja v vladi, če krščanska demokracija ne bo dokazala, da je končala s poskusi umerjene politike. Nujna je jasna pobuda, da se spremeni sedanji politični okvir in ustvari nov položaj, za kar mora predvsem KD to dokazati z dejstvi. De Martino je zavrnil predloge o tako nazvani prehodni vladi, ki naj bi čakala na sklepe socialističnega kongresa. Dejal je, da je stranka povsem sposobna, da danes odloča. Opozoril je na socialne napetosti v Italiji, ki sicer še niso dosegle francoskih razmer, so pa zaskrbljujoče in zahtevajo od socialistov ter vseh političnih sil, da proučijo svojo politiko in svoje programe. Pri tem se ne smejo zavajati, da gre za začasne pojave in za iracionalne pojave mladinskih gibanj. Tanassi je govoril o demokratični povezavi stranke in o interesu vsega prebivalstva in da po sedanjih volilnih izidih n: več mogoče za socialiste, da sodelujejo v vladi s KD. Tanassi je zahteval, da krščanska demokracija pojasni svoje notranje odnose in da se predstavi s homogeničnimi večinami in manjšinami in ne z laznjivo enotnostjo, katere rezultat je, da plačujejo socialisti ceno zamud demokratičnega in socialnega razvoja. To ne pomeni, da se zanika politika levega centra, temveč jo je treba ubraniti, ker so prepričani, da nima veljavne alternative. Tudi on je žarni! možnost začasne rešitve v pričakovanju kongresa, temveč pravi, da je treba ustvariti pogoje, ki bodo omovočili politiko levepa centra na novih osnovah. Na zasedanju izvršneva odbora KD so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da se je krščanska demokracija utrdila kot velika sila »stabilnosti in demokratične ob nove države*. V tej zvezi je rečeno tudi, da je levi center prejel 18 milijonov glasov in da je zaradi tega treba čimprej obnoviti koalicijo levega centra z organskim in neposrednim sodelovanjem vseh treh strank. V resoluciji zavračajo začasna reševanja in je rečeno, da rezultati 19. maja dokazujejo, da se zahtevajo široke in pogumne obnove v okviru odločne obrambe demokratičnih svoboščin. V resoluciji je tudi govor o izidu volitev v naši deželi, kjer se je KD prav tako še bolj uveljavila. Izvršni odbor krščanske demokracije je sklepal na osnovi govora, ki ga je imel Rumor. V razpravo je posegel tudi Scelba, ki se je povsem strinjal z izjavami tajnika stranke. Ni bil pa prisoten Moro, češ da bodo lažje razpravljali, s čimer je dejansko ponovil svojo kandidaturo za nadaljnjega predsednika vlade. V razpravo so danes posegli razni člani odbora. Vittoreli je mnenja, da so podcenjevali nadzorstvo, ki si ga je zagotovila KD na vseh področjih javnega življenja in ki je delala po dveh tirih, tako da je Moro zavlačeval v vladi, Bonom; pa je na primer preprečil vsako resno reformo kmetijstva. Za Balzama je edina rešitev v prehodu v opozicijo in sklicanju izrednega kongresa. Podobno in morda še ostrejše je stališče Šantlja, ki pravi, da je treba večino poklicati na kongresu na odgovornost. saj so vzroki za socialistični poraz izključno političnega značaja. Treba je tudi resno govoriti o dejstvu, da obstaja na levici deset milijonov volivcev opozicije in je treba ustvariti nove odnose med večino in med levico. Danes je govoril tudi Bertoldi, ki je dejal, da se v bistvu strinja s stališčem Ta-nassija in De Martina. Komunisti so zvečer priredili večje zborovanje, na katerem je govoril Berlinguer, ki je podčrtal, da je levi center izgubil resnično pomemben delež glasov in da tudi izidi KD niso ravno najboljši, saj se primerjava vrši s 1963. letom, ko je imela KD najmanj glasov. Pozitivno je ocenil tendence v PSU, da bi prekinili z vladnim sodelovanjem. Slabe usluge policije o vprašanju univerze RIM, 28 — Policija je danes po slala sodnim oblastem poročilo v zvezi z manifestom, ki so ga objavili pred dnevi na stavbarski fakulteti rimskega vseučilišča in ki so ga podpisali univerzitetni profesorji Bruno Zevi, Ludovico Quaroni in Roberto Marini. V manifestu so profesorji ostro obsodili «arhaični avtoritarni, neprikJadm in kulturno neplodovit ustroj« italijanske univerze ter trdili, da je v takem po ložaju zasedba univerz, čeprav iz pravnega stališča nedovoljena, moralno upravičena. Policijsko poročilo je povzročilo takojšnjo reakcijo »Italijanske zveze za človeške pravice«, ki je v proglasu izrazila svoje ogorčenje nad tako grobo kršitvijo univerzi tetoe avtonomije. V proglasu je tudi rečeno, da hoče poročilo prizadeti prav tiste docente, ki so najbolj razpoložljivi za dialog, z očitnim namenom, da bi še bolj izolirali in zatrli študentovsko gibanje. Arias vodi pri volitvah v Panami PANAMA, 28. — Panamski volilni urad je včeraj zvečer sporočil, da je po približni polovici preštetih glasov položaj sledeč: Arnulfo A-rias, kandidat opozicije, je zbral 74.311 glasov, David Samudio, vlad ni kandidat, 56.249 glasov. Tretji kandidat Antonio Gonzalez - Revilla pa je dobil znatno manj. ranjenih. . V Cholonu je bil sinoči močan spopad med osvobodilnimi in saj-gonskimi četami. Tri kilometre od Cholona so osvobodilne sile napadle včeraj ameriške oddelke in boji so trajali ves dan. V sajgon-skem predmestju Gia Dinh so se včeraj že četrti dan zaporedoma nadaljevali spopadi med saigon-skimi in osvobodilnimi vojaki. Na osrednji planoti so bili številni spopadi v nedeljo in ponedeljek, danes pa ne poročajo o novih bojih. Bombniki «B-52» so izvedli danes tri bombne napade na položaje osvobodilnih sil na sektorju Dac To in tudi na položaje ha drugih sektorjih južno od demilitariziranega področja. Včeraj in danes so ameriška letala nadaljevala bombardiranje Se-vernega Vietnama. Kakor poroča agencija Tass, je protiletalsko topništvo v Hanoju streljalo danes na ameriško letalo, ki je letelo nad mestom. Davi je ameriško poveljstvo sporočilo, da so osvobodilne sile izvedle včeraj zjutraj močan napad na mesto Hau Duc na osrednji planoti 65 kilometrov južno od Dananga. Napad se je začel z močnim obstreljevanjem z minometi. Na mesto je padlo okoli 200 granat. Zatem so osvobodilne sile v močnem napadu premagale južnovdetnamske enote in vdrle v mesto. Ko so se osvobodilne sile umaknile, je bil velik del mesta kup razvalin. Uničenih je bilo okoli tristo hiš. Južnovietnamska poslanska zbornica Je danes pri drugem čitanju odobrila načrt zakona o splošni mobilizaciji. Zakon pooblašča vla do, da mobilizira vse moške od 18. do 36. leta starosti za aktivno vojaško službo, moške stare 17 let ter od 38. do 50. leta starosti za pasivno obrambo. Ameriški predsednik Johnson je sprejel davi podpredsednika ameriške delegacije v Parizu Vanceja, ki mu je poročal o pogajanjih. Johnson je izjavil, da se bodo ZDA v Parizu še dalje «resno pogajale. da se doseže časten mir«. Trdil je, da severni Vietnamci pošiljajo na jug vojake in dobave v vedno večjem obsegu. Trdil je tudi, da so ZDA pokazale zmernost, ko so delno preki- nile bombardiranje, in da so severni Vietnamci izkoristili pariške razgovore «za obširno propagando« ter da niso pokazali pripravljenosti začeti resne razgovore. Dalje je Johnson dejal, da je namen ameriškega bombardiranja južnega dela severnega Vietnama uničiti dobave, ki jih iz Hanoja pošiljajo na jug. Zatem je sporočil, da bo Cyrus Vanče poročal o pariških pogajanjih demokratičnim in republikanskim voditeljem kongresa. Moskovska »Pravda.) objavlja članek v zvezi s pariškimi pogajanji in pravi, da so ZDA storile vse kar morejo, da zavlačujejo razgovore s severnimi Vietnamci in se skušajo izogniti bistvenemu vprašanju, ki je konec bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu. Program SZDL Slovenije za letošnje proslave LJUBLJANA, 28. - V Ljubljani je včeraj predsednik odbora za pro. slave Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Tone Fajfar obvestil novinarje o proslavi pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki jih bo socialistična zveza organizirala letos. Poleg proslave 25-letnice vstaja ljudstva Primorske in 25-letnica Kočevskega zbora bo Socialistična zveza organizirala proslavo 25-let-nlce osvoboditve Maribora in borbe za severno mejo, stoletnico proslave prvega slovenskega tabora, ki je bil v Ljutomeru, in 25-letnice ustanovitve AFž in 50-letnice smrti Ivana Cankarja. Osrednje proslave 25-letnice vstaje ljudstva Primorske, ki bo 15. septembra v No»d Gorici, se bo udeležilo okrog 80 odstotkov prebivalcev Primorske in ostalih krajev Jugoslavije in tudi Italije. Slovesnost v Novi Gorici bo na ta način potrdila dobre sosedne odnose in vsestransko sodelovanje prebivalstva mejnih krajev Jugoslavije in Italije in priložnost, da se vidi gospodarski in kulturni razvoj Primorske v novi Jugoslaviji. Parlament se bo ponovno sestal 5. junija. Sedaj čistijo poslansko zbornico, na novo izvoljene poslance da bo lahko sprejela aiiiiiiifiiiraaftiiiMaiiiKiaiMaaiiitaiiBviaiiMaiKiiiiaiaaiirttiiiiiaaiiiiMiMMiiifliMiiaiMiiiMiitaiiMMKaaiaauiaiiaMiiiiara OBISK ROMUNSKE DELEGACIJE V BEOGRADU Tito in Ceaucescu poudarila načela miroljubnega sožitja Med posvetovanjem o mednarodnih vprašanjih sta ugotovila enakost ali podobnost pogledov - Prijateljstvo med obema državama se vedno bolj utrjuje MOSKVA, 28. — Danes zvečer je Tass javila, da so tista področja Pacifika, ki so bila zaprta za plovbo od 19. maja zaradi sovjetskih raketnih poskusov, zopet odprta. A-gencija dostavlja, da so bili poskusi uspešni. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Državno-partij-ski delegaciji Jugoslavije in Romunije pod vodstvom Tita in Ceau-cesca sta danes dopoldne v palači zveznega izvršnega sveta v okrog triurnem razgovoru izmenjali poglede na mednarodna vprašanja po. sebno o razmerah v Evropi, o državah v razvoju in o odnosih z njimi ter o politiki nepovezovanja. Razgovori se bodo nadaljevali pred koncem obiska na Brionih. Po razgovorih sta Ceausescu in Ti-to z ostalimi člani obeh delegacil odpotovala v Petro-Varaždin, kjer je predsednik pokrajinskega komiteja CK Zveze komunistov Srbne za Vojvodino Mirko Tepavac. Po kosilu si je Ceaucescu v spremstvu predsednika Tita in ostalih članov obeh delegacij ogledal del kanala Donava-Tisa-Donava blizu Novega Sada. Predsednik državnega sveta Romunije je pokazal veliko zanimanje za sistem kanalov, ki s svojo 800 kilometrov dolgo mrežo omogoča namakanje 360.000 hektarov plodne zemlje. Generalni tajnik CK KP Romunije Ceaucescu je priredil nocoj v 'hotelu Metropol v Beogradu slovesen sprejem. Po sprejemu je romunska delegacija odšla na kratko potovanje po Jugoslaviji, med katerim bo najprej obiskala Ljubljano, zatem Dubrovnik, Kotor in Brione. V zdravicah, ki sta ju izmenjala sinoči na večerji predsednik Tito in Ceaucescu sta ugotovila le e-nakost pogledov obeh držav na aktualna mednarodna vprašanja, predvsem na rešitev v Vietnamu ;n krize na Bližnjem vzhodu. Držav nika sta obsodila napadalnost ZDA v Vietnamu in Izraela na Bližnjem vzhodu, zahtevala konec bombardiranja Severnega Vietnama kot pogoj za politično rešitev vietnamskega vprašanja, kar bi omogočili' vietnamskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi, in umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja, kar bi omogočilo politično rešitev ob priznanju pravice do obstoja vseh držav tega področja. Državnika sta omenila dosedanje uspehe medsebojnega sodelovanja in možnost za napredek medsebojnega koristnega sodelovanja na vseh področjih in poudarila potrebo naporov za premagovanje razlik med razvitimi in nerazvitimi področji in odločnost obeh držav, da pomagata osvobodilnim gibanjem. Tito je v svoji zdravici med dru gim poudaril, da je svet danes priča težkih zapletenih procesov v mednarodnih odnosih. Vedno bolj dozoreva zavest o potrebi menjanja zastarelih družbeoo-gospodar skdh političnih odnosov, kar potrjujejo raana vrenja v raznih krajih sveta. Socializem je po 50 letin postal družbeno - politična mate rialna sila in vedno odločneje vpliva na razvoj v mednarodnih od nosih. Danes je po mnenju Tita predvsem potrebno boriti se za neovirani družbeni razvoj, za uveljavljanje ustvarjalne in human; stične socialistične misli. Vprašanja, ki obremenjujejo mednarodno stanje, zahtevajo še doslednejšo u-porabo načela politike miroljubne aktivne koeksistence ob spoštovanju neodvisnosti držav in pravice vsakega naroda, da sam svobodno odloča o svojem razvoju. To so načela politike nevezanih držav n temu smotru mora biti posvečena tudi prihodnja konferenca na vrhu nevezanih in drugih miroljubnih držav. Socialistična Jugoslavija se je kot nevezana država vedno in dosledno zavzemala za take med. narodne odnose, v katerih bi se popolnoma odstranila politika sile, pritiska, vmešavanja v notranje zadeve drugih in bi bdi omogočen svoboden razvoj vsakemu narodu ter enakopravno mednarodno sodelovanje. Tito je z zadovoljstvom u-gotovil, da sta obe državi in par tiji popolnoma soglasni o osnovnih načelih, ki naj vladajo v mednarodnih odnosih in imata tudi ena ke oziroma zelo podobne pogleda na mednarodna vprašanja. Ceaucescu je v svojem odgovoru na zdravico med drugim ugotovil da se je prijateljstvo med Jugoslavijo m Romunijo, ki temelji na dolgoletnih tradicijah dobrih sosednih odnosov, v letih socializma še bolj utrdilo. Poudaril je možnosti, ki jih razvoj socializma da|e za poglobitev medsebojnega koristnega sodelovanja v gospodarstvu, znanosti in tehniki in z zadovoljstvom ugotovil enakost pogledov obeh držav na osnovna sodobna mednarod. na vprašanja. Dejal je, da je osrednja naloga v zunanji politiki Romunije razširiti in utrditi prijateljske odnose predvsem s socialističnimi državami in z ostalimi državami ne glede na družbeno ureditev. Romunija posveča v svod zunanji politiki veliko pozornost eir. ropski varnosti; zato razvija odnose z vsemi evropskimi državami ne glede na njihovo družbeno ureditev. Eden odločilnih pogojev evropske varnosti je po mnenju Ce-aucesca priznanje obstoječih meja, med njimi meje na Odri in Nisi in obstoja dveh nemških držav. Za uresničenje evropske var-nosti bi bilo potrebno odpraviti vsa tuja oporišča na ozemljih drugih držav, ukiniti NATO in varšavski pakt, sprejeti učinkovite u-krepe za razorožitev in odstraniti jedrsko nevarnost Ceaucescu sodi, da Romunija in Jugoslavija lahko s skupnim sodelovanjem mnogo prispevata k ustvarjanju evropske varnosti. Poudaril je tudi napore Jugoslavije in Romunije za zagotovitev miru na Balkanu in odločnost Romunije zavzemata se za utrditev in razvoj odnosov miroljubnega sodelovanja med balkanskimi državami. B. H. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27, najnižja 20,3, ob 19. uri 20,6 stopinje, zračni tlak 1017,2 stanoviten, vlaga 85 odst., veter severovzhodnik 4 km na uro, nebo 8/10 poobJačeno, 0,4 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 18,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 29. maja MAJDA Sonce vzide ob 4.21 in zatone 00 19.44 — Dolžina dneva 15.23 — na vzide ob 5.18 in zatone ob 22.1». Jutri, ČETRTEK, 30. maja MILICA NEURADNI PODATKI DEŽELNEGA TISKOVNEGA URADA Objavljena imena izvoljenih svetovalcev in preferenčni glasovi slovenskih kandidatov V deželnem svetu bo ostalo 47 prejšnjih svetovalcev, 14 pa bo novih, med njimi Dušan Lovriha (KPl) in dr. Drago Štoka (LSS) Včeraj je oddelek za Informacije In dokumentacij e tiskovnega urada dežele Purianlje-Julijske krajine objavil neuradne podatke o deželnih volitvah, ki potrjujejo, kar smo že včeraj pisali o izvolitvi števila svetovalcev raznih strank, t. j. da Je bilo izvoljenih 29 demokristjanov 12, komunistov, 6 socialistov, en svetovalec Slov. skupnosti, 3 svetovalci PSIUP, en svetovalec P RI, 3 svetovalci Movimento FriuLi, 3 liberalci in 3 misovci. V deželnem svetu bo ostalo 47 prejšnjih svetovalcev, 14 pa bo novih. Za KPI so bili izvoljeni v tržaškem okrožju Antonio Cuffaro (6153 preferenčnih glasov), Dušan Lovriha (5317), Silvano Baoicchi (4.362), Arturo Calabria (2270). V volilnem okrožju Fulvio gomas (4.974) in Spartaco Zor-zenon (3.023), v videmskem okrožju Gdaoomo Pellegriind, Amaldo Bara-cetti, Antonio Moschiond in Arrigo Pascoiati, v pordenonskem okrožju Alvdse Ooghetto in Otello Bosari. Za PSU sta bila izvoljena v tržaškem okrožju Amaldo Pittoni (3893) in Giuseppe Dulci (3.473), v goriškem okrožju Cesare Deve-tag (4.521), v pordenonskem okrožju Bernardo Dal Mas in Fransesco De Carli, v tolmeškem okrožju pa Enzo Moro (čeprav so se včeraj razširili glasovi, da je izpadel, medtem ko v resnici ni bil ponovno Izvoljen deželni odbornik za industrijo Vittorino Marpdllerol. Za PS IUP so bili izvoljeni v goriškem o-krožju Rinaldo Rizzi, v pordenonskem okrožju Mario Bettoli in v videmskem Flaminio Quinto De Cecco. Za Krščansko demokracijo so bili izvoljeni v tržaškem okrožju Lu-lgi Masutto (5.966), Sergio Coloni (3.196), Teodoro de Rinaldini (4.781), Nereo Stopper (4.587) m Nico 16 Ramani (4.078); v goriškem okrožju Giovanni Cocianni, Antonio Tripand in Aleado Ginaldl, v videmskem okrožju Alfredo Berzanti, Antonio Comelli. Giacomo Romano. Alfeo Mizzau, Mario Virgolini, E-mllio Del Gobbo, Michelangelo Rito ezzi, Luigi De Biasdo, Gio Bata Metus, Emma Pittino in Giuseppe Urli, v pordenonskem okrožju Bruno Giust, Albino Cogo, Aldo Erman-no Rigutto, Balilla Fratini, Giovanni Vicario, Ultimo Beniamino Zanin in Rtno Bianchim, v tolmeškem o-krožju pa Secondo Libero Marti-nis, Salvatore Varisco in Mario Di Gallo. Za Slovensko skupnost je bil izvoljen v tržaškem okrožju dr. Drago Stoka (2409), za republikance v videmskem okrožju Vittorio D’Antorni, za PLI v tržaškem okrož. ju Sergio Trauner (3579) in Daniele Morpurgo (3.351) in v videmskem Rinaldo Bertoli, za MSI v tržaškem okrožju Alf to Morelli (4.049) in Ric-cardo Gefter Wondrich (2998), za Movimento Friuli v videmskem o-krožju Fausto Schiavi in Corrado Cecotto. Schiaivi je bil izvoljen tudi v tolmeškem okrožju in od njegove izbire bo odvisno ali ga bo nadome stil Gino Caporiaco iz Vidma ali Cornelia D’Agaro Cupin iz Toi-meča. Poleg seznama izvoljenih svetovalcev je zanimivo tudi koliko preferenčnih glasov so dobili neizvoljeni slovenski kandidati na listah raznih strank. Za kandidata na Goriškem objavljamo zadevne podatke na goriški strani, na Tržaškem pa so prejeli slovenski kandidati na listi KPI Ivan Godnič 484 preferenčnih glasov, Dušan Furlan 182, Slavo) jub Štoka 140, Franc Gombač 120 in Jelka Gerbec 98. Kandidati na listi PSU Lucijan Volk 560, Marino Bandi 159, Marija Gabrovec por. Pahor 94, na listi PSIUP Vito Jercog 37, Vladimir Mervič 11, na listi Slovenske skupnosti Ubald Vrabec 773, Avgust Sfiligoj 270, Janko Jež 71, Alojz Debeliš 49, Dušan Čeme 39, Alojz Španger 35, Milan Starc 35, Milan Sosič 24, Ema Ker-ševan 21, Edvard Bemhardt 17, Al bin Giorgi 16, Ivan Kralj 14, Savina Remec 14 in Marto Zahar 4 vsebujejo glasovnice v četrtek ob 10.30 v prostorih tržaške sodnije v sodni palači v pritličju, soba št. 116. Podatki, ki jih je objavil tiskovni urad dežele, so seveda točni, toda niso uradni, ker morajo proglasiti izide sodne oblasti. Včeraj je dal bivši predsednik deželnega odbora dr. Berzanti izjavo, v kateri pravi, da je prebivalstvo Furlanije-Julijske krajane s svojim glasovanjem izreklo zaupanje v deželno avtonomijo ter odobrilo in potrdilo politiko socialnega in gospodarskega razvoja, ki jo je dežela začela. To glasovanje pomeni spodbudo in podporo demokratičnim in deželno usmerjenim silam, naj nadaljujejo po svoji začeti poti. Ce se upošteva ostrina volilne kampanje, so volilni Izidi še toliko bolj pomembni. Čeprav niso bili socialisti navzoči v videmskem volilnem okrožju, je koalicija leve sredine zadovoljivo opravila svoj težki volilni izpit. V tem okviru pomeni pozitivno dej. stvo tudi uveljavitev KD, ki je tudi jamstvo za nadaljevanje politike sodelovanja v okviru leve sredine na deželni ravni, Stranke leve sredine so namreč ohranile zadostno večino, da bi lahko nadaljevale svojo dejavnost za uresničenje programskih osnov, postavljenih v prvih štirih letih. OB 100-LETNICI KMEČKE ČITALNICE Lepa uprizoritev otroške igre «V kraljestvu palčko v» v Skednju Nastopilo je 27 dečkov in deklie pred polno kinodvorano navdušenega občinstva V okviru jubilejnih prireditev, ki jih organizira odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju, je bila sinoči v kino dvorani v Skednju predstava Ribičičeve otroške igre «V kraljestvu palčkov». To je bila že druga prireditev v okviru proslav stoletnice. Prihodnja bo v nedeljo 16. junija, in sicer množični izlet Skedenj cev v Begunje. Tudi za sinočnjo predstavo je bila kino dvorana nabito polna občinstva, tako da za marsikoga ni bilo prostega sedeža. Hvaležno občinstvo, med katerim so bili zlasti otroci in mamice, je z dolgim aplavzom nagradilo male igralce, od kralja do palčkov in vil, ki so lepo podali vsak svojo manjšo ali večjo vlogo in tudi lepo zapeli. Nastopilo je skupno 27 dečkov in deklic, ki so jih vadili in pripravili za nastop Edvard Martinuzzi IZJAVE PO IZVOLITVI Novi deželni svetovalci Slovenca Dušan Lovriha (KPI) in dr. Drago Štoka (LSS) ter Arnaldo Pittoni (PSU) in inž. Antoni-no Cuffaro (KPI) so ob svoji izvolitvi dali naslednje izjave: kovnih in kulturnih organizacijah, ki se ukvarjajo s problematiko venske narodne skupnosti in bovtjo za njene pravice.* Dr. Drago Štoka (LSS) «Naj lepše se zahvaljujem vsem tistim volivcem, ki so glasovali za Slovensko skupnost in ki so mi dali preferenčni glas v tako velikem številu. Kar zadeva program mojega delovanja v deželnem svetu želim ponoviti tisto, kar sem takrat povedal že v pismu Slovencem pred volitvami, in kar sem izjavil takrat, ko me je občni zbor Slovenske skupnosti določil za nosilca liste. Po izvolitvi bom skušal po svojih skromnih močeh uresničevati ro gram Slovenske skupnosti za deže-lo. Na ta program se čutim vezane Dušan Lavriha (KPD 9a in. ga bom izvajal v korist vseh g-uw,,"u I'” Slovencev v naši deželi, ne glede «Za mojo izvolitev gre najprej priznanje in zahvala vodilnim organom tržaške avtonomne federacije KPI, ker so me izbrali za kandidata in že davno zagotovili mojo izvolitev. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem volivcem, ki so glasovali za KPI in s tem omogočili mojo izvolitev. KPI, zvesta svojim načelom internacionalizma in nekompromisni borbi za epakppravnpst ter nemoteni demokratični razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji, je■ na političnih volitvah izvolila slovenskega tovariša Albina šk?ri.w v. poslansko zborninco medtem ko sem bil izvoljen tudi jaz za deželnega svetovalca kot pripadnik slovenske manjšine. Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti, ni uresničila teženj, pričakovanj in želja prebivalstva v nobeni panogi javnega življenja, in to zaradi zgrešene politike odbora leve sredine. Vsled take politike tudi upravičene zahteve po enakopravnosti slovenske manjšine v deželi niso bile uslišane. Zaradi tega se zavedam velike in težke odgovornosti, ki stoji pred menoj, za uresničite» našega programa za popolno deželno avtonomijo, ki je predpogoj za gospodarski, socialni in kulturni razvoj dežele in seveda tudi Slovencev, ki njej živijo. V tej prizadevnosti ne bom sam, ampak bom imel podporo svetovalske komunistične skupine in vse KPI. Ker v deželnem svetu ne bo nobenega svetovalca slovenske narodnosti iz goriške in videmske pokrajine, se obvezujem, da si bom prizadeval za koristi in potrebe naših rojakov v omenjenih pokrajinah. Prepričan sem, da bom v svojem delovanju poleg pomoči KPI imel na njihovo politično pripadnost. Moj osebni program pa ima samo štiri črke: delo. Upam in prepričan sem, da me bo slovenska jaimost, ki jo bom sproti informiral, podpirala v vseh prizadevanjih za naše pravice in skupne koristi. Kdor bo imel pri deželni upravi kakšne o-sebne zadeve, bo našel pri meni vedno odprta vrata.» Arnaldo Pittoni (PSU) «Predvsem je naša dolžnost, da vzamemo na znanje skrčenje glasov socialistične stranke na zadnjih volitvah. To skrčenje se je posebno v Trstu uresničilo v omejenem obsegu, saj se je na primer pokazalo, da ni bil na deželnih'volitvah potrjen uspeh, ki so ga dosegli proletarski socialisti na političnih volitvah, kakor je tudi res, da je PSU z lahkoto ohranila svoja dva sedeža v deželnem svetu Vsekakor pa je skrčenje socialističnih glasov res- •»niiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHiKiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V Trstu bodo odprli zavoje, Iti I zaslombo pri vseh slovenskih stro- na zadeva, ki jo je treba proučiti s čutom odgovornosti. Samo delno se lahko to skrčenje pripisuje pomanjkljivostim notranje organizacije, ki so nastale po napredovanju združevanja. V resnici je skrčenje politično dejstvo, to jc posledica tega, da je politika levega centra oblede’a in doživela nazadovanje. Kot takšno je to vprašanje splošne politike in se tiče bodisi KD, ki se mora zavedati, da tako medla politika konec koncev šibi demokratične sile, kakor tudi KPI, ki mora vzeti na znanje pičlo politično težo svojih volilnih uspehov, to je dejstvo, da kritika «zmerne politike» ne more biti učinkovita, če jo n, spremijn nnlnrinarijn ustavne po- „„ litične demokracije. na stranka s čutom odgovornosti ponovno proučiti ne le splošni politični položaj marveč tudi svojo vlogo v tem položaju Ta proučitev mora biti toliko bolj resna, ker o-staja PSU ne le množična politična sila, marveč tudi neogibno potrebna politična sila za nadaljevanje leve sredine. To nadaljevanje seveda ne more biti samogibno in preprosto nadaljevanje sedanjega položaja. Zlasti v Furlaniji - Julijski krajini ostajajo socialisti tista sila, ki bo pogoj za vsako politiko demokratičnega in družbenega napredka. Zaradi odsotnosti svojih videmskih tovarišev se je povečala odgovornost tržaških socialistov, ki bodo zaradi tega okrepili svojo zavzetost. V zvezi z volilnim nazadovanjem PSU je treba še dodati, da to nazadovanje ni zavzelo takšnega obsega v okolici in v občinah, kjer živijo pretežno Slovenci. To pomeni, da so Slovenci razumeli politiko socialistov v deželi v zaščito interesov manjšine. Socialisti bodo nadaljevali to politiko, ki je ne terja le sedanji položaj, marveč tudi tradicija stranke.» Ing. Antonio Cuffaro (KPI) CE1 TRI TEDNE 20. JUBILEJNA PRIREDITEV Udeležba držav vzhodne Evrope na letošnjem tržaškem velesejmu Češkoslovaška, Poljska, Madžarska in Romunija so skupno rezervirale okrog 350 kv. m razstavnega prostora Cez tri tedne se bodo odprla vra. i 20. jubilejnega tržaškega vele-ejma. Posamezne razstave in spe-ializdrani odseki prireditve zadobi-ajo v teh dneh svojo dokončno bliko na papirju in v načrtih, v iričakovanju, da jih specializirano setoje pretvori v konkretne raasta-e tik pred slavnostnim odprtjem elesejma. To pot nas je zanimalo, kako se o letos odrezala vzhodna Evropa a sejmu. Ce upoštevamo posebej osedno Jugoslavijo, h kateri se bo-io še povrnili, bodo letos s tega »otročja prisotne štiri dežele, in icer Češkoslovaška, Poljska, Mad-arska in Romunija. Skupna raz-tavna površina, ki jo bodo zavze-e omenjene vzhodnoevropske de-ele, se bistveno ne razlikuje od Kvvršine, ki so jo najele lansko eto: okoli 350 kvadratnih metrov. Češkoslovaška bo nastopila v Pa-ačl narodov, kjer bo namestila več-o kolektivno razstavo na običaj-iem mestu v prvem nadstropju. Svoje sodelovanje so napovedala šte. dlna podjetja, med temi slovite irme kakor «Centrotex», «Jablonex», iMotokov)), «Strojexport», «Skoda-)xport», «Strodmport» in druga. Razstava češkoslovaškega blaga bo oblegala najrazličnejše industrijske jTodzvode, od porcelana in kristalnih izdelkov do prehrambenih pro-(avodov, od piva do tkanin, od strojev do izdelkov domače obrti. Pra- ško podjetje «Ldgna» pa bo na razstavi prikazalo zmogljivosti domače lesne industrije. Poljski poslovni krogi so prijavili dve podjetji, in sicer podjetje CIECH in podjetje PAGED. Seveda bosta ti dve podjetji prikazali na sejmu niz izdelkov in proizvodov številnih drugih domačih proizvajalcev, tako da se tudi v okviru razstave obeta marsikaj zanimivega. Prvo podjetje, namreč podjetje CIECH, bo sodelovalo na specializirani razstavi, ki je posvečena mehanski industriji: glavni poudarek njegovega sodelovanja pa bo posvečen prikazu ladijskih barv in podobnih izdelkov za pomorske dejavnosti. Podjetje PAGED bo seveda nastopilo v okviru lesnega sejma saj je to osrednje državno uvozno izvozno podjetje z lesnega področja. PAGED bo odprlo na razstavišču tudi posebno informativno pisarno, kjer bodo obiskovalci in poslovni ljudje prejemali pojasnila v zvez1 predvsem z lesno trge vino in industrijo. Razstava bo obsegala vrsto polizdelkov (vezane plošče, panel plošče, itd.) ter nekaj končnih izdelkov poljske lesne industrije. Tudi Madžari so najavili za letos nastop dveh velikih podjetij, in sicer podjetja Monlmpex in podjetja Nerimpex. Tudi v tem primeru velja, da bosta podjetji prikazali na sejmu zmogljivosti in izdelke cele vrste domačih prc-V •ihv-- Glavni poudarek madžarskega nastopa pa bo na prehrambeni industriji (likerji, vina, meso in mesni izdelki, itd.) ter na turizmu. Za turistično propagando bo namreč tudi pri Madžarih poskrbel poseben urad za informacije. Končno je treba omeniti še udeležbo četrte vzhodnoevropske države, namreč Romunije. Ta bo letos nastopila le na lesni razstavi. Podjetji Tehnoforestexport in Export-lemn sta skupno naročili nekaj nad 150 kvadratnih metrov razstavnega prostora v lesnem paviljonu. Tu bosta prikazali izbor polizdelkov in končnih izdelkov domače lesne Industrije, s posebnim poudarkom na pohištvu, ki ga Romunija namerava v prihodnjih mesecih izvažati na Zahod in predvsem na italijansko tržišče. Javno zborovanje KPI na Trgu Garibaldi V četrtek, 30. maja ob 20. uri bo na Trgu Garibaldi javno zborova nje Komunistične partije o izidih političnih in deželnih volitev. Govorili bodo: senator Paolo Šema ter inž. Antonino Cuffaro in Dn5m Lovriha, novoizvoljena dežel- (režija in scena), Marta Volkova (asistent režije), prof. Erminij Ambrozet (glasbena spremljava) in Anica Zerjalova (koreagrafija). V igri so se odlikovali zlasti norček (Melita Valli), prva vila (Mojca šiškovič), kralj palčkov (ftobert Klobas) in Anica (Milena Vrabec). Verjetno bodo otroško igro «V kraljestvu palčkov«, ki je odraslim sinoči obudila spomine na srečna otroška leta, ponovili v Kulturnem domu za šolsko deco. To željo so mnogi izrazili sinoči po predstavi v Skednju. Začasen odvzem vozniških dovoljenj Pristojne prefekturne oblasti so v aprilu v smislu čl. 91 cestnega zakonika začasno odvzele vozniška dovoljenja petim osebam, ki so povzročile prometne nesreče s' hudimi ali tudi smrtnimi posledicami za povožene. Te osebe so: Gior-gio Gagliardo za 24 mesecev, Gio-varmi Coslovich za 12, Alfredo Dus. si za 6, Luigi Vascotto za 6 in Adriano Štolfa za 3 mesece. Razen tega so preklicali veljavnost 18 vozniških dovoljenj zaradi nesposobnosti lastnikov za vožnjo, tri vozniška dovoljenja pa so začasno odvzeli, ker njih lastniki niso pravočasno opravili pregleda za ugotovitev njih psihofizičnih rekvizitov za vožnjo. Izlet z ladjo po Tržaškem zalivu se je včeraj nesrečno končal za 17-letno študentko Nacijo Schrom, ki stanuje v Ul. Battera 20. Okrog 10.30 je dekle na pomolu pri ribjem trgu stopila na ladjo «Ambria-bella», nato pa se je, komaj se je ladja odmaknila od pomola, namenila v prostore za potnike. Ko pa je stopila skozi vrata, je z grivo močno butnila v zgornji del vrat ter se ranila po čelu. Ladjo so takoj ustavili, dekle pa so z rešilnim avtom Rdečega križa, ki je kmalu prihitel k pomolu, odpeljali v splošno bolnišnico. Zadnje predavanje v Slovenskem klubu «Sdnočnje predavanje v Gregorčičevi dvorani. Iti je bilo zadnje v letošnji sezoni, je Slovenska klub posvetil Romuniji. Dr. Ksenija Levak in prof. Gojmir Budal sta pred zvestimi prijatelji kluba opisala izlet, ki sta ga opravila letos poleti o tej zanimivi, čeprav pri nas bolj malo znani deželi. Najprej je prof. Budal v kratkih obrisih podal zemljepisno in gospodarsko sliko države, nato pa je dr. Levakova pokazala številne barvne diapozitive, ki jih je posnela na potovanju. Na koncu je pokazala še nekaj posnetkov iz Istanbula. Predsednik Slovenskega kluba se je zahvalil predavateljema za prijeten večer, ki je bil pravzaprav le dopolnilo člankom o Romuniji, ki jih je dr. Levakova priobčila v našem listu. Po predavanju je prestavndk SK Egon Kraus v imenu odbora in obiskovalcev čestital predsedniku dr Turini ob njegovi šestdesetletnici ter mu izročil priložnostno darilo. Nemški prevozniki na obisku v Trstu Včeraj je z lastnim avtobusom dopotovala v naše mesto večja skupina nemških gospodarskih izvedencev s področja prevozništva in embalaže. Gre za skupino podjetnikov, ki jih vodi frankfurtski sodelavec tržaške trgovinske zbornice dr. Hackermann, in ki se udeležujejo strokovno-poučnega izleta v o-kviru dejavnosti Instituta za racionalizacijo zahodnonemškega gospodarstva. Nemški gospodarstveniki se bodo zadržali v našem mestu tri dni. Včeraj so si v spremstvu zborničnega funkcionarja dr. G. Tamara v dopoldanskih urah ogledali tržaško pristanišče, popoldne so stopili na ladjo «Stelvio», ki pripada družbi «Adriatica», v večernih urah pa so obiskali še podjejte «Parisi». Na včerajšnjem obisku na ladji «Stelvio», ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki tržaških in deželnih poslovnih krogov, se je razvil živahen razgovor o nakladanju in razkladanju blaga z ladij v pristaniščih ter o sodobnih načinih embaliranja blagovnih pošiljk. Slovensko prosvetno društvo «TABOR» OPČINE priredi danes, 29. t. m., ob 21. uri v Prosvetnem domu zanimiv večer Spored: 1. Predavanje in slike o starih OPČINAH (prof. I. Sosič) 2. Nekaj besed o 100-letnici Slovenske čitalnice na OPČINAH (M. Kapelj) 3. Filmi o letošnji pustni povorki. Vstop prost! VABLJENI Prosvetno društvo IVAN CANKAR priredi v društveni dvorani v četrtek, 30. maja ob 20.30 zanimivo predavanje, ki ga bo imel Ecio Jazbec namestnik direktorja radia Koper, o temi «KAJ SE DOGAJA V SOCIALISTIČNIH DEŽELAH IN DRUGA AKTUALNA VPRAŠANJA SOCIALISTIČNEGA SVETA«. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji! Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii ■iiiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiimifiiiiiimiiiiMiiiiiiiimmiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MILJO 01) OBALE PRED KOPALIŠČEM «FERKOVIAHIO» Ranjen mladenič v morju zaradi eksplozije v čolnu "TaKoj po "eksploziji"' se je motorni čoln potopil, ranjenega mladeniča pa je rešil iz valov neki zdrav, nik. ki je takrat plul v bližini s svojim čolnom «Nedeljsko glasovanje na deželnih volitvah je obnovilo in okrepilo uspeh, ki ga je dosegla KPI 19. maja. V Trstu se ni le utrdilo naše napredovanje (6.000 glasov več kakor na volitvah leta 1966, ki so bile zadnje upravne volitve), marveč smo po komaj sedmih dneh zaznamovali znatno izgubo glasov Krščanske demokracije in hkrati nadaljnje znižanje glasov desničar sklh strank in same združene socia listične stranke. Odmevi in razvoj Izidov vsedržavnih političnih volitev pomenijo obsodbo leve sredine in odpirajo možnost za spremembo političnega položaja v državi. V Trstu smo šli na volitve s poudarjanjem potrebe nujnosti te spremembe za prerod samega mesta, za rešitev hudih gospodarskih in socialnih vprašanj in za uveljavitev ustavnih pravic vseh državljanov in slovenske manjšine še posebej. Izidi nam dajejo prav in nas spodbujajo, da nadaljujemo bitko še z večjo silo. Okrepitev komunistov v izvoljenih svetih zagotavlja skupno z očitno borbeno voljo delavcev in študentov našega mesta in države ugoden izid tega boja. Menimo, da bo sijajna uvelja. vitev KPI okrepila našo pobudo in ojačila našo stranko ter da mora to služiti razširitvi stikov z vsem istalijansklm in slovenskim prebivalstvom teh krajev, z delavci, s kulturniki, z mladino, katerim smo dolžni tako velik delež svojega u-spsha.» Neljuba nezgoda, ki bi se lahko tragično zaključila, se je pripetila včeraj 26-letnemu študentu Marinu Narduzziju iz Benetk - Sestriere, Ul. S. Marco 2865. Da bi izkoristil poletni dan se je mladenič zgodaj zjutraj s svojim motornim čolnom podal na izlet po našem zalivu. Nekaj ur je že zadovoljno križaril po morju, ko mu je naenkrat eksplodiral motor, ko je bil približno miljo daleč od brega v bližini kopališča «Ferroviario» Eksplozija je povzročila široko luknjo na dna čolna, ki se je kmalu pogreznil v valove. Študent, ki se je pri eksploziji hudo opekel po levi roki, je pravočasno skočil v vodo in začel plavati proti precej oddaljenemu bregu, ko ga je opazil zdravnik dr. Guildo Ravalico iz Ul. del-1’Eremo 12, ki se je s svojim motornim čolnom peljal v bližini. Zdravnik je zapeljal do študenta ter ga potegnil na čoln, nato pa ga pospremil do pomola «F.lIi Ban-diera«. Tu so Narduzzija položili v rešilni avtomobil finančne straže ter ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili opekline I. stopnje po levi roki, udarec po hrbtenici, (ki si ga je verjetno prizadejal pri skoku iz čolna) ter znake premraženja zaradi precej dolgega časa, ki ga je prebil v vodi. študenta so pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer bo okreval v desetih dneh. Pet ranjenih pri trčenju avtov Pri čelnem trčenju med fiatom 500 in fiatom 850, do katerega je prišlo včeraj popoldne v Istrski u-lici v višini hišne številke 172, so se tri osebe laže ranile in so se morale zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico. 22-letni Massimo Mari iz Ul. Boccherini 3 in njegov sostanovalec 46-letni Erminio Catal-di, ki sta bila v fiatu 500, bosta na nevrokirurškem oddelku okrevala v enem tednu, medtem ko so vozniku fiata 850, 23-letnemu Robertu Terdanu, nudili prvo pomoč. 24-letni Giorgio Noatig iz Ul. Giu-liani 23 in 22-letni Sergio Avian iz Ul. Paduina 11 bosta morala nekaj dni preležati na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice, ker sta včeraj popoldne s fiatom 500, v katerem sta se peljala po Ul. Caprin. trčila v zadnji del avtomobila, ki ga je vozil 25-letni Domenico Curci iz Ul. S. Giacomo in Monte 13. Slednji je pri trčenju ostal nepo škodovan. K?; 5 V petek, 31. t. m. bo v mali dvorani Kulturnega doma TRIKOTNA MIZA razgovor med absolventi, delodajalci in profesorji o problemih mladega človeka v službi. Začetek ob 20.30. V soboto, 1. junija bo v Bo-ljuncu ob 17. uri nogometna tekma med absolventi trgovske akademije in dijaki istega zavoda. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 30. maja ob 20.30 predavanje z diapozitivi o temi ZGODOVINSKI SPOMENIKI SLOVENSKE ISTRE Predaval bo prof. JANEZ KRAMAR, ravnatelj koprskega muzeja. ALPINISTIČNI ODSEK V petek, 31. maja ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval dr JOŽE ANDLOVIČ O PRVI POMOČI V GORAH Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi z naših gora. Vabljeni ! Šolske vesti Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za Javno vzgojo podaljšalo do 15. junija tl. rok za vložitev prošeni za poverjena In suplentska mesta na osnovnih šolah za šolsko leto 1968/1969. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 1. junija ob 21. uri v Kulturnem domu zabavno glasbeno prireditev V RITMU MLADOSTI Zabavali nas bodo: orkestri 5 FANS — MLADI LEVI — CARAVELLE — pevci Irena KOHONT — Lidija KODRIČ — Lado LESKOVA« ter BALETNA SKUPINA -Tone FORNEZZI — Ivan PODGORELEC. Vstopnina: parter 1000 in 800, balkon 500. Rezervacija in prodaja vstopnic od srede naprej v Tržaški knjigarni. Gledaljšča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za 13. cert spomladanske simfonične sezon ■ ki bo danes, 29. tm. ob 21. uri. Namesto poljskega dirigenta J®1*! ja Semkovva, ki je nenadoma j bo orkester gledališča Verdi «■•-» B Ferrucclo Scaglia, program pa bo ■ sicer-oda!" temu ostal nespremenjen, in s'c|nj Durante — Sesti Koncert za 8°“a K| orkester (novo za Trst); LutoslaWS — Žalna muzika za godala (novo Trst); Von Einem — PhlladeiPri Symphony (novo za Trst): Cajkovs — Peta simfonija. Slovensko gledališče , Danes 29. maja ob 20. uri Upri*? , komedijo «Jajce» v gledališču Tart_ v Piranu. — V četrtek, 30. maJa.|i0 16.30 in ob 20. uri uprizori kome" J «Jajce« v Kopru. NATURA VIVA - TRŽAŠKI EXOf^ RIUM - Drev. XX. septembra 31/»' , Najslikovitejši Exotarium v [ta Zadnje pošiljke: armadil. veliki '» , Jana. orel, dve veliki rdeči Pap 1 ara, dva čopasta škorca, razne tr ske ptice, razne ribe tropskih moiJ- Kiniv Nazionale 16.00 «La leggenda dl K bo». Barvni film W. Dtsneya. risanka «Canta, fischia e balla*-Excelsior 16.00 «La porta sbarrata^j Technicolor. Prepovedan rI’laa pod 18 letom. Fenlce 16.00 «La lama ne! corpo»-Berger, May Yung. Technicolof- , Eden 16.30 «Helga». rt. Gassman. Mondrv Technicolor .... Grattaclelo 16.00 «lo ed una doo» Prepovedano mladini pod 18. le 1(|j Hitz (Ulica San c rancescu štev 16.00 «Ii dolce corpo di Deb°rlij. C. Baker. J. Sorel Prepovedan w dinl pod 18. letom. Alabarda 16.00 «11 pianeta delle Sc mie». Charlton Heston. Colorsc®» Fllodrammatico 16.30 «Ue grandi canze«. Louis De Funes. Tech11 'or net Moderno lb.00 «La notte t ’ rubare«., C Spaak. C. Leroy. "e nicolor. Zadnji dan. Aurora 16.00 «11 nostro agente s sablanca«. L. Jeffrles. Colorschv^ Cristallo 16.30 »Benjamin«. Techn ^ lor. Prepovedan mladini pod rito m Garibaldi 16.30 «La 7. alba«. W. H®*' den, Capuclne. Technicolor. , „ Capitol 16.00 «La morte ha fatto 1 vo» Gina Lollobrigida. ^ Impero 16.30 «Violenza per una naca«. rt. Schiafflno. Technicolor t Vittorio Veneto 16.00 «1 talian Se^ v Service« Nino Manfredi. Techn lor Te. Astra 16.00 «Krlminal». J. Saxoh. chnicolor. Jutri «Operazione Cr bow». j j Ideale 16.00 «L'uomo che vletiehf2. lontano«. R. VVough, H. SahCh Sledi Topoiino. Abbazia 16.00 «Sinfonia dl Suer,cV e Heston. Maria Schell. Techn11 lor. Razna obvestila . / K«*1" iiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii||||||||iiitii,iil|j||||il|||||||||l|||||iiiiiiiiil|l||im,l,umu,, llmi mnu,,,,,,,,, POMIRJUJOČE SPOROČILO DEŽELNIM UPRAVITELJEM Država bo v celoti nosila breme stroškov za avtocesto Videm-Trbiž To važno prometno žilo so vključili v program avtocest IRI Pred kratkim smo prisostvovali odprtju novega kratkega odseka avtoceste Trst . Benetke od Latisa. ne do Portogruara. Odprtje je bilo zelo slovesno in vsi govorniki od predsednika družbe «Autovie Venete« do deželnega predsednika in ministra Tolloya, so tedaj še posebno poudarili, da je treba že sedaj misliti na gradnjo nove avto ceste Videm . Trbiž, se pravi široke in sodobne cestne zveze med celotnim italijanskim avtocestnim omrežjem in srednjo ter vzhodno Evropo. Ob tej priložnosti so vsi govorniki dokazali koristnost te nove avtoceste, zlasti še zaradi dej. stva. ker Avstrijci že gradijo avtocesto proti trbiški meji. Sedaj se pa zdi, da se bo le kaj premaknilo in da bodo v Rimu poskrbeli, da bo avtocesta Videm-Trbiž prišla vsaj v seznam in program avtocest, ki jih bo IRI zgradila v prihodnosti. Nedavno je predsednik vlade Moro sporočil predsedniku deželne uprave Ber-zantiju, da je vlada vključila v program avtocest IRI tudi avto cesto Videm - Trbiž. V brzojavki, ki jo je Moro poslal Berzantiju je rečeno, da bodo program za nove avtoceste, v katerega so vključili tudi avtocesto Videm - Trbiž, v kratkem predložili pristojnim organom, da načnejo zadevni postopek na osnovi zakona štev 381 od 28. marca letos. Podobna zagotovila sta poslala deželni upravi tudi ministra za jav. na dela Mancini in za proračun Pieraccini, ki sta povedala, da bo nov program za avtocesto kmalu predložen v razpravo in odobritev medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje. Stroški za novo avtocesto Videm - Trbiž bodo v celoti v breme države, ker bodo zelo visoki zaradi gradnje na goratem področju. Ta zagotovila so vsaj za sedaj nekoliko pomirila zaskrbljenost, ki je vladala v deželnih krogih še do nedavnega, ko nihče ni hotel v Rimu ničesar slišati o tej avtocesti. Avtocestna povezava Trbiža z avtocestnim sistemqm v Avstriji, ki sega ali bo v kratkem spgalo globoko v srednjo ln vzhodno Evropo, z avtocesto Trst Benetke in s celotnim avtocestnim sistemom Padske nižina, je izredno velikega gospodarskega pomena za našo deželo. Hkrati pa je zelo velikega pomena za tržaško pristanišče in za turistični razvoj. S to avtocesto bosta Trst in Videm vključena in neposredno povezana z najvažnejšimi gospodarskimi središči v Italiji in v zaledju. Zato bo nova avtocesta, ko bo zgrajena, predstavljala enega najvažnejših dosežkov deželnega gospodarskega načrta. Nesreči na delu 26-letni Gianni Zanchin iz S. Do-nš del Piave, Ul. Noventa 24, se je včeraj ponesrečil na delu na pomolu 7 novega pristanišča. Zaposlen pri podjetju «Soled», je okrog 13.30 odikladal z nekega kupa kovinske obroče, ko je eden od teh padel nadenj ter ga ranil po bradi in udaril po prsih. Njegovi kolegi so na kraj nesreče poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa, s katerim so ponesrečenca pospremili v splošno bolnišnico. Približno dvajset minut pozneje je prišlo do podobne nesreče na železniški postaji, kjer se je poškodoval 38-letni delavec Carlo Mar-chetto iz S. Michele pri Tilmentu, Ul. Cave Nuove 35. Pri prestavljanju lesenega kola se je ranil v levo stopalo, da so ga morali z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Tu se bo moral na I. kirurškem oddelku Kolesar trčil v vrata ustavljenega tovornjaka 19-letni Marino Dazzara z Lonjer-ske ceste 175-1 se je sinoči peljal s kolesom po Ul. Palestrina, ko je trčil v vrata ustavljenega tovornjaka, ki jih je bil šofer, 45-letni Fulvio Godelli, nenadoma odprl. Ko lesar je zgubil ravnotežje in se prevrnil na cesto, kjer ga je povozil fiat 500, ki ga je vozila 21-letna Oli-via Glavina iz Doline. Ponesrečenca so z rešilnim avtom RK odpeljali s splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 6 dneh zaradi uradcev po čelu, rokah Ir nogah. Tržaški filatelistični klub «L. *-jtr bo imel danes, 29. maia redni se5j|) nek od 19. do 20. ure, v pr°stff kluba. Ulica de) Montecchl 6. Srečanje idrijskih realčanov. 0, bivše Idrijske realčane obvešial,||, da se bomo tudi letos srečali Pr' w krofih in to v sonoto, 1. junij*' ^ kor običajno ob 19. url v’ hotelu , nos«. Tržačanom, ki nimajo s ytč-prevoznega sredstva, svetujemo a ,5, buse, ki odhajajo Iz Trsta ob ^ 13. in 15. uri proti Ljubljani ln1 ,c1|. bijo zvezo za Idrijo v Dol. Lo8a‘ Prosvetno društvo Slavec °r žira v nedeljo, 2. Junija izlet * glit tobusl v Kobarid, na grob SaoVtC Gregorčiča k Sv. Lovrencu, v ter v Trento k Izviru Soče. VPis«v4 nje v Rlcmanjih v gostilni DfU do 26. tm. f V nedeljo, 16. junija priredi °» v za proslavo stoletnice čltaln|c' f> Skednju Izlet v Begunje. PrUa.v%IK Izlet se sprejemajo vsak de % v (razen sobote) od 20 30 do 31 prostorih prosv. društva v s SPDT priredi v nedeljo, 16-izlet z avtobusom v Trnovski * in na Goliake Izletnike bo iso-ljal orof Tone Vraber, ki bo val alpsko Iri mediter 'ko 0°Gtjicl Vpisovanje do 13. Junija v U Geppa 9/11. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK*^ Dne 28. maja 1968 se Je V ^ rodilo 19 otrok, umrlo pa Je " rlu UMRLI SO: 57-letna Maria Da',c por. Rebek, 52-ietna Antonia ta,l]| tl vd. Stulle, 52-letna Mara Be‘gi vich, 87-ietna Letizia Biondo v»Vel sl ,91-letna Anna Gajarini vd. y 81-letmi Luigi Attarz, 75-letna l“a tureili. DNEVNA SLUŽBA LEKAB^ (ort 13 do 16. ure) .$■ Ur Umemer, Ul, Gluha 14. 111, l.aigo Soriniuo 4 1NAM Al y j/r Trg Oberdan 2. U Ambrosl, “*• rutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) f, AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoh Clpolla, Ul. Belpogglo 4. March10'|rj-Ginnastica 44 Mlani, Drevored mare 117 (Barkovlje). Izidi deželnih volitev v tržaškem in gorišhem okrožju KPI — Komunistična partija Italije MSI — Italijansko socialno gibanje NR — Nova republika PLI — Italijanska liberalna stranka PRI — Italijanska republikanska stranka PSIUP — Socialistična stranka proletarske enotnosti KD — Krščanska demokracija PSU — Združena socialistična strarka SS — Slovenska skupnost MIT — Tržaško indipendentistično gibanje PDIUM — Monarhisti Staro mesto Volišče 1 — Ridotto Verdi KPI 58, MSI 62, NR 2, PLI 51, PRl 19, PSIUP 11, KD 186, PSU 46, Ss 4, MIT 13, PDIUM 7. Volišče 3 — Strokovna trg. šola £PI 91, MSI 87. NR 0, PLI 55. PRl 15, PSIUP 14, KD 204, PSU 40, Ss 1, MIT 15. PDIUM 7. Volišče 5 — Strokovna trg. šola Pl 122, MSI 62, NR 3, PLI 16, PRl 8, PSIUP 18, KD 175, PSU 43. 2, MIT 7, PDIUM 22. Volišče 6 — Strokovna trg. šola RPI 138, MSI 65, NR 0, PLI 27, PRI 15, PSIUP 25, KD 157, PSU 67, Ss 2, MIT 14, PDIUM 6. Volišče 8 — Otroško zah. Toti RPI 104, MSI 66, NR 2, PLI 35, PRI 18, PSIUP 15, KD 223, PSU 59, Ss 3, MIT 29, PDIUM 4. Volišče 10 — Otroško zab. Toti RpI 135, MSI 43, NR 0, PLI 33, PRI 17, PSIUP 7, KD 226, PSU 47, SS 9, MIT 18, PDIUM 0. Volišče 13 — Strokovna trg. šola RpI 83, MSI 75, NR 0, PLI 87, PRI 24, PSIUP 22, KD 191, PSU 59, 88 10, MIT 9, PDIUM 4. Volišče 294 — Os. šola R. Manna RpI 46, MSI 42, NR 0, PLI 70, PRI 19, PSIUP 1, KD 160, PSU 42, 8s 10, MIT 9, PDIUM 2. Novo mesto .Volišče 11 — Sred. šola Brunner TpI 67, MSI 84, NR 4, PLI 85, PRI 33, PSIUP 11, KD 212, PSU 64, Ss U, MIT 21, PDIUM 6. .kolišče 14 — Sred. šola Benco ?pI 37, MSI 41, NR 0, PLI 55, PRI 13, PSIUP 8, KD 147, PSU 53, 8S 4, MIT 16, PDIUM 4. Volišče 15 — Sred. šola Benco £Pl 58, MSI 61, NR 0, PLI 73, PRI 3, PSIUP 8, KD 182, PSU 39, 8S 9, MIT 9, PDIUM 3. v Volišče 16 — Sred. šola Benco bpl 58, MSI 70, NR 1, PLI 93, ?Rl 15, PSIUP 8, KD 191, PSU 37. 21, mit 5, PDTUM 2. -Volišče 18 - Sred. šola Benco £Pl 71, MSI 83, NR 1, PLT 71 £Rl 15, PSIUP 7, KD 160, PSU 44, S 2. MIT 4, PDTUM 4 . Volišče 2« — Licej D. Alighieri 51, MSI 98, NR 3, PLI 112 7, PRI 6, PSIUP 16, KD 110 PSU 50, SS 25, MIT 16, PDIUM 1 Vol 251 — Sr šola Codrrmatz KPI 121, MSI 54, NR l PLI P2 PRI 16. PSIUP 16, KD 301, PSU 95, SS 19, MIT 15, PDIUM 1. Vol. 252 - Otr. zab. Nordio KPI 212, MSI 36, NR 1. PLI 19, PRI 13, PSIUP 16, KD 128, PSU 54, SS 10, MIT 11, PDIUM 2. Vol. 253 — Otr. zab. Nordio KPI 116, MSI 87, NR 6, PLI H9, PRI .33, PSIUP 15, KD 214, PSO 64, SS 3, MIT 13, PDIUM 2. Vol. 254 - Otr vrtec FIdera KPI 95, MSI 62, NR 2, PLI 88 PRI 18, PSIUP 7, KD 221, PSU 86, SS 8, MIT 10, PDIUM 2. Vol. 313 — Otr. vrtec Caravaggio KPI 154, MSI 53, NR —, PLI 30, PRI 23, PSIUP 14, KD 202, PSU 96, SS 12, MIT 10, PDIUM 5. Vol. 317 — Osn. šola Filzl KPI 8, MSI 13, NR —. PLI «, PRI 1, PSIUP 1, KD 163, PSU 9, SS —, MIT 2, PDIUM —. (Nadaljevanje na 4. strani) Izidi deželnih volitev v tržaškem in goriškem okrožju (Nadaljevanje s 3. strani) Vol. 331 — Bolnišnica KPI 34, MSI 9. NR 4, PLI 9, PRI 4, PSIUP 6. KD 93, PSU 11, SS 3, MIT 3, PDIUM 1. Vol. 332 — Bolnišnica KPI 24, MSI 20, NR 3, PLI 10, PRI 4, PSIUP 6, KD 277, PSU 12, SS 7, MIT 6, PDIUM 4. Vol. 336 — Osn. šola Filzi KPI 153, MSI 63, NR 2, PLI 44, PRI 13, PSIUP 17, KD 138, PSU 75, SS 15, MIT 17, PDIUM 1. Vol. 353 — Sr. šola Codermatz KPI 72, MSI 69, NR —, PLI 70, PRI 20, PSIUP 10, KD 222, PSU 90, SS 8, MIT 9, PDIUM —. Vol. 357 — Osn. šola Grego KPI 194, MSI 72, NR 3, PLI 28, PRI 14, PSIUP 24, KD 242, PSU 45, SS 7, MIT 10, PDIUM 2. Vol. 360 — Umobolnica KPI 14, MSI 5, NR 1, PLI 6, PRI 2, PSIUP 3, KD 23, PSU 3, SS 1, MIT —, PDIUM —. Greta Vol. 275 — Vrtec Sv. Fortunat KPI 100, MSI 35, NR 1, PLI 22. PRI 11, PSIUP 12, KD 199, PSU 72, SS 11, MIT 14, PDIUM 2. Vol. 276 — Osn. šola Sal. Greta KPI 115, MSI 46, NR 1, PLI 35, PRI 17, PSIUP 19, KD 210, PSU 63, SS 14, MIT 11, PDIUM 2. Vol. 277 — Osn. šola Sal. Greta KPI 116, MSI 52, NR 2, PLI 51, PRI 12, PSIUP 12, KD 210, PSU 96, SS 30, MIT 26, PDIUM 6. Vol. 278 — Vrtec Ul. Boveto KPI 160, MSI 13, NR 0, PLI 31, PRI 4, PSIUP 6, KD 54. PSU 44, SS 25, MIT 23, PDIUM 2. Vol. 299 — Osn. šola Sal. Greta KPI 126, MSI 61, NR 6, PLI 69, PRI 19, PSIUP 15, KD 169, PSU 62, SS 11, MIT 29, PDIUM 3. Vol. 304 — Osn. šola Sal. Greta KPI 124, MSI 84, NR 1, PLI 44, PRI 20, PSIUP 7, KD 174, PSU 72, SS 12, MIT 23, PDIUM 5. Vol. 337 — Osn. šola Sal. Greta KPI 165 MSI 52, NR 3, PLI 37, PRI 19, PSIUP 12, KD 255, PSU 95, SS 16, MIT 20, PDIUM 2. Vol. 343 — Osn. šola Battistig KPI 58, MSI 30, NR 2, PLI 104 PRI 24, PSIUP 16, KD 160, PSU 48, SS 41, MIT 30, PDIUM 1. Rocol Vol. 26. — Osn. š. Ul. Gaspardis KPI 117, MSI 62, NR 2, PLI 54, PRI 26, PSIUP 2, KD 207, PSU 80, SS 14, MIT 6, PDIUM 5. Vol. 35 — Sr. šola Ul. Revoltelia KPI 95, MSI 67, NR 0, PLI 89, PRI 34, PSIUP 13, KD 212, PSU 90, SS 12, MIT 14, PDIUM 3. Vol. 84 — Sr. šola v Ul. Donadoni KPI 77, MSI 47, NR 1, PLI 35, PRI 13, PSIUP 9, KD 105, PSU 32, SS 2, MIT 16, PDIUM 0. Volišče 102 — Osn. šola Roc. cesta KPI 97, MSI 46, NR 2, PLI 43, PRI 14, PSIUP 12, KD 121, PSU 28, SS 2, M-IT 14, PDIUM 1. Volišče 111 — Otr. vrtec Rocol KPI 133, MSI 26, NR 1, PLI 37, PRI 17, PSIUP 15, KD 170, PSU 68, SS 24, MIT 9, PDIUM 1. Volišče 215 — Otr. vrtec Rocol. KPI 208, MSI 30, NR 3, PLI 34, PRI 27, PSIUP 16, KD 175, PSU 54, SS 50 MIT 23, PDIUM 1. Volišče 216 — Otr. vrtec Rocol KPI 199, MSI 81, NR 0, PLI 28, PRI 26, PSIUP 20, KD 196, PSU 80, SS 7, MIT 17, PDIUM 3. Volišče 217 — Osn. šola Rocol KPI 97, MSI 80, NR 4, PLI 77, PRI 15, PSIUP 17, KD 220, PSU 62, SS 16, MIT 10, PDIUM 1. Volišče 218 — Osn. šola Rocol KPI 136 MSI 88, NR 2, PLI 78, PRI 33, PSIUP 16, KD 180, PSU 96, SS 11, MIT 22, PDIUM 5. Volišče 219 — Osn. šola Rocol KPI 82, MSI 73, NR 5, PLI 93, PRI 19, PSIUP 16, KD 215, PSU 93, SS 10, MIT 26, PDIUM 1. Volišče 220 — Otr. vrtec Rocol KPI 73, MSI 47, NR 2, PLI 97, PRI 24, PSIUP 113, KD 195, PSU 63, SS 12, MIT 14, PDIUM 1. Volišče 221 — Osn. š. S. Slataper KPI 191, MSI 20, NR 1, PLI 28, PRI 10, PSIUP 16, KD 166, PSU 53, SS 12, MIT 29, PDIUM 1. Volišče 222 — Osn. š. S. Slataper KPI 214, MSI 35, NR 3, PLI 26, PRI 11, PSIUP 16, KD 169, PSU 46, SS 21, MIT 26, PDIUM 0. Volišče 223 — Osn. š. F. Carniel KPI 120, MSI 91, NR 2, PLI 71, PRI 23, PSIUP 14, KD 208, PSU 53, SS 0, MIT 11, PDIUM 1. Vol. 224 — Otr. zab. G. Padovan TCPI 53, MSI 74, NR 3, PLI 86, PRI 30, PSIUP 7, KD 215, PSU 74, SS 9, MIT 9, PDIUM 1. Vol. 225 — Otr. zab. G. Padovan KPI 145, MSI 91, NR 0, PLI 73, PRI 24, PSIUP 9, KD 193, PSU 83, SS 13, MIT 18, PDIUM 3. Vol. 226 — Otr. zab. G. Padovan KPI 98, MSI 86, NR 3, PLI 113, PRI 27, PSIUP 15, KD 214, PSU 68, SS 16, MIT 21, PDIUM 1. Vol. 227 — Otr. zab. G. Padovan KPI 117, MSI 38, NR 2, PLI 44, PRI 12, PSIUP 21, KD 168, PSU 87, SS 7, MIT 32, PDIUM 1. Vol. 228 — Osn. šola F. Carniel KPI 57, MSI 44, NR 0, PLI 52, PRI 24, PSIUP 9, KD 158, PSU 77, SS 6, MIT 9, PDIUM 3. Vol. 323 — Sr. šola Ul. Revoltelia KPI 88, MSI 91, NR 2, PLI 107, PRI 23, PSIUP 17, KD 209, PSU 80, SS 19, MIT 18, PDIUM 2. Vol. 335 - Otr. vrtec Ul. Marchesetti KPI 84, MSI 62, NR 2, PLI 30 PRI 17, PSIUP 18, KD 340, PSU 39, SS 3, MIT 10 PDIUM 3. Vol. 341 — Osn. š. Ul. Marchesetti KPI 56, MSI 27, NR 0, PLI 13, PRI 28, PSIUP 5, KD 108, PSU 45, SS 1, MIT 7, PDIUM 1. Vol. 352 - Otr. vrtec Ul. Marchesetti KPI 146, MSI 66, NR 4, PLI 48, PRI 17, PSIUP 23, KD 179, PSU 90, SS 12, MIT 16 PDIUM 4. Kjadin Volišče 28 — Osn. šola A. Padoa KPI 152, MSI 58, NR 3, PLI 49, PRI 14, PSIUP 24, KD 195, PSU 55, SS 8, MIT 13, PDIUM 3. Volišče 229 — Licej F. Petrarca KPI 83, MSI 71, NR 1, PLI 100, PRI 22, PSIUP 16, KD 220, PSU 82, SS 12, MIT 18, PDIUM —. Vol. 230 — Osn. š. U. Gaspardis KPI 107, MSI 54, NR 3, PLI 66, PRI 23, PSIUP 13, KD 213, PSU 62, SS 17, MIT 17, PDIUM 4. Volišče 231 — Licej F. Petrarca KPI 60, MSI 71, NR —, PLI 66, PRI 21, PSIUP 18, KD 190, PSU 62, SS 17, MIT 17, PDIUM 4 Volišče 232 — Licej F. Petrarca KPI 43, MSI 57, NR 4, PLI 108, PRI 25, PSIUP 8, KD 176, PSU 42, SS 21, MIT 22, PDIUM 3. Volišče 233 - Osn. š. A. Padoa KPI 127, MSI 54, NR 1, PLI 64, PRI 21, PSIUP 13, KD 183, PSU 72, SS 13, MIT 25, PDIUM 3. Vol. 234 — Otr. vrtec Ul. Archi KPI 92, MSI 52, NR 3, PLI 86, PRI 33, PSIUP 14, KD 185, PSU 79, SS 13, MIT 23, PDIUM 2. Vol. 235 — Osn. šola A. Padoa KPI 138, MSI 40, NR 1, PLI 54, PRI 14, PSIUP 16, KD 162, PSU 42, SS 14, MIT 15, PDIUM 2. Vol. 236 — Osn. šola A. Padoa KPI 187, MSI 39, NR 4, PLI 25, PRI 17, PSIUP 17, KD 150, PSU 66, SS 4, MIT 18, PDIUM 3. Vol. 237 — Osn. šola A. Padoa KPI 72, MSI 55, NR 3, PLI 74, PRI 32, PSIUP 13, KD 173, PSU 65, SS 13, MIT 18, PDIUM 2. Vol. 238 — Otr. zab. P. Lucchini KPI 149, MSI 46, NR —, PLI 13, PRI 11, PSIUP 10, KD 104, PSU 61, SS 10, MIT 15, PDIUM —. Vol. 302 — Otr. zab. P. Lucchini KPI 85, MSI 74, NR —, PLI 93, PRI 26, PSIUP 17, KD 247, PSU 110, SS 17, MIT 15, PDIUM 1. Vol. 339 — Licej F. Petrarca KPI 35, MSI 42, NR 1, PLI 26, PRI 4, PSIUP 2, KD 85, PSU 23, SS 1, MIT —, PDIUM —. Vol. 356 — Otr. zab. P. Lucchini KPI 136, MSI 46, NR 1, PLI 24, PRI 18, PSIUP 12, KD 214, PSU 105, SS 4, MIT 24, PDIUM Vol. 358 — Licej F. Petrarca KPI 116, MSI 45, NR 3, PLI 109, PRI 31, PSIUP 9, KD 122, PSU 71, SS 16, MIT 12, PDIUM —. Skedenj Volišče 2 — Sola De Marchi KPI 129, MSI 54, NR —, PLI 44, PRI 9, PSIUP 8, KD 280, PSU 77, SS 15, MIT 19, PDIUM 3. Volišče 7 — Otr. vrtec KPI 162, MSI 41, NR 3, PLI 36, PRI 24, PSIUP 20, KD 146, PSU 94, SS 10, MIT 18, PDIUM 1. Volišče 12 — Otr. zabavišče KPI 107, MSI 58, NR 4, PLI 42, PRI 21, PSIUP 13, KD 292, PSU 82, SS 5, MIT 17, PDIUM 2. Volišče 100 — Sola De Marchi KPI 64, MSI 35, NR 1, PLI 44, PRI 11, PSIUP 10, KD 113, PSU 51, SS 7, MIT 11, PDIUM —. Volišče 190 — Šola De Marchi KPI 137, MSI 45, NR 2, PLI 43, PRI 32, PSIUP 19, KD 157, PSU 73, SS 9, MIT 18, PDIUM 3. Volišče 191 — Osn. šola D. Chiesa KPI 240, MSI 40, NR —, PLI 26, PRI 12, PSIUP 16, KD 156, PSU 63, SS 29, MIT 18, PDIUM 3. Vol. 192 — Osn. šola De Marchi KPI 301, MSI 35, NR 5, PLI 13, PRI 31, PSIUP 17, KD 147, PSU 58, SS 53, MIT 23, PDIUM 2. Vol. 193 — Otr. zab. GentiUi KPI 246, MSI 11, NR 1, PLI 20, PRI 3, PSIUP 10, KD 102, PSU 50, SS 58, MIT 17, PDIUM 3. Volišče 194 — Sola D. Chiesa KPI 201, MSI 29, NR 1, PLI 16, PRI 9, PSIUP 16, KD 107, PSU 42, SS 41, MIT 14, PDIUM 2. Volišče 195 — Otr. vrtec KPI 197, MSI 58, NR 2, PLI 32, PRI 15, PSIUP 13, KD 198, PSU 95, SS 29, MIT 22, PDIUM 1. Volišče 196 — Otr. vrtec KPI 225, MSI 39, NR 1, PLI 38, PRI 17, PSIUP 17, KD 179, PSU 71, SS 57, MIT 30, PDIUM 2. Volišče 197 — Sola De Marchi KPI 223, MSI 50, NR 2, PLI 58, PRI 25, PSIUP 15, KD 175, PSU 72, SS 30, MIT 27, PDIUM 3. Volišče 198 — Sola na Istrski c. KPI 239, MSI 55, NR 4, PLI 27, PRI 17, PSIUP 11, KD 176, PSU 83, SS 18, MIT 39, PDIUM 1. Vol. 316 — Otr. zab. Gentilli KPI 64, MSI 28, NR 2, PLI 26, PRI 6, PSIUP 4, KD 114, PSU 28, 1 SS 4, MIT 9, PDIUM 4. Vol. 330 — Sr. šola Ul. Giardini KPI 57, MSI 43, NR 3, PLI 12, PRI 9, PSIUP 8, KD 360, PSU 23, SS 2, MIT 7, PDIUM 1. Vol. 355 — šola na Istrski cesti KPI 97, MSI 78, NR 1, PLI 37, PRI 21, PSIUP 10, KD 281, PSU 82, SS 5, MIT 28, PDIUM 3. Rojan Vol. 24 — Osn. šola Tarabocchia KPI 92, MSI 68, NR 3, PLI 81, PRI 19, PSIUP 13, KD 248, PSU 76, SS 32, MIT 10, PDIUM 0. Vol. 269 — —Sr. šola Brunner KPI 93, MSI 48, NR 0, PLI 23, PRI 6, PSIUP 14, KD 185, PSU 57, SS 12, MIT 16, PDIUM 4. Vol. 270 — Sr. šola Brunner KPI 116, MSI 44, NR 3, PLI 57, PRI 16, PSIUP 16, KD 196, PSU 71, SS 38, MIT 11, PDIUM 1. Vol. 271 — Osn. šola KPI 179, MSI 39, NR 4, PLI 51, PRI 14, PSIUP 23, KD 156, PSU 95, SS 48, MIT 22, PDIUM 2. Vol. 272 — Osn. šola Tarabocchia KPI 155, MSI 35. NR 1, PLI 16, PRI 6, PSIUP 14, KD 105, PSU 53, SS 46, MIT 26, PDIUM 3. Vol. 273 — Osn. šola Tarabocchia KPI 90, MSI 34, NR 1, PLI 28, PRI 28, PSIUP 17, KD 103, PSU 70, SS 26, MIT 14, PDIUM 2. Vol. 274 — Osn. šola Tarabocchia KPI 113, MSI 64, NR 7, PLI 43, PRI 33, PSIUP 13, KD 197, PSU 116, SS 25, MIT 29, PDIUM 0. Škorklja Volišče 49 — Vrtec Palutan KPI 65, MSI 85, NR 4, PLI 85, PRI 19, PSIUP 19, KD 304, PSU 72, SS 10, MIT 19, PDIUM 3 Volišče 259 — Vrtec Palutan KPI 82, MSI 69. NR 2, PLI 98, PRI 24, PSIUP 14, KD 262, PSU 80, SS 17, MIT 6, PDIUM 4. Vol. 260 — Sred. š. R. Risniondo KPI 62, MSI 80, NR 1, PLI 136, PRI 44, PSIUP 10, KD 229, PSU 80, SS 6, MIT 13, PDIUM 0 Volišče 261 - Sred. šola G. Corsi KPI 47, MSI 85, NR 0, PLI 128, PRI 33, PSIUP 6, KD 220, PSU 56, SS 16, MIT 15, PDIUM 1. Volišče 262 — Sred. šola G. Corsi KPI 43, MSI 56, NR 1, PLI 91, PRI 22, PSIUP 8, KD 158, PSU 42, SS 13, MIT 16, PDIUM 1. Volišče 263 — Sred. šola G. Corsi KPI 84, MSI 48, NR 5, PLI 112, PRI 34, PSIUP 7, KD 115, PSU 79, SS 25, MIT 16, PDIUM 3. Vol. 264 — Osn. š Ul. Commerc. KPI 108, MSI 63, NR 1, PLI 71, iPRI 16, PSIUP 23, KD 172, PSU 63, SS 15, MIT 16, PDIUM 2. Volišče 265 — Osn š. R. Manna KPI 119, MSI 41, NR 1, PLI 79, PRI 20, PSIUP 19, KD 184, PSU 53, SS 22, MIT 16, PDIUM 2. Volišče 266 — Otr. zab. Brunner KPI 154, MSI 58, NR 5, PLI 77, PRI 22, PSIUP 14, KD 177, PSU 58, SS 29, MIT 19, PDIUM 1. Volišče 267 — Otr. zab. Brunner KPI 73, MSI 62, NR 2, PLI 74, PRI 12, PSIUP 18, KD 198, PSU 75, SS 17, MIT 10, PDIUM 2. Volišče 268 — Sred. š. Brunner KPI 129, MSI 46, NR 3, PLI 44, PRI 12, PSIUP 19, KD 250, PSU 80, SS 31, MIT 21, PDIUM 2. Kolon j a Volišče 53 — Vrtec Palutan KPI 59, MSI 89, NR 0, PLI 78, PRI 34, PSIUP 4, KD 153, PSU 63, SS 11, MIT 10, PDIUM 1. Volišče 86 — Otr. zab. Nordio KPI 97, MSI 60, NR 4, PLI 89, PRI 36, PSIUP 7, KD 207, PSU 99, SS 14, MIT 14, PDIUM 2. Volišče 255 — Vrtec Edera KPI 94, MSI 68, NR 0, PLI 94, PRI 34, PSIUP 17, KD 229, PSU 90, SS 8, MIT 12, PDIUM 1. Volišče 256 — Vrtec Palutan KPI 81, MSI 77, NR 0, PLI 90, PRI 25, PSIUP 9, KD 201, PSU 70, SS 9, MIT 15, PDIUM 1. Volišče 257 — Vrtec Palutan KPI 217, MSI 33, NR 4, PLI 33, PRI 3, PSIUP 9, KD 120, PSU 45, SS 18, MIT 7, PDIUM 5. Vol. 258 — Osn. š. Ul. Commerc. KPI 212, MSI 18, NR 1, PLI 35, PRI 7, PSIUP 13, KD 72, PSU 48, SS 27, MIT 14, PDIUM 1. Barko vij e Volišče 279 — Vrtec Boveto KPI 163, MSI 24, NR 2, PLI 66, PRI 10, PSIUP 20, KD 142, PSU 72, SS 71, MIT 16, PDIUM 5. Volišče 280 — Osn. š. R. Battistig KPI 64, MSI 48, NR 1, PLI 52, PRI 11, PSIUP 9, KD 178, PSU 44, SS 29, MIT 7, PDIUM 4. Volišče 281 — Osn. s. R. Battistig KPI 257, MSI 40, NR 0, PLI 47, PRI 18, PSIUP 7, KD 118, PSU 41, SS 108, MIT 31, PDIUM 0. Volišče 282 — Otr. zab. Stuparich KPI 187, MSI 27, NR 2, PLI 48, PRI 28, PSIUP 21, KD 146, PSU 41, SS 83, MIT 27, PDIUM 1. Kontovel Volišče 287 — šola Venezian KPI 299, MSI 7, NR 3, PLI 7, PRI 4, PSIUP 18, KD 57, PSU 38, SS 85, MIT 3, PDIUM 0. Vol. 290 — Šola v Grljanu KPI 27, MSI 25, NR 0, PLI 55, PRI 6, PSIUP 4, KD 121, PSU 37, SS 13, MIT 6, PDIUM 0. Vol. 324 — Osn. š. Ul. S. Nazario KPI 42, MSI 54, NR 5, PLI 21, PRI 26, PSIUP 9, KD 496, PSU 33, SS 2, MIT 3, PDIUM 0. Prosek Vol. 286 — Srednja šola KPI 296, MSI 8, NR 0, PLI 7, PRI 12, PSIUP 14, KD 71, PSU 54, SS 119, MIT 5, PDIUM 0. Vol. 320 — Otr. vrtec KPI 97, MSI 11, NR 3, PLI 13, PRI 15, PSIUP 5, KD 170, PSU 35, SS 76, MIT 6, PDIUM 0. Sv. Križ Vol. 70 — Osnovna šola KPI 155, MSI 3, NR 1, PLI 0, PRI 9, PSIUP 54, KD 43, PSU 51, SS 3, MIT 1, PDIUM 0. Vol. 288 — Osnovna šola KPI 234, MSI 4, NR 1, PLI 13, PRI 5, PSIUP 25, KD 69, PSU 35, SS 85, MIT 4, PDIUM 3. Vol. 289 — Osnovna šola KPI 137, MSI 19, NR 1, PLI 23, PRI 11, PSIUP 11, KD 297„ PSU 35, SS 33, MIT 5, PDIUM 1. Bani Volišče 94 — Zavod KPI 92, MSI 7, NR 1, PLI 10, PRI 1, PSIUP 3, KD 21, PSU 30, SS 28, MIT 2, PDIUM 1. Opčine Vol. 283 — Sr šola v Baz. ulici KPI 230, MSI 36, NR 4, PLI 22, PRI 4, PSIUP 16, KD 222, PSU 85, SS 65, MIT 8, PDIUM 3. Vol. 284 — Osn. š. Trg Monte Re KPI 169, MSI 36, NR 6, PLI 65, PRI 7, PSIUP 8, KD 143, PSU 67. SS 97, MIT 8, PDIUM 1. Vol. 285 — Osn. š. Trg Monte Re KPI 126, MSI 37, NR 3, PLI 47, PRI 11, PSIUP 9, KD 241, PSU 44. SS 85, MIT 8, PDIUM 0. Vol. 298 — Sr šola v Baz. ulici KPI 174, MSI 6, NR 0, PLI 17, PRI 6, PSIUP 12, KD 80, PSU 27, SS 87, MIT 9, PDIUM 2 Vol. 318 — Osn. š. Trg Monte Re KPI 89, MSI 43, NR 3, PLI 31, PRI 10, PSIUP 8, KD 264, PSU 47, SS 17, MIT 7, PDIUM 33. Vol. 319 — Osn. š. Trg Monte Re KPI 65, MSI 43, NR 2, PLI 30, PRI 10, PSIUP 7, KD 235, PSU 41, SS 19, MIT 10, PDIUM 4. Vol. 338 • Otr. vrt. Trg S. Tommaso KPI 17, MSI 20, NR 0, PLI 5, PRI 11, PSIUP 1, KD 293, PSU 18, SS 2, MIT 2, PDIUM 0. Vol. 342-Otr. vrt.Trg S.Tommaso KPI 18, MSI 22, NR 2, PLI 7, PRI 19, PSIUP 8, KD 327, PSU 17, SS 1, MIT 4, PDIUM 3. Vol. 344 — Osn. šola Ul. Papaveri KPI 9, MSI 26, NR 4, PLI 21, PRI 5, PSIUP 5, KD 114, PSU 42, SS 8, MIT 3, PDIUM 3. Vol. 361 — Sanatorij INPS KPI 27, MSI 9, NR 0, PLI 2, PRI 1, PSIUP 7, KD 30, PSU 21, SS 0, MIT 0, PDIUM 0. Padriče-Gropada Vol. 292 — Osn. šola Gropada KPI 227, MSI 9, NR —, PLI 4, PRI 3, PSIUP 18, KD 38, PSU 49, SS 83, MIT 3, PDIUM —. Vol. 321 - Osn. šola Padriče KPI 15, MSI 37, NR 4, PLI 8, PRI 3, PSIUP 1, KD 330, PSU 15, SS 1, MIT 3, PDIUM 3. Bazovica Vol. 293 — Osn. šola G. SUlani KPI 266, MSI 8, NR 1, PLI 13, PRI 5, PSIUP 12, KD 45, PSU 44, SS 152, MIT 4, PDIUM —. Trebče Vol. 291 - Osn. šola Ul. Polonio KPI 307, MSI 7, NR 2, PLI 4, PRI 2, PSIUP 12, KD 24, PSU 15, SS 65, MIT 12, PDIUM 1. Lonjer-Katinara Vol. 214 — Osn. šola B. Stossich KPI 334, MSI 12, NR 1, PLI 13, PRI 7, PSIUP 14, KD 77, PSU 36, SS 88, MIT 8, PDIUM 1. Dolina Volilni sedež 1 KPI 650, MSI 2, NR 1, PLI —, PRI 1, PSIUP 8, KD 29, PSU 22, SS 96, MIT 7, PDIUM 11. Volilni sedež 2 KPI 212, MSI 4, NR —, PLI 4, PRI 3, PSIUP 11, KD 59, PSU 50, SS 88, MIT —, PDIUM —. Volilni sedež 3 KPI 391, MSI 4, NR 1, PLI 4, PRI 3, PSIUP —, KD 74, PSU 32, SS 93, MIT 7, PDIUM 1. Volilni sedež 4 KPI 190, MSI —, NR 1, PLI 4, PRI 5, PSIUP 20, KD 25, PSU 27, SS 115, MIT 1, PDIUM —. Volilni sedež 5 KPI 270, MSI —, NR —, PLI 2, PRI 5, PSIUP 5, KD 30, PSU 17, SS 62, MIT 7, PDIUM 1. Volilni sedež 6 KPI 238, MSI 8, NR 3, PLI 12, PRI 3, PSIUP 14, KD 114, PSU 28, SS 54, MIT 6, PDIUM —. Volilni sedež 7 KPI 50, MSI 13, NR —, PLI 1, PRI 2, PSIUP —, KD 26, PSU 7, SS 60, MIT 2, PDIUM —. Volilni sedež 8 KPI 171, MSI 6, NR 3, PLI 1, PRI 10, PSIUP 8, KD 34, PSU 11, SS 144, MIT 1. PDIUM 1. Volilni sedež 9 KPI 197, MSI 16, NR 3, PLI 8, PRI 7, PSIUP 11, KD 115, PSU 25, SS 34, MIT 17, PDIUM 2. Zgonik Volišče 1 KPI 182, MSI 1, NR 2, PLI 6, PRI 5, PSIUP 10, KD 23, PSU 16, SS 130, MIT 1, PDIUM 1. Volišče 2 KPI 130, MSI 3, NR 1, PLI 6, PRI 2, PSIUP 10, KD 7, PSU 21, SS 70, MIT 1, PDIUM 0. Volišče 3 KPI 83, MSI 3, NR 3, PLI 4, PRI 0, PSIUP 8, KD 41, PSU 22, SS 32, MIT 1, PDIUM 0. Repentabor Volišče 1 KPI 154, MSI 9, NR 5, PLI 8, PRI 6, PSIUP 8, KD 46, PSU 38, SS 144, MIT 2, PDIUM 0. Devin-Nabrežina Volišče 1 KPI 99, MSI 4, NR 0, PLI 3, PRI 3, PSIUP 1, KD 19, PSU 35, SS 81, MIT 0, PDIUM 0. Volišče 2 KPI 94, MSI 21, NR 3 PLI 12, PRI 5, PSIUP 11, KD 114, PSU 60, SS 50, MIT 6, PDIUM 4 VoUšče 3 KPI 211, MSI 21, NR 0, PLI 20, PRI 7, PSIUP 15, KD 143, PSU 92, SS 103, MIT 4, PDIUM 2. Volišče 4 KPI 100, MSI 17, NR 0, PLI 26, PRI 6, PSIUP 8, KD 170, PSU 15 SS 105, MIT 10, PDIUM 1. Volišče 5 KPI 122, MSI 24, NR 1, PLI 42, PRI 10, PSIUP 13, KD 131, PSU 45, SS 66, MIT 4, PDIUM 0. VoUšče 6 KPI 91, MSI 3, NR 2, PLI 6, PRI 3, PSIUP 5, KD 31, PSU 11, SS 119, MIT 1, PDIUM 1. Volišče 7 KPI 190, MSI 0, NR 1, PLI 4, PRI 7, PSIUP 7, KD 11, PSU 15, SS 92, MIT 5, PDIUM 1. Volišče 8 KPI 155, MSI 2, NR 3, PLI 15, PRI 3, PSIUP 3, KD 56, PSU 44, SS 147, MIT 2, PDIUM 0. Volišče 9 KPI 119, MSI 11, NR 0, PLI 29, PRI 2, PSIUP 5, KD 293, PSU 41. SS 55, MIT 3, PDIUM 0. VoUšče 10 KPI 20, MSI 39, NR 3, PLI 16, PRI 16, PSIUP 7, KD 337, PSU 38, SS 3, MIT 4, PDIUM 1 VoUšče 11 KPI 55, MSI 13, NR 2, PLI 13, PRI 7, PSIUP 8, KD 202, PSU 40, SS 20, MIT 2, PDIUM 1. VoUšče 1 KPI 257, MSI 21, NR 1, PLI 38, PRI 43, PSIUP 11, KD 191, PSU 54. SS 0, MIT 5, PDIUM 3. Volišče 2 KPI 257, MSI 13, NR 3, PLI 34, PRI 53, PSIUP 16, KD 176, PSU 36, SS 1, MIT 14, PDIUM 1. VoUšče 3 KPI 145, MSI 11, NR 2, PLI 37, PRI 39, PSIUP 9, KD 159, PSU 44, SS 0 MIT 0, PDIUM 2. VoUšče 4 KPI 273, MSI 10, NR 4, PLI 23, PRI 44, PSIUP 8, KD *80, PSU 53, SS 0, MIT 17, PDIUM 0. VoUšče 5 KPI 256, MSI 9, NR 1, PLI 22, PRI 44 PSIUP 14, KD 117, PSU 68, SS 0, MIT 11, PDIUM 0. VoUšče 6 KPI 297, MSI 8, NR 4, PLI 19, PRI 15, PSIUP 15, KD 165, PSU 30, SS 5, MIT 14, PDIUM 0. Volišče 7 KPI 286, MSI 11, NR 1, PLI 13, PRI 15, PSIUP 12, KD 182, PSU 45, SS 0, MIT 1, PDIUM 1. Volišče 8 KPI 173, MSI 9, NR' 2, PLI 16, PRI 19, PSIUP 9, KD 292, PSU 34, SS 1, MIT 7, PDIUM I. VoUšče 9 KPI 305, MSI 8, NR 1, PLI 22, PRI 21, PSIUP 17, KD 153, PSU 37. SS 6, MIT 9, PDIUM 1. VoUšče 10 KPI 341, MSI 5, NR 1, PLI 4, PRI 1, PSIUP 11, KD 28, PSU 10, SS 6, MIT 5, PDIUM —. VoUšče 11 KPI 432, MSI 9, NR —, PLI 9, PRI 13, PSIUP 11, KD 77, PSU 33, SS —, MIT 10, PDIUM 2. VoUšče 12 KPI 340, MSI 11, NR 5, PLI 17, PRI 24, PSIUP 15, KD 128, PSU 38, SS 2, MIT 10, PDIUM —. VoUšče 13 KPI 276, MSI 10, NR 1, PLI 11, PRI 6, PSIUP 11, KD, 65, PSU 14, SS 2, MIT 12, PDIUM —. Volišče 14 KPI 282, MSI 17, NR 4, PLI 22, PRI 44, PSIUP 16, KD 189, PSU 41, SS 15, MIT 13, PDIUM —. Volišče 15 KPI 296, MSI 20, NR 4, PLI 11, PRI 11, PSIUP 14, KD 153, PSU 30, SS 29, MIT 24, PDIUM —. VoUšče 16 KPI 195, MSI 21, NR 3, PLI 13, PRI 3, PSIUP 20, KD 185, PSU 24, SS 17, MIT 5, PDIUM 1. Izidi volitev na Conskem Volišče v Doberdobu je bilo v telovadnici osnovne soie VoUšče 1 — Ul. Cappuccini 10 KD 252, KPI 38, PSIUP 12, MSI 40. PLI 78, PDIUM 3, PRI 15, SS 24, MIT 2, PSU 94, Bele 4, Nev. 8. Volišče 2 — Ul. Randaccio 10 KD 214, KPI 30, PSIUP 11, MSI 40, PLI 62, PDIUM 3, PRI 8, SS 38, MIT 6, PSU 100, Bele 3, Nev. 12. VoUšče 3 — Ul. Randaccio 10 KD 171, KPI 20, PSIUP 9, MSI 41, PLI 21, PDIUM 5, PRI 5, SS 10, MIT 0, PSU 45, Bele 9, Nev. 5. Voljče 4 — Ul. Codelli 16 b KD 207, KPI 39, PSIUP 27, MSI 51, PLI 92, PDIUM 2, PRI 3, SS 20, MIT 3. PSU 106. VoUšče 5 — Ul. Codelli 16 e KD 173, KPI 22, PSIUP 3, MSI 34, PLI 86, PDIUM 5, PRI 15. »S 2Q, MIT 1, PSU 67, Bele 2, Nev. 2. Volišče 6 - Pl. Codelli 16 KD 151, KPI 16, PSIUP 11, MSI 55, PLI 70, PDIUM 2. PRI 4, SS 23, MIT 0, PSU 74. Volišče 7 — Ul. Leopardi 3 KD 306, KPI 39, PSIUP 22, MSI 64, PLI 59, PDIUM 4, PRI 6, SS 15, MIT 1, PSU 134, Bele U Ne.’ 1. Volišče 8 — Ul. Leopardi 3 KD 260, KPI 37. PSIUP 7, MSI 54, PLI 70, PDIUM 0, PRI 15, SS 29, MIT 1, PSU 110, Bele 9. Nev. 3. Volišče 9 — Ul. Diaz 22 KD 231, KPI 28. PSIUP 12, MSI 76, PLI 109, PDIUM 1, PRI 7. SS 19, MIT 1, PSU 89, Bele, 7 Nev. 5. Volišče 10 — Verdijev korzo 17 KD 187, KPI 21, PSIUP 12, MSI 39, PLI 76, PDIUM 2, PRI f, SS 26, MIT 4. PSU 108, Bele 5, Nev. 4. Volišče 11 — Ul. Svevo 7 KD 198, KPI 18, PSIUP 3, MSI 00, PLI 43, PDIUM 3, PRI 6, SS 34, MIT 3, PSU 92, Bele 5, Nev. 6. VoUšče 12 — Ul. Svevo 5 KD 141, KPI 40, PSIUP 12 MSI 50, PLI 26, PDIUM 3 PRI 3, SS 17, MIT 4. PSU 79. Bele 5, Nev. 5. Volišče 13 — Verdijev korzo 17 KD 219, KPI 39, PSIUP 17, MSI 32, PLI 30, PDIUM 1, PRI 9, SS 45, MIT 3, PSU 87, Bele 6, Nev. 6 Volišče 14 — Ul. Cappuccini 10 a KD 282, KPI 44, PSIUP 10, MSI 37, PLI 36, PDIUM 1, PRI 2, SS 30, MIT 3, PSU 87, Bele 7, Nev. 12. Volišče 15 — Ul. Cappuccini 10 a KD 300, KPI 46, PSIUP 29, MSI 34, PLI 31, PDIUM 1, PRI 8, SS 39, MIT 6, PSU 121, Bele 9, Nev. 6. Volišče 16 — Ul. Svevo 5 KD 194, KPI 71, PSIUP 11, MSI 37, PLI 23, PDIUM 5, PRI 5, SS 30, MIT 2, PSU 97, Bele 13, Nev. 5. VoUšče 17 — Ul. Diaz 22 KD 183, KPI 33, PSIUP 10, MSI 56, PLI 53, PDIUM 3, PRI 3, SS 18, MIT 2, PSU 75, Bele 6, Nev. 5. VoUšče 18 — Ul. Virgilio 2 KD 166, KPI 39, PSIUP 11, MSI 41, PLI 42, PDIUM 2, PRI 6, SS 30. MIT 23, PSU 65, Bele 9, Nev. 3. Volišče 19 — Ul. Virgilio 2 KD 135, KPI 34. PSIUP 18, MSI 31, PLI 29, PDIUM 1, PRI 8, SS 18, MIT 5, PSU 90, Bele 9, Nev. 3. Volišče 20 — Ul. Boschetto 20 KD 249, KPI 56, PSIUP 8, MSI 58, PLI 47, PDIUM 1, PRI 9, SS 58, MIT 10, PSU 93, Bele 11, Nev. 8. Volišče 21 — Ul. B. Pavia 47 KD 215, KPI 39, PSIUP 14, MSI 30, PLI 24, PDIUM 0, PRI 2, SS 26, MIT 1, PSU 56, Bele 8, Nev. 5 Volišče 22 — Ul. Colonia 14 KD 222, KPI 68, PSIUP 17, MSI 54, PLI 26, PDIUM 1, PRI 8, SS 7, MIT 2, PSU 95, Bele 7, Nev. 6. Volišče 23 — Verdijev korzo 17 KD 152, KPI 54, PSIUP 14, MSI 33, PLI 16, PDIUM 2, PRI 0, SS 41, MIT 6, PSU 67, Bele 10, Nev. 8. Volišče 24------Ul. Croce 3 KD 284, KPI 30, PSIUP 12, MSI 25, PLI 17, PDIUM 1, PRI 5, SS 23, MIT 2. PSU 94. Bele 3. Nev. 4. VoUšče 25 — Verdijev korzo 17 KD 214, KPI 40, PSIUP 7, MSI 52, PLI 36, PDIUM 2, PRI 3, SS 53, MIT 6, PSU 97, Bele 9, Nev. 5. Volišče 26 — Ul. Cappella 7 KD 176, KPI 50, PSIUP 17, MSI 41, PLI 30, PDIUM 1, PRI 1, SS 37, MIT 0, PSU 73. Bele 7, Nev. 10. Volišče 27 — Ul. Orzoni 54 KD 195, KPI 37, PSIUP 13, MSI 29, PLI 57, PDIUM 4, PLI 15, SS 76, MIT 5, PSU 88, Bele 6, Nev. 6. Volišče 28 — Ul. Orzoni 54 KD 249, KPI 42, PSIUP 9, MSI 31, PLI 31. PDIUM 0, PRI 7, SS 88. MIT 9, PSU 132, Bele 11, Nev. 6. Volišče 29 — Ul. Codelli 16 KD 211, KPI 14, PSIUP 9, MSI 36, PLI 68, PDIUM 0, PRI 9, SS 16, MIT 4, PSU 58. Volišče 30 — Rojce KD 237, KPI 43, PSIUP 15, MSI 44, PLI 29, PDIUM 1, PRI 11, SS 24, MIT 0, PSU 136. Bele 10, Nev. 7. VoUšče 31 — Rojce KD 288 KPI 99, SIUP 18, MSI 35, PLI 32, PDIUM 3, PRI 8, SS 83, MIT 3, PSU 127, Bele 13, Nev. 4. Volišče 32 - Ul. Udine 18 KD 302. KPI 76. PSIUP 19, MSI 22, PLI 14, PDIUM 2, PRI 6, SS 26. MIT 1, PSU 90, Bele 3, Nev. 12. VoUšče 33 - Ul. Udine 18 KD 210, KPI 60, PSIUP 21, MSI 17, PLI 19, PDIUM 1. PRI 1, SS 49. MIT 5, PSU 115, Bele 9, Nev, 8. Volišče 34 - Ul. Udine 20 KD 238, KPI 49, PSIUP 17, MSI 15, PLI 5, PDIUM 0. PRI 4, SS 17, MIT 5, PSU 52, Bele 6, Nev. 4. Volišče 35 — Ul. 4. novembra 22 KD 132, KPI 180, PSIUP 24, MSI 5, PLI 11, PDIUM 0, PRI 4, SS 102, MIT 2, PSU 103, Bele 10, Nev. 14. Volišče 36 — Ul. 4. novembra 22 KD 218, KPI 96, PSIUP 26, MSI 21, PLI 17, PDIUM ' 1, PRT 7. ' SS 4 MIT 0, PSU 126, Bele 12, Nev....8. Volišče 37 — Pevma KD 66, KPI 106, PSIUP 19, MSI* 10, PLI 11, PDIUM 0. PRI 10, SS 124, MIT 1, PSU 154, Bele 10, Nev. 10. VoUšče 38 — Ul. Rismondo U KD 239. KPI 31, PSIUP 10, MSI 80. PLI 96, PDIUM 1, PRI 9, SS 33. MIT 2, PSU 96, Bele 1, Nev. 1. Volišče 39 - Ul. Leonardi 3 a KD 278, KPI 37, PSIUP 14, MSI 54 PLI 71, PDIUM 2, PRI 8, SS 23, MIT 2. PSU 122, Bele 9, Nev. 9. VoUšče 40 — Ul. Croce 3 KD 219, KPI 54, PSIUP 17, MSI 45, PLI 59, PDIUM 1, PRI 7, SS 58, MIT 3, PSU 130, Bele 6, Nev. 3 GORICA KD 12332, KPI 2855, PSIUP 857, MSI 2250, PDIUM 97, PRI 364, SS 1988, MIT 182, PSU 5475. ŠTEVERJAN KD 36, KPI 74, PSIUP 9, MSI 7, PLI 4, PDIUM 1, PRI 7, SS 238, MIT 3, PSU 120. SOVODNJE KD 108, KPI 188, PSIUP 38, MSI 8, PLI 9, PDIUM 1, PRI 9, SS 315, MIT 5, PSU 424. DOBERDOB KD 83, KPI 377, PSIUP 64, MSI 4, PLI 5, PDIUM 2, SS 217, MIT —, PSU 94. Volišče 41 — Ul. Randaccio 12 KD 266, KPI 35, PSIUP 15, MSI 79-PLI 77, PDIUM 2, PRI 12, SS 22, MIT 6, PSU 95, Bele 3, Nev. 5. Volišče 42 — Ul. Žara 17 KD 131, KPI 130, PSIUP 22, MSI 1*’ PLI 19, PDIUM 0, PRI 4, SS 137, MIT 0, PSU 142, Bele 9, Nev. 17- Volišče 43 — Ul. Udine 20 KD 281, KPI 83, PSIUP 25, MSI 17, PLI 15, PDIUM 0, PRI 2, SS 15’ MIT 1, PSU 139, Bele 1, Nev. 5. VoUšče 44 — Ul. Colonia 14 KD 267, KPI 63, PSIUP 33, MSI 52, PLI 30, PDIUM 2, PRI 5, SS 24, MIT 1, PSU 132, Bele 8, Nev. 10’ Volišče 45 — Ul. Cappella KD 229, KPI 32, PSIUP 16, MSI 46, PLI 49, PDIUM 8, PRI 9, SS 32, MIT 2, PSU 107, Bele 10, Nev. 4 Volišče 46 — Ul. Croce 3 a KD 232, KPI 52, PSIUP 22, MSI 41, PLI 35, PDIUM 4, PRI 8, SS 49, MIT 8, PSU 106, Bele 11, Nev. 6- VoUšče 47 — Ul. Cappuccini 10 KD 184, KPI 48, PSIUP 10, MSI 51, PLI 34, PDIUM 1, PRI 5, SS l6’ MIT 1, PSU 82, Bele 3, Nev. H- VoUšče 48 — Verdijev korzo M KD 156, KPI 30, PSIUP 9, MSI 57. PLI 53, PDIUM 0, PRI 9, SS 48, MIT 4, PSU 92, Bele 11, Nev. 3. VoUšče 49 — Ul. Diaz (bolniš.) KD 216, KPI 6, PSIUP 3, MSI 3, PLI 2, PDIUM 0, PRI 0. SS 4, MIT 0, PSU 7, Bete 3, Nev. 5. Volišče 50 — Splošna bolniš. KD 221, KPI 57, PSIUP 16, MSI 1*’ PLI 8, PDIUM 3, PRI 2, SS 1°’ MIT 3, PSU 34, Bele 11, Nev. 3. Volišče 51 — Sanatorij KD 47, KPI 4, PSIUP 6, MSI J’ PLI 1, PDIUM 0, PRI 1, SS 1’ MIT 8, PSU 1, Bele 0, Nev. 1 Volišče 52 — Umobolnica KD 33, KPI 6, PSIUP 2, MSI 0, PI I 0, PDIUM 0, PRI 0, SS B’ MIT 0, PSU 4, Bele 1, Nev. 0 VoUšče 53 — Ul. Žara KD 208, KPI 144, PSIUP 13, MSI 4». PLI 38, PDIUM 2, PRI 5. SS 40, MIT 3, PSU 127, Bele 9, Nev. 13- Volišče 54 — Ul. Boschetto 20 KD 208, KPI 29, PSIUP 10, MSI 54, PLI 41, PDIUM 1, PRI 6, SS 22, MIT 2, PSU 69, Bele 2, Nev. 4. VoUšče 55 - Ul. Matteotti 14 KD 194, KPI 109, PSIUP 23, MSI 31-PLI 11, PDIUM 1, PRI 6, SS 53’ MIT 1, PSU 118, Bele 8, Nev. 4. VoUšče 56 — Ul. Randaccio 12 KD 202, KPI 33, PSIUP 13, MSI 30’ PLI 38, PDIUM 1, PRI 4, SS 2», MIT 0, PSU 38, Bele 11, Nev. ‘ VoUšče 57 — Ul. Randaccio 12 KD 194, KPI 30, PSIUP 11, MSI 35-PLI 33, PDIUM 1, PRI 9, SS 1»’ MIT 3, PSU 108, Bele 8, Nev. «■ Volišče 58 — Ul. Bersaglieri 3 KD 248, KPI 44, PSIUP 24, MSI ’> PLI 17, PDIUM 1, PRI 1, SS 5, MIT 3, PSU 80, Bele 12. Nev. 4. Volišče 59 — Ul. Codelli 16 b KD 202, KPI 12, PSIUP 12, MSI 52, PLI 102, PDIUM 0, PRI 7, SS 25« MIT 4, PSU 123, Bele 5, Nev. 2- DOLENJE ,a( KD 341, KPI 37, PSIUP 12, 12, PLI 3, PDIUM 1, PRI 2, 10, MIT 1, PSU 74. REDIPUUA t KD 639, KPI 718, PSIUP 149, 27, PLI 23, PDIUM 5, PRI 9, * 5, MIT 4, PSU 218. GRADIŠKA „ KD 1534, KPI 1393, PSIUP MSI 133, PLI 156, PDIUM 26, P14 22, SS 6, MIT 6, PSU 414. KD 519, KPI 127, PSIUP 55, 12, PDIUM 1, PRI 3, SS 15, M1 1, PSU 228. Z volišča v Sovodnjah, ki so ga namestili v sejni dvorani župoo®^* IZIDI PO OBČINAH Volišče v Gabriah 238, KD 576, KPI 578, PSIUP 86, * 49, PLI 28, PDIUM 2, PRI 3, 3, MIT 2, PSU 191. KRMIN KD 2178, KPI 1792, PSIUP - -MSI 134, PLI 159, PDIUM 22, 27, SS 72, MIT 13, PSU 541. 9TARANCAN A KD 873, KPI 1098, PSIUP 121, »fi 20, PLI 22, PDIUM 6, PRI 7, S 8, MIT 2, PSU 209. RONKE KD 2290, KPI 2753, PSIUP 514, M® 113, PLI 129, PDIUM 23, PRI P' SS 50, MIT 16, PSU 786. TRŽIČ KD 7525, KPI 4851, PSIUP l2^ MSI 863, PLI 938, PDIUM 97, 251. SS 77, MIT 45, PSU 2722. PO KOSICINOVEM OBISKU V ČSSR Nastop obdobja strpnejših razgovorov MOSKVA, maja. — V Moskvi Jjj bilo domala nobenega, ki bi bil dvomil, da je obisk premiera Kosigina v Pragi pomenil oziroma vsaj napovedoval neko novo fazo v razvoju sovjetsko-češkoslo-vaških odnosov. To je med drugim bilo moč ugotoviti tudi iz sovjetskega tiska, časopisi že več dni |bso objavili polemičnih naslovov la člankov. Kaj pomeni ta molk? Med moskovskimi opazovalci je čuti različne odgovore na to vprašanje, "led sabo se razlikujejo od stopnje obveščenosti, pogosto tudi od stopnje dobronamernosti onega, ki Jih daja. Po nekaterih, prekinitev polemike nima globljega pomena. Pravijo, da jo je narekovala olikanost 'a da je vse skupaj časovno omejeno na čas trajanja obiska. Pristaši omenjenega pesimističnega lledanja zatrjujejo, da se bo polemika nadaljevala po Kosigino-vem povratku v Moskvo. Svoje 'bnenje utemeljujejo s tem, da na Partijskih sestankih po vsej so-yjetski zvezi se kar naprej proučujejo pismo CK KP SZ, v katerem s° izraženi resni pridržki v zve-Ji z dogajanji na češkoslovaškem ter možnostjo, da KPČ obdrži nadzorstvo nad dogodki. Sovjetski tisk, trdijo nekateri, Je že pisal o vseh pojavih na Če-škoslovanškem, ki niso v skladu s politiko KPČ in ki se v pismu CK KP SZ navajajo kot dokaz, ha je proces notranjih sprememb na češkoslovaškem pripravil prostor za akcijo določenih protiso-eialističnih sil. Novih stališč te Vrste ni, ker je češkoslovaška Partija odločneje vzela v svoje take politično življenje dežele, ta-»o da tudi ni več novih povodov *a polemiko. Obstajajo tudi mnenja, da je u-Plahnitev polemične gorečnosti od-raz pozitivne evolucije gledišč in °cen v obeh deželah. Po tem mnenju so se Čehoslovaki otresli zajetnih iluzij, da je globlje družbene spremembe moč doseči brez ekscesov in neposredne ogrozitve socialističnih pridobitev ter ka-tajo zdaj več razumevanja do zadržanosti svojih moskovskih prijateljev. Po drugi strani pa tudi s°vjetsko vodstvo na dogodke ne Sleda več kot v začetku, (kTo[ria 'taradi tega, ker se je prepričalo o odločenosti nove ekipe, ki vodi Češkoslovaško, da razbije razne Protisocialistične tendence,"'a 'tudi *aradi tega, ker so diskusije v Partijskih organizacijah SZ pokapale, da obstajajo tudi sovjetski komunisti, ki žele, da bi se naprednim silam v češkoslovaški partiji nudila odločnejša podpora. Soočenje s takim razpoloženjem, plasti med intelektualci, je delovalo kot korektiv prvotnih ocen. Potem so še, končno, mnenja, Ceš, da je molk sovjetskega tiska moč tolmačiti tudi tako, kot d.a je to bilo potrebno, da bi Ko-s’gin s češkoslovaškimi voditelji v Paru lažje našel pot do skupnega Jy«ka. Po tej verziji je bila Kosi-Binu poverjena vloga odposlanca paradi tega, ker je tudi sam v lastni deželi pobudnik doslednejših reform, pa je spričo tega kot Sobesednik bil sprejemljivejši tudi tam, kjer stremijo za obsežnimi rekonstrukcijami političnega in gospodarskega sistema. Zagovorniki prikazanega mnenja omenjajo obenem, da je Češkoslovaško obiskal tudi obrambni mini fter SZ, maršal Grečko. On je, ?aje, Kosikinov poseg ter pozive tOlel podkrepiti z argumenti- svo-leSa resorja, še prav posebej pa imel dokumentirati tezo, po ka *dri zahodne meje ČSSR niso samo nacionalne meje, temveč tudi zelo Pomemben, sektor v prvi obrambni 6l'ti' socialističnega sveta. mogoče v celoti sprejeti ne eP° ne drugo od teh verzij, če-Prav je težko tudi zanikati, da bi tako ene kot druge ne vsebovale [Parsikaj konkretnega. Kaj, potemtakem, v resnici pomeni molk somatskega tiska? Predvsem ne moremo govoriti o b°Polnem molku. Sicer resda ne pta za neposredno križanje kopij, Se zlasti pa ni več opaziti naslo-y°v, podobnih onemu o Masaryku, kjer je bilo moč naleteti tudi na trditev, da so predvojni češkoslovaški voditelji lahkega srca žrtvovali neodvisnost svoje dežele, da bi le tako olajšali pohod Nemcev Proti sovjetski zvezi. . Skrajnostim te vrste, ki so v Ceškoslovaški javnosti povzročile Vzburjenje — in to v tistem nje-bam delu, ki mu ni mogoče oči-J?ti, da je protisocialističen in pro-hsovjetski - se zdaj ogibajo, do '■'•raza pa prihaja subtilnejša me °ba konfrontacije mnenj in ornamentov. . . O tej metodi je mogoče kaj iz-vadeti iz časopisa »Literaturna ga-*ata», tj v Svoji zadnji številki objavlja dele iz govorov zelo znanih slovaških književnikov Ladislava Novomeškega in Vlada Mi-nača na sestanku slovaških pisa; teljev, ki se je vršil letos HO. aprila. Iz teh dveh govorov je sovjetskemu čitatelju razvidno, kakšne protisocialistične tendence so prihajale do izraza na Češkoslovaškem, lahko pa obenem tudi u-gotovi, da na Češkoslovaškem obstajajo zelo resne sile, ki se takim tendencam odločno postavljajo po robu. Ni mogoče, torej, govoriti o molku, še bolj neumestna pa so ugibanja o zatišju, po katerem naj bi ponovno prišlo do izbruha polemičnih strasti. Pač pa mnoge okoliščine navajajo na zaključek, da obisk premiera Kosigina v Pragi napoveduje razdobje strpnih razgovorov, ob večjem obsegu potrpežljivosti in medsebojnega razumevanja. A. VESELINOVIČ V nedeljo popoldne so gojenci glasbene šole GM imeli v Kulturnem domu II. zaključno akademijo. Nastopili so orkester, solisti, mladinski pevski zbor «Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine. Produkcije se je udeležilo lepo število ljudi, ki so izvajalce nagradili z aplavzom. Illllllllllllll|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||,||||||||l||||||||||,||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||,,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||||||||||||||||||||| NA POBUDO TREH LJUBITELJEV KRASA Pri Zgoniku je nastal lep botanični vrt Razdelitev parka na cone - Na majhnem področju zbrana flora z našega ožjega Krasa in tudi o€l drugod Središče botaničnega vrta: bodoči kraški muzej Oglas na celi strani nekega tukajšnjega dnevnika s ponudbo dobrih nakupov novozgrajenih hišic v bližini Repna me je spomnil na številne govore, članke, knjige, debate in okrogle mize, lanskega in predlanskega lete. Bilo je, kot da bi Tržačani šele takrat spoznali lepote, pomen in važnost ozkega zemeljskega pasu, ki obdaja naše mesto, pomen in lepo te, o katerili so že pred mnogimi leti nekateri pisali z izrazi velikega razumevanja in ljubezni do zemlje, na kateri se niti rodili niso a so jo kljub temu vzljubili m so zaradi tega včasih znali najti pot tudi do same duše kraške-ga človeka. Dela teh so tvorila odskočno desko za ponovno oživitev tega problema, ki je sprožil ogromen vai odobravanja in toliko zanimanja. Tako jt Kras postal nekaj mesecev protnem dneva in skoro ni bilo človek... ki bi ne bil o tem na cjolgo in široko razpravljal. Res, priznati moramo da je Kras postal že nekaka «moda», in veliko je bilo tudi takih, ki so sfe zanj zanimali prav in le iz tega razloga. Verini pa je bilo takoj jasno, da je problem mnogo resnejši in trenutno v akutnem stanju. Zato so se lotili vsaj debat s polno vnemo in odkritosrčno željo, da bi pripomogli k njegovi rešitvi. Letos že ni več veliko slišati o našem Krasu in mnogi že menijo, da je tudi ta, kot večina drugih problemov, šel v pozabo. Nasled nje vrstice pa imajo namen dokazati, da poleg mnogih, ki so o Krasu «govorili», obstajajo tudi drugi, ki so se na samem Krasu lotili dela in so že v kratkem času dosegli nekaj uspehov. Končno oom lahko zvest dani obljubi in nekaj napisal o novem botaničnem vrtu, ki je obogatel naš Kras po zaslugi samih treh ljudi, ki so se lotili dela ne da bi čakali na uzakonitev Mezzenove-ga in Poldinijevega predloga za bodočnost Krasa. To trojico sestavljajo lekarnar dr. Gianfranco Gioitti, profesor Livio Poldim ter dr. Stane Budin. Ideja za kraški botaniški vrt se diskusijah kajšnji univerzi. Za od samega začetka je izzvala veliko navdušenja, ki je že ob svojem nastanku stopilo na pravo pot; na pot, ki iz samega načrti vodi do čimprejšnje realizacije. Seveda je bilo navdušenje le izhodiščna točka. Potrebno je bilo še marsikaj. Prvi problem je bila izbira zemlji šča, Kjer naj bi čim bolje uspevale rastline. V začetku so osredotočili svjje zanimanje na Glinščico, šele pozneje je dr. Budin predlagal večjo povišino pri Zgoniku, ki se je v resnici res izkazalo kot idealno mesto za uresničitev zamisli. Finančni problem je doslej rešen po zaslugi dr. Gioittija, vse potekalo, :ot .ste želeli Odgovor, ki ga boste Projeli, vas ne bo zadovoljil. .RAK (od 22.6. do 22.7.) Zadovo-.flv finančni rezultat Ni priporoč-, spopad ? nekim sosedom. LEV (od 23.7. do 23.8.) Doslej ste _?|o nerazsodno trošili svoje ener-Dokaj zapleten čustveni raz- voj. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Udeležili se boste pomembnega poslovnega razgovora v štirih. V- vas je premam optimizma. TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Pravočasno st boste zavarovali pred napadom nekega tekmeca. Nekdo bo temeljito .izkoristil vašo lahkovernost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Priložnost, ki jo bos* e danes zamu dili, se ne bo povrnila tako kmalu. Preveč zaupate neki osebi, ki ste jo komaj Spoznali. Draga oseba vam bo zaupala neko skrivnost. KOZOROG (od 2112. dp 20.1.) Program, Ki ste ga izdelali, ni dovolj tpmeljit, izpopolnite ga. Skušajte bolj razviti v seb nekatere Človeške plati. VODNAR rod 211 do 19.2.). Začeli boste slabo, toda konpe bo kar zadovoljiv. Ni za ek>veka dostojno in častno upogibat1 hrbtenico. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razvoj in dogodki vas prehitevajo, skušajte j jih dohiteti. Vesel družinski praznik. 1 didaktični in divulgativni namen, ki ga voditelji tega vrta še posebno poudarjajo, ker hočejo s tem pokazati no le meščanom, ampak tudi samemu kraškemu človeku vrednusL tega, kar ima, in ga bodriti k boljšemu razumevanju in spoznavanje ter mu utrditi ljubezen do domače grude. Iz tega zornega kota se tudi ta objekt vključuje v tisto veliko akcijo cbrambe kraškega botaničnega in biološkega »zaklada*. Naj naštejem ncAatera^izmed zelišč, ki jih tu srečamo: žajbelj (SaTvia^bffičlnalisl, pelin (Arte-misia Absintium), slezenovec (Midva silvestris), ruta, česmin (Ber-beris vulgaris), navadni gladež (Onoms spinosa;. baldrijan ali zdravdna špajka (Valeriana offi-cinalis), krvavi mlečnik ali mleček (Cheiidonium maius), navadni netresk (Sempervivum tec-torum). zdravilna homulica (Se-dum maximum), klobučasta zvončica (Campanula glomerata), kraški šetraj (Satureia montana). Iz tega dela ob vhodu pelje pot dalje na tako imenovani «kraški sprehod*, ki nam na majhni po vršini prikazuje vse značilnosti kraške gmajne. Brez dvoma so na tem delu pobudniki vrta zašli v precep, ko so morati izbirati med rastlinami, ki jih le bilo treba pustit: in tistimi, ki so jih morali izruvati, ne da bi izmali čili pravo sliko kraške flore in istočasno omogočiti iasen pregled nad njo. Nekoliko dalje, nu levi strani, se širijo zelišča, ki spontano ra stejo na obdelanih zemljiščih, ob poteh, ob zidovih in živih mejah. Na tem kraškem sprehodu na- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 šopek slovenskih 12.00 Saksofonist C. Haw-kins 12.10 Liki i: preteklosti: «Dr. K. štrekelj» 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel Pacchio-ri - 17.20 Pravna posvetovalnica -17.30 Glasbil za transistornik - 18.00 Jobstove skladbe 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Komorne skladbe B Bjelinskega -19.10 Zdravniška posvetovalnica -19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 šport 20.30 Simfonični koncert -v odmoru: Za vašo knjižno polico 22.05 Zabavna glasba. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.50 Prvo dejanje Puccinijeve «Tosce» - 14.30 Pianist A. Tommasi. Koper 7.30, 8.30 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 7.35 Glasba za do bro jutro - 8.10 Pisana glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Narodni plesi 10.00 Pod senčnikom - 1L0O O-troški kotiček 11.10 Melodije - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Dve skladbi 15.15 Nove plošče - 15.30 Male skladbe velikih mojstrov - 16.25 Gojenci Gš iz. Šempetra 17.30 Otroški kotiček 18.00 Operna glasba - 18.40 Plesna glasba 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Vlach - 23.10 Jazz. letimo na vse stare znance, kot so: ruj (Cotinus coggigria), na rastlino, od katere ja v veliki meri odvisr.a čarobna lirična moč našega Krasa. Med prvimi ozeleni ob konce zime, jeseni pa s svojo rdečo barvo, ki se preliva in stopnjuje v tisočerih odtenkih in tvori s tem kontrast z ostalim zelenjem, rdečo prstjo in sivkasto belo skalo, ustvarja čarobno sliko našega Krasa Med ostalimi rastlinami spozna--tf»—še'erhvfatr glog CCrafaeguš monagina) in oredvsem brinj (Junniperus comunisj. Obisk vrta se je šele pričel, a obiskovalcu je že sedaj jasno, ka ko srečno roko so imeli pobudniki pri izbiri zemljišča. Na razmeroma majhnem terenu kakih 6000 kv.m srečamo ne le vse kraške pojave, ampak naletimo celo na izredne primere Zapustili srno gmajno in že stojimo pred plastjo apnenčastega skalovja, na katerem se jasno razbira tisočletno delovanje naravnih sil: dežja, ledu. sonca in vetra. Globoke razpoke v skalah s prgiščem prsti na dnu nudijo idealne pogoje za gojenje sredozemsko flore. Nekatere karakteristične rastline so že uspešno presadili, npr mleček (Euforbia VVulfeni), neven (Ht!ichrysum ita-licum) z značilnim duhom po ka tranu itd. Ta del vrta imenujejo tudi »Dalmacija* zaradi sorodnosti tal in čudi žato, ker bodo v .bližnji bodočnosti, vsaj tako upajo, tu nastavili še veliko rastlin, ki spadajo med značilno dalmatinsko floro. IVAN PATRIZIO (Konec jutri) PREJELI SMO, OBJAVLJAMO Za pojasnilo in pouk Spoštovani! V nedeljski številki (125) Vašega cenjenega lista Primorski dnevnik z dne 26. maja 1968 je člankar D.P. objavil na kulturni strani daljši članek z naslovom «Zopet Ribičičevi palčki*. ČlaneK sem prebral v hipu, kot se pač prebere časopis. Prebral pa sem ga tudi zaradi same teme. ki se me je neposredno bolj ali manj tikala. Začetek članka je ze narekoval, da bo člankar napisal kratko zgodovino Ribičičeve otroške igre «V kraljestvu palčkov*. Prišel sem do konca in ponovno prebral članek. Nekaj je vendarle manjkalo. Ne ven če iz fx>-zabljivosti, nezanimanja ali enostavno iz prezirljivosti.’ V zadnjem odstavku članka namreč D.P. našteva uprizoritve te igre po o-svoboditvi. Tako navaja uprizoritev »openskih palčkov* leta 1945 ter Ribičičeve otroške igre »Kraljica palčkov* v izvedbi Rojan-čanov. Popolnoma prezre uprizoritev »V kraljestvu palčkov* v izvedbi otroške dramske skupine p.d. Ivan Cankar leta 1957 v režiji članice SG pokojne Eme Starčeve ter nazadnje uprizoritev iste igre v izvedbi SG leta 1964 v režiji Jožka Lukeša (Repertoar slo-venskin gledališč — 1867—19b7, št 3324). To je nedopustno in v nekem smislu žaljivo. Bolj kot za princip, gre za točnost, saj je bil verjetno marsikdo, ki je takrat nastopil v »šentjakobskih palčkih*, presenečen, da je avtor omenjenega članka opustil ta pomemben nastop. Ne poznam vzrokov, ki so privedli do tega prezira, upam pa, da je člankarjev poročevalni nedostatek le izraz slabe informacije, ki pa seveda tudi ne more popolnoma opravičiti tega početja. To za pojasnilo. Če pa je D.P. menil, da nastop otroške dramske skupine p.d. Ivan Cankar leta 1957 z igro «V kraljestvu palčkov* ne zasluži nooe-nc pozornosti ali vsaj skromne omembe, bi za pouk dodal še tole. Nastopili smo točno pred enajstimi Jeti, 11. maja 1957 v dvorani stadiona »Prvi maj*. Petinpetdeset (!) otrok nas je bilo in prav vsi šele sedaj lahko razumemo, da bi niti krotilec živali ne imel takega potrpljenja, Kot ga je imela režiserka Ema Starčeva Starčeva je imela v sebi tisto gonilno silo, ki ji v tem primeru pravimo idealizem. Delala je brez vsakega interesa, ampak le za tisto «sveto* dolžnost, če vzamemo dolžnost Starčeve kot enega elementov njenega lUeanz-ma,_ gre torej predvsem in zlasti za čut spoštovanja do boginje Ta-hje ,ki se je ustalila v našem prosvetnem društvu, in jo izbrala za režiserko. Ema Starčeva je bila res idealna vzornica moderne vzgoje. Lahko bi jo primerjali z nasitni velikimi gledališkimi pedagogi, ‘kot so 'Ignacij" Horšnik, Josip Drobnič ali brata Skroin-šek. Treba je sicer priznati, da je dei tistih otrok v poznejših letih izgubil veselje do gieoausča, toda ostala je peščica, ki še danes nastopa v okviru dramskega odra p.d. Ivan Cankar in tudi na deskah SG. In vsakdo izmed teh je našel osnovne gledališko temelje prav ob skrbni roki Eme Starčeve. (Naj še omenim, da je A-drijan Viles naštudiral plesne toč ■ O"-n r?;' n'e vh Tvo Kufersin je izdelal sceno, skladatelj igre pokojni Ivan Grbec- na igral in spremljal na klavir.) Kron st Primorskega dnevnika 'e ob tej priložnosti napisal, da je v dvorani zmanjkalo prostora in da je bil velik del občinstva prisiljen oditi in da si je članica SNG, E. Starčeva, zadala ne prav lahko nalogo, ukrotiti 55 na gajivčkov in norednežev, ki so za dve uri zaživeli bajeslovni svet. In da je pri tej nalogi E. Starčeva nouolnoma uspela, za kar zasluži vso pohvalo in priznani? Mishm. da bi bil vsak komen tar odveč... S spoštovanjem za p.d. »Ivan Cankar* SERGEJ VERČ Trst, 27. maja 1968 SREDA, 29. MAJA 1968 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.Ou, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranj-' pesmi 9.05 Zvočni trak 10.35 Ura glasbe -12.05 Kontrapunkt 13.25 Poje Lu ciano Tajoli 14.45 Ital. popevke - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Mednarodni program plošč - 17.40 Slovstvo in umetnost 18.20 Glasba za mladino 19.13 Radijska priredba 20.15 N. Manzari: »Sa-lud* 21.30 Simf koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.3U, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri 9.40 Glasbeni album 19.00 Roman 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah -11.43 Plošča za poletje 13.35 Pesem za vsakoga - 14.05 Juke box 15.15 Pianist A. Bacchelli - 17.05 Plošča za poletje 17.35 Enotni razred 18.15 Juke box poezije 19.00 Pevec med množico - 20.11 Jazz 21.00 Poljudna znanost -21.20 Ameriške plošče. III. program 10.30 Albinom, Sonata opus 1 -10.50 Haendel in Britten - 12.35 Simf. koncert - 14.50 Sopranistka Magda Laszlo 16.10 Maderna, Kvartet za godala 17.20 Nemščina - 17.40 Haydnov Trio za violo in klavir 18.15 Gospodarstvo -18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert - 20.30 Regerje''e skladbe za orgle - 21.45 Orkester. Slovenija 7.00, 8.00, 11 00, 14.00, 20.30 Poročila 7.30 in 8.25 Informativna oddaja 9.08 Glasbena matineja - 'tfahnlM 9.55 Svet pravljic 10.10 Slovensk pevci 10.45 Glasbena pravljica 11.15 Pri vac doma 12.00 Turi stični napotk5 12.20 Slov. narod ne - 13.00 Na današnj. dan 13.11 E. Adamič: Tatarska suita - 13.31 Kmetijski nasveti 13.40 Opereta zvoki K30 Priporočajo vam... 15.05 Igramo za razvedrilo - 16.4, H. Boli: Iz istrskega dnevnika 17.00 Vsak dan za vas 18.01 Mladina sebi in vam - 19.00 Ak tualnosti 19.15 Debussyjeve sklad be - 1 .40 Naš razgovor 20.0' Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbe ne razglednice 21.00 Mozart: A scanio v Albi 23.10 Za ljubitelji jazz - 24.05 J. Czechowicz-M. Jo strum: Pe.->mi. Ital. televizija 12.30 Film «Princesa Ingrid* 13.00 Potovanje med ljudi - 13.3< Dnevnik - 15.30 Kol. dirke - 17.0i Giocagio 17.30 Dnevnik - 17.41 Program za mladino - 18.45 Raz prava - 19.15 človek in podeželji - 19 45 šport in kronike - 20.3i Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.0( Film »En dan na sodišču* - 23.2! Dnevnik. II. kanal 19.00 Angleščina 20.35 Nogo met Manchester United-Benfica, i odmoru Dnevnik 22.30 Umetnos in slovstvo. Jug. televizija 21.30, 23.15 Poročila - 17.20, 21.30 23.15 Poročila - 17.25. 18.30 Nogo met Vardar-špartak - 18.15 Pi Sloveniji - 19.20 Ne črno ne beli - 20.05 Operna scena - 20.35, 21.4 Wembley: Nogometni finale - 22.3 Vljavaja - 22.46 Pesem solidarnosti IVAN REGENT: SPOMINI 8». V socialistični stranki v Trstu so se razmere precej spremenile. V modi je bilo tako imenovano maksimalistično gibanje. 3 tem gibanjem se dotedanji voditelji Socialistične stranke Italije v Julijski krajini Valentino Pittoni ni strinjal in ga je odklanjal, zaradi česar ga je gibanje odstranilo, ne da bi upoštevalo njegove velike zasluge in tega, da je bil pri tržaškem delavstvu zelo priljubljen. Morda pa so ga odstranili prav zato. Bil je med redkimi, ki je ohranil mrzlo kri in prepričanje, da je na pravi poti. Valentino Pittoni je namreč zares ljubil socialistično gibanje, izdatno je prispeval k njegovi rasti, zato je dejstvo, da ga je večina odstranila, vzel mirno na znanje in se ni hotel spustiti v boj, dasi so ga njegovi pristaši k temu nagovarjali. Tako je neslišno izginil s političnega odra voditelj, z idejami katerega se morda nismo vedno strinjali, kateremu pa je bilo treba priznati, da je v dolgih letih, ko je bil na čelu italijanskega delavskega gibanja v Julijski krajini, dal svoji stranki proletarski in internacionalistični pečat. Pittoni je bil sprva pristaš italijanskih nacionalistov, ki so trdno zapirali vrata vsaki napredni politični misli. Toda že mlad je zapustil nacionaliste in se pridružil socialističnemu gibanju, kakor je to storil v Trstu tudi Carlo Ucekar. V stiku z delavci se je kmalu do kraja znebil nacionalistične miselnosti, kar pa se npr. pri Ucekarju ni zgodilo. Ucekar, sam nedvomno slovenskega porekla, se je zelo razburjal, kadar so mu italijanski listi očitali, da je Croato (Hrvat). Hrvate in Slovence je smatral za manjvredne. Pri Pittoniju takih slabosti nikoli nisem opazil. Bil je idejno in čustveno internacionalist. Na shodih je večkrat izjavil: «Sem predvsem socialist in šele potem Italijan.« Bil je vnet zagovornik slovenskih šol v Trstu in nasprotoval je kakršnemu koli sodelovanje z buržoaznimi strankami. Bil je soustanovitelj italijanskega delavskega prosvetnega društva Circolo di studi sociali, katerega dolgoletni predsednik je bil reformist Michele Susmel. Bil je ustanovitelj tržaških delavskih konzumnih zadrug, ki so dosegle že pod njegovim vodstvom velik razmah. Pittoni je bil med tistimi, ki so razumeli važnost delavskega gibanja in ki tega gibanja niso nikdar zavirali. Od leta 1907 pa do razsula Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem parlamentu. Bil je prepričan, da more Trst kot luka gospodarsko uspevati le v novi večnarodnostni demokratični federativni državi (Avstriji), v kateri bi vsi narodi uživali enake pravice. Polom Avstro-Ogrske je njegovo idejo za vedno pokopal. Valentino Pittoni je bil izreden politični voditelj in tudi vzgojitelj proletariata. Predvsem njemu se je treba zahvaliti, da se je stranka borila z vsemi silami proti italijanskemu nacionalizmu, še posebej proti nacionalistični miselnosti, ki so jo izobraženci in lažni izobraženci obilno vnašali v stranko. Zahvaliti se mu je treba tudi za to, da je s svojim obnašanjem in z vzgojo proletariata izrinil iz njegovih vrst take italijanske besede, ki so žalile slovensko ljudstvo. O njem lahko rečem, da je odšel s političnega odra predvsem zato, ker ni žele) prisostvovati gibanju, ki je razbilo delavske vrste. Kmalu po vojni je zpoznal, da zanj v Trstu ni več prostora, tembolj, ker se je tržaški proletariat navduševal za sovjetsko revolucijo, ki jo je Pittoni sicer pozdravil, ni ji pa mogel slediti Odšel je na Dunaj, kjer je prevzel mesto administratorja avstrijskega socialnodemokra-tičnega lista Arbeiter Zeitung. Na dunaju je tudi umrl. Na mesto Valentina Pittonija so prišli drugi, ki niso bili kos položaju, dasi so bili med novimi voditelji sedaj že enotne iialijansko-slovenske stranke sodrugi, kot dr. Tuma, ki pa se kljub svojemu delu v stranki niso mogli uspešno zoperstaviti večini. Na rednem deželnem kongresu enotne, združene sloven-sko-italijanske socialistične stranke Julijske krajine, ki je bil 25. in 26. septembra 1920 leta, je sodrug Orlando In-winkl predlagal, naj bi začeli izdajati poseben tednik v hr-vatskem jeziku. Predlog ni narekovala samo želja, da bi začeli bolj intenzivno delati med hrvat.skim prebivalstvom Julijske krajine, marveč tudi želja istrskega brvatskega prebivalstva, ki se je prav tako kakor slovensko začelo nagibati k socialističnemu gibanju. Vendar do Hskanja hrvatskega glasila ni prišlo, ker msmo mogli dohiti primernega hrvat-siiega uredniškega osebja. Na kongresu je bil izvoljen nov pokrajinski odbor, v katerega so bili izvoljeni sodrugi: Furlan, Invvinkl, Mario Ma-latesta, Giovanni Oliva, Poduje, Lu’gi Tonet, Josip Tuntar, Visnicher, Tuma, Štolfa in Gerlanc, jaz oa sem kot ravnatelj lista Delo in kot član direkcije Socialistične stranke Italije smel prisostvovati vsem sejam odbora. Kongres je predložil tržaški sekciji socialistične stranke, naj oceni ravnanje dr Pu-icnerja. ki je seta 1918 v svoji reviji Lega delle r.azione zagovarjaj pošiljanje vojsk evropskih držav proti Sovjot.ski zvezi O tem premouu je sklepalo plenarno zborovanje tržaške sekcije Kmalu po kongresu. Proces in sklep tega zdoiuvanja rian. da jasno i.> 3:* Kalogeropoulos (Grč.) — Hov'e (Avsl.) 3:1 Pox (ZDA) — Aguna (Peru) 3:0 Sturs (Avsl.) — Barclay (Fr.) 3:" Mandarino (Bra.) — Chanfrea1' (Fr.) 3:0 Tiriac (Rom.) — Deniau (Fr.) 3:u Jauffret (Pr.) — Barrett (VB) 3" Ženske nosameznice: RAchey (ZDA) — Diaz (Bra.) 2:0 Heldman (ZDA) — Moncano (Men-2:0 Baskheeva (SZ) — Lundquist (šve * 2:1 G. Sherriff (Avsl.) — Radkov* (Bol.) 2:0 Q De Roubdn (Fr.) — Young (VB) z- Planinski tabor na Nanos« 8. in 9. junija bo na Nanosu P1®' ninski tabor v počastitev 75-letn1' ce SPD, 25-letnice primorskega ®®" rodnega heroja Janka Premrla-VoJ-ka in 25-letnice priključitve Prim01’' ske k Jugoslaviji. Tabor bo org®' niziralo postojnsko planinsko d*11' štvo, skupno s PD Vipava. Zvečer 8. junija bodo na vrh® Nanosa zažgali kresove in tabori*1 ogenj, v Vojkovi koči pa bo 5Pr®" jem planincev. Naslednjega dne, v nedeljo 9. Ju' nija bo ob 10. uri slovesnost i f’®' voroma predsednika PZS dr. Mih® Potočnika in narodnega heroj® Zvonka Ferjančiča. Moški zbo Svobode iz Postojne bo zapel n®-kaj pesmi, sledile bodo recitacij in nato prosta zabava. , Prireditelji so pripravili za oh skovalce prenočišča v koči in v »JJ' torih. Ker pa pričakujejo veli obisk prireditve priporočajo obi- skovalcem, da pridejo na planini tabor raje v nedeljo, da ne bi b®1 stala zagata zaradi prenočevanj®-Nasprotno pa bo za vse obiskov® ce dovolj poskrbljeno z jedačo 111 pijačo. Obiskovalci lahko pridejo na n* sto tabora na tri načine: z ose nimi vozili od odcepa glavne ces v Rebemicah po gorski cesti (1 km); z avtobusi od odcepa glavne ste v Rebernicah do Podraške b®J te (9 km) in nato še 45 min zmerne hoje do Vojkove koče! peš iz vasi Razdrto, kjer l®1*? parkirajo svoja vozila, po dveh 3 bro markiranih poteh na vrh ^ nosa (ura in pol hoje). OBVESTILO Športno društvo Breg spor°^*J da bo seja odbora v četrtek ne v sredo, kot je bilo prvo*® določeno. r«n STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF Potem je pozvonil kot običajno: kratko, kratko, dolgo, cr&tko Ko je Brigitte odprla vrata, je opazila, da je še kar dobro •azpoložen. Pričakovala je, da bo mrk in pobit. Trenutek je iomislila, da se morda otroka veseli in da bo še srečna. V sobi je bilo vse kot običajno, čeprav ni bil ponedeljek: (rožniki, čajne skodelice, steklenica z žganjem. Ko je bil v sobi sam, je izpil tri kozarčke žganja. Zelo soristna stvar - odveže jezik in odžene slabo vest. Boljše bi seveda bilo, če te sitnosti sploh ne bi bilo. Jedel je hitro in molčal. Brigitte mu Je stregla, nič ga ni vprašala. Nato je pospravila mizo. Ko se je vrnila iz kuhinje, je Warzin sedel pri oknu in kadil. «Pridi k meni,« je rekel. Sedla je poleg njega. Prijel jo je za roko. ((Poglej, draga Brigitte kaj je napravila ljubezen. Dovolj sva stara, da se tega zavedava. Razložil sem ti že, zakaj se še ne morem poročiti. In potem se je zgodilo to — celo isti dan. Smešno, ali ne?« Počakal je, da bi kaj odgovorila. Nobene besede. »Poznam te, draga Brigitte. Vem, da tega nisi hotela. Jaz sem kriv. Prišel sem, da bi skupaj poiskala izhod.« Se vedno ni spregovorila. Cez nekaj trenutkov je nadaljeval: «Ne morem se poročiti, dokler ne končam pripravniške službe. Potem imava lah- ko otroke — kolikor jih bova hotela. Toda zdaj ne, saj razumeš, ali ne, Brigitte?« Trdo jo je držal za roke, trdo, da se ne bi razburila. Toda bila je popolnoma mirna. Potem je hitro nadaljeval: «Ne-kaj morava ukreniti. Vem, da tega dekleta ne slišijo rade, toda v resnici ni hudo. Jaz to vem, saj je to moj posel. Ni nevarno. Končno pa midva veva, kaj delava.« V mraku ni mogel videti njenih oči. Počasi je sklonila glavo — samo to je naredila. Nato je tiho rekla: «Ni treba, da bi se poročil, ni treba, da bi se takoj poročil.« Njene besede so ga pretresle. Ne takoj, pač pa v enem ali dveh letih. Toda obvladal se je. «Ne, Brigitte,« je odvrnil mirno, «tega ne bova storila. To za naju ni posebno dobro. Stvar bova rešila pravilno. Saj veš, kakšni so ljudje. Nakopala bi si pasje življenje. Pomisli samo na svojega očeta.« Se bolj se je pogreznila v naslonjač. Z rokama si je pokrila obraz. «To me ne skrbi,« je rekla skozi prste. «Toda če se ne misliš poročiti zdaj — potem se sploh ne želim poročiti.« Warzin se je trudil, da ne bi pokazal, kako mu je odleglo. «Werner,» je vprašala prav tako mirno kot prej, »ali bom... še lahko imela otroke?« Torej tako, je pomislil Warzin, poteka dobro. «Seveda, dragica, če bi dekleta po tem ne mogla imeti otrok, bi bil svet prekleto prazen.« Pogledala ga je naravnost v obraz. Videla je samo obraz, ki ga je ljubila, ne pa pasti in prevare. «Werner, upam, da mi ne boš zameril, toda mlad si še... mislim, da je to zate še precej novo. Ali zares znaš... ali si napravil že veliko operacij?« Zravnal se je — res je zmagal. «Ne imej teh skrbi, punčka, to naj te nikar ne vznemirja.« «In kje boš...» ^ «To je popolnoma preprosto. V bolnišnici. Samo — niti besede nikomur. Sprejeta boš kot zasebna pacientka, da te pregledamo. Ko boš prišla domov, bo vse v naj lepšem redu.« Tega skoraj ni mogla verjeti, bila je zelo presenečena. «Da, toda... tvoj šef? Ali bo dovolil?« «V tem primeru bo,» je odvrnil Warzin. Prihodnje jutro se je dr. Warzin najavil šefu zdravniku. Prav tedaj je Feldhusen govoril po telefonu z Briitschem. Ko je vstopila gospodična Rieck, je z roko pokril slušalko: Kaj je?« «Dr. Warzin bi rad...» «Warzin?» «Da>» «Samo trenutek. Recite mu, naj kako minuto počaka.« Feldhusen je počasi odložil slušalko. Warzin — kakšna nepričakovana sreča! Po Neugebauerjevem pismu je vztrajno premišljal, kaj naj ukrene pred bližajočo se bitko. Najprej je pomislil na Fehlin-ga — iskal ga je po telefonu — a Fehling je bil službeno odsoten. Končno je bilo to dobro. Fehling je bil previsoko, njega mora imeti v rezervi. Pravi človek hi bil dr. Scharff, direktor zdravstvenega oddelka. Toda bolje bi bilo, da prevzame sam iniciativo. A kako? Pomislil je na Warzina, ki je bil tudi zapleten v zadevo. Ali naj ga pokliče? Obotavljal se je — to bi bilo, kot da priznava krivdo? In — kolikor pozna Warzina, bi bil fant lahko na Neugebauerjevi strani. In sedaj je prišel sem — kakor da bi ga naročil! Feldhusen je javil tajnici, da je prost. Ko je zagledal War-zina, je stopil izza mize in ga pospremil do naslonjača blizu okna. Tako bo vzdušje manj formalno, si je mislil, nekako bliže si bosta. «Lepo, da ste prišli, sicer bi vas moral poklicati. No, čim prej se stvar začne, tem bolje.« Prekrižal si je roke in iskal pravo besedo. Warzin je gledal šefu v roke. Spomnil se je, kako krvave so bile, kako so trepetale. »Gre za sobotni primer,« je začel Feldhusen. Prizadeval si je, da bi govoril v svojem tonu. «Gospa...» «Roth,» mu je uslužno pomagal Warzin. «Roth, tako je. Hvala. Da. Kolega Neugebauer je...» husen se je spačil, kot da bi nekaj neprijetno zadišalo. po svoji pameti je poslal o tem primeru poročilo zdravst^ nemu oddelku.« Potemtakem je res, kar govore, je pomislil Warzin. U1118' zan posel. . u-_- .. ,---------------- . . Oo, L vel' «Mi ne bomo...,« je nadaljeval Feldhusen, «to je. trenutno na stvar ne vpliva, kaj mislimo o dejanju mi. -stvo je, da je do tega prišlo. Mislim, da morate biti vi, K° eden najbolj neposredno v ta primer zapletenih, o tem inf°r, mirani. Ne vem, kaj se bo zgodilo — mogoče sploh ne bo ®* — toda možno je, da se bodo zanimali za razne podrobnost*-Warzin je osupnil in Feldhusen je bil zadovoljen, ko j? to opazil. »Ne delajte si sivih las, dragi kolega. Na sveto ® porodničarja, ki se mu ne bi kdaj kaj takega zgodiio. Moj stf' ----* * .............. p T9n ,tovo- ri profesor je večkrat rekel: ,Prej ali slej boste imeli op ka s kakim procesom — to je tako gotovo, kakor je go' —— ----... r------*** j« »“»v/ &ui/u*v/, n.an.ui jo r>'- da boste pomagali na svet dvojčkom.’ Toda sedaj seveda ne gre za proces.« «Ne,» je odsotno rekel Warzin, v mislih je bil pri Brig*tt?v Feldhusen se je sklonil in pogledal stažista naravnost oči. «In zdaj, VVarzin, želim, da ste si popolnoma na jasn®**" da se lahko stoodstotno zanesete name. Popolnoma sem voljen z vami in to bom javil tudi pristojnim organom. Nise® človek, ki bi zvračal krivdo za napake na ljudi, ki delajo za«1 j Midva dogodek seveda poznava. Popadki so se začeli; P°s ste pome; jaz sem prišel. Poskušali smo, da bi porod sreč® potekel, toda ni nam uspelo. To se ni zgodilo prvikrat. VsaK^ ima tu in tam smolo.« Spet se je vzravnal. Postal je žaloste* — kot da je za vse delo in ves trud deležen le nenvaležnoS* ■ (Nadaljevanje sledi) ■inI4TVO- TRST - UL MONTECCHI 6 II, TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUZN* *: GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1» Telefon 33-82 - UPRAVA; TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno ukeunisvivu. 225o Ur Uetna 4400 Jir| ceioietna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržt r»w* 7a SFRJ: ADIT DžS LJublltna Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov; za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 260, osmrtnice 160 lir — Mali o Trst n-M( — (jec^da — Oglasi’ za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst