jtev. iz. Velja po poŠti: V Ljubljani, o M, dne 16- januarja 1906. Leto rniu. 1» celo leto naprej K 26'— a pol leta „ „ 13- -ji žetrt leta „ „ 6-50 m en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: sa celo leto naprej K 20'-i» pol leta „ „ 10-ss četrt leta „ „ 5 - -m ca mesec n n n n %m polil], na dom 20 h «s mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo J* * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?« -- --- dvorlSte nad tiskarno). — Rokopisi se si« vrafajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inseratl: Cnostop. petitvrsta (72 mm)i za enkrai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ) 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja tfsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo Je w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ' Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188. Srftsko-boljiirskii zveza. (Izvirno poročilo .Slovencu".) B e 1 g r a d , 12. jan. Pri nas je sedaj najvažnejše vprašanje srbsko-bolgarska carinska zveza, o katere bistvu in pomenu sem vam poročal že ope-tovano. Slučaj je nanesel, da sem danes na-šel doma enega bolgarskega diplomata, s katerim sem brez uvoda pričel razgovor o tem vprašanju. Ta diplomat je odlična in jako spretna esieba, prijatelj srbsko bolgarskega sporazuma, trezen politik in zaupnik kneza Ferdinanda torej mož, ki natančno pozna razmere. Ta diplimat mi je izjavil, da dtgovor med Srbijo in Bolgarijo'ni zveza v pravem pomenu besede. Ta dogovor se tiče prometa na srbsko bolgarski meji in je le priprava ali podlaga za bodočo carinske zvezo. Na Dunaju sta vzbudila nekako ogorčenost člena 2. in 12. tega dogovora, ki vsebujeta kal carinske zveze v bodočnosti, dasi danes niti najmanje ne Škodita avstrijskim koristim. „Kaj stori Bolgarija, ako Srbija prekliče ta dogovor?" ga vprašam. Oa odgovori: »Srbija tega ne stori Nima razloga, da to učini, ker nihče od nje tega ne zahteva, niti Avstrija, ki je samo zahtevala pojasnila. Ko pa bi Srbija le preklicala dogovor z Bolgarijo, pokazala bi se malodušne. V tem slučaju bi mi čakali, da pride v Srbiji na krmilo močnejša vlada, s katero bi obnovila dogovor.* „Ali je bolgarska živina izključena po tem dr govoru iz svobodnega medsebojnega prometa?" „Z i z rom na to, da je Srbiji potrebna veterinama pogodba z Avstro - Ogrsko, je bolgarska živina v istini izključena iz medsebojnega svobodnega prometa. Bolgarska vlada pa je hotela olajšati srbski izvoz v Bolgarije in dovolila srbskemu blagu olajšave na bolgarskih železnicah " ,Ali je res v do.o^oru dostai ek, da morete obe vladi izpremeniti posamezne določbe v dogovoru, ko bi vsled tega našli težkoče pri drugih državah?" „To pravico sta si obe državi pridržali s posebne .noto" po zaključku in pod pisu dogovora." „Ali je res, kakor se govori, bolgarska vlada storila indiskrecije, ker je ta dogovor predložila sobranju, preden se je o tem spo razumela s srbsko vlado. „To ni res! O indiskreciji se ne more govoiiti, ker vladi se nista obvezali, da o tem obvestita eno drugo. Dogovor je bil predložen sobranju obenem s pogodbami z ostalimi državami. Sicer pa je bil dogovor predložen sobranju dne 1. januarja, dne 2. januarja je bil z aklamacijo sprejet, a že 31. decembra je bila kopija dogovora v sporazumu z bolgarsko vlado izročena dr. MdovaniČJ, da jo on izroči avstrijski vladi." „Ali so vsled tega istinite govorice, da je otežkočen položaj bolgarskega zastopnika ▼ Srbiji in srbskeg* v Bo gariji ?" ,Te govorice niso utemeljene in stališče zastopnikov ni otežkočeno, ker se srbsko-bolgarska carinska zveza ne bode razbila, marveč uresničila." „A'i je ta carinska z*eza delo bivšega srbskega ministrskega predstdmka dr. Pa-židi. ali sedanjega, Ljube Stojasovidi ?" „Ko je Pašič prevzel srbsko vlado, pričelo se je prijateljsko zbliževanje Srbov in Bolgarov. Uspeh je bil sestanek obeh vladarjev v N šu, kjer se bili določeni načrti zbližanja in sporazuma. Posledica sporazuma je ta carinski dogovor, o katerem govorimo. Pogajanja so se pričela pod Paši-Č.JVo vlado, a končana in podpisana se bila od sedanje vlade dne 22. julija v Bel-gradu " Zahvalil sem se diplomatu na prijaznosti, s katero mi je pojasnil to važno vprašanje. Zii se mi da je z istim diplomatom govoril tudi dopisnik dunajske „Neue Fr. Presse", a je ves pogovor zaobrnil po svoje, da napelje vodo na svoj mlin. Poraz Balfourjev na Angleškem. Zadnje volitve pomenijo velikanski poraz angleških ministrov. Padla je stranka samogi ltnega imperializma, ki je povziočila vojsko z Buri in ki je hotela žrtvovati se bičnim zahtevam gospodujočih stanov vse javne zadeve. Izmed prvih 58 izidov, ki so se naznanili, je bilo izvoljenih 45 l b ralcev, 8 de lavskih kandidatov in en uaiomstični pristaš svobodne trgovine. Bibo proti un oaistem, ki imajo odiozni madež, da njihova politika krub draži. Neutrudno je Chamberlain potoval in agitiral ter prepričeval delavstvo, da bo zunanja industrialna konkurenca, zlasti nem ška in am riška, unič Ia angleško industrijo, če se ne vpel e varstvena c rina. A bilo je zastonj. B lfour je omahoval in ni vedel, kam bi se nagnil, da se ohoini. Zdaj so se ga naveličali in so ga vrgli. Proti Balfourju so |šli delavci proti j vladi, in najznačilnejši dogodek teh volitev je, da je tako naraslo število deiavskih , kandidatov. To je na Angleškem nekaj ne j navadnega, ker poslanci nimajo diet, ampak jih volitve stanejo ogromne vsote denarja, vsled česar je parlament večinoma le zbirališče premožnih stanov. Društvo »Pravnik". Ob navzočnosti 19 članov se ie vršila sinoči ob 8. uri v Ljubljani XIX redna glavna skupščina društva nPravnik>. Predsednik nadsvetnik dr Ferjančič pozdravi navzoče in omenja, da posebnh uspehov letos društvo nima kazat'. Nad Ijsvalo se je z izdajanjem slovenskih prevodov zakonov. S tem bo .Pravnik" ustvaril znanstveno podlago za bodočo slovensko fakulteto. Iz tega oz'ra pa je obžalovati, da je za društvo tako malo zanimanja. Iz poročila tajnika dr. Žirovnika posnemamo, da je bilo v 17. upravnem letu 151 članov društva in 154 naročnikov na glasilo „Slorenski Pravnik*. Članov je 7 m t j ko lani, naročnik je pa 1 manj. L-st „Slovenski Pravnik" je izšel doslej v 9 številkah. Priobčil je 6 razprav in pa 28 slučajev iz pravosodne in upravne prakse, nadalje je bil priobčen živlienjepis slavnega rojaka Tomaža D e 1 i n a r j a Urednik listu y. bil društveni predsednik dr. Danilo M a j a r o n. Društvo je izdalo IV poglavje zakona o osebni dohodnini s potrebnim komentarjem Delo je oskrbel davčni nadzosmk dr. Val. Ž u n. Skoro dovršena je zbirka civilno pravnih zakonov v slovenskem prevodu, ki ga bo oskrbel svetaik dr. Volčič Sodnik dr. R e g a 11 y pa dela na prevodu obč. državljanskega zakonika. — D uštvo je podalo mestnemu zastepu ljubljanskemu peticijo za brezobrestno posojilo iz vseučiliškega zaklada, da bo društvo lažje nadaljevalo z izdajanjem rečnih prevodov zakonov. Zupan H r i b a r je obljubil to podpirati, ker je te prvi realni korak za slovensko vseučilišči. Ztstarele izdae zakonov so se izločile iz društvene knjižnice in se razdelile raznim akad. dru§tvera. Le po 1 izvod se je pustil v knjižnici. Dne 24. sept. je društvo odkrilo v Dor-farjih spominsko ploščo na rojstni hiši Do-linarjevi s primerno slavnostjo. Razun predavanja, ki ga je ob tej priliki imel dr. Volčič, društvo ni priredilo nobenega drugega predavanje. Ob tej priliki se vname živahna in precej dolga debata o izdaji občinskega državnega zakonika. Svetnik V i š n i k a r želi, da bi sodnik R e g a 11 y najprej objavil posamezne odlomke svojega dela v .Slov. Pravniku", da bo vsak lahko povedal še svoje nasvete. Dr. P o 1 e C pravi, da se izdaja sploh vse prepočasi. Predlaga naj se društvo obrne za podporo na kranjski in goriški dež zb»r. Izdajanje naj se izroči kakemu trgovcu Iz voli naj se poseben redakcijski odsek, ki bo pomagal z nasvetom onemu, ki bo ure jeval prevode. Ta odsek pa naj priklopi sebi še nekatere slovenske fi ologe. Dr. K r i s p e r podpira te predloge in pred laga, naj se najprej izda trgovski in menjični zakon. Prej ko juridičn , bomo imeli trgovsko akademijo. Zato je to najprej potrebno izlati, kar ne bo težko. Trg. in obrtna zbornica bo gotovo rada prispevala k temu in prevod ie, kakor se si ši, tudi že gotov. Notar dr. Hud o vernik predlaga, naj se napravi prošnja tudi na justično ministrstvo, da bi isto podpiralo izda, an e. Dr. b v i g e 1 j se protivi temu, da bi se prepustilo izdajanje kakemu tr govcu. Dr. K r i s p e r meni, da nekateie zakonike, ki bi bili samo za jurista važni, izda »Pravnik" sam. diuge pa, ki so važai za trgovca in obrtnika, naj izda kak trgovec. O teh predlogih se je vršilo glasovanje pri slučajnostih. Iz poročila blagajnika dr Š v i g e 1 j a povzamemo, da ie društvo imelo 2052 kron dohodkov. 216077 K stroškov, primanjkljaja je torei 108 K 77 v. Društveno premoženje znaša 3981 22 K. Aktiva »Izvršenega reda" znašajo 2577 50 K, pasiva pa 254 27 kron. Na račun „Izvšilnega reda" se je izplačalo 418 22 K. Ctani plačujejo silno neredno, ker tudi neredno dobivajo. Knjižničar dr. Dermota poroča o knjižn ci, ki jo člani le malo rabijo. Knjiž-n c 1 je bolj praktična, a premalo teoretična. Nakupi naj se raznih državnoslovnih in socioloških kniig. Koliko knjig ima knjižnica, ni mogoče dognati, ker je mnogo knjig v zasebni knjižnici podpredsednika dr. M a j a r o n a. Predlaga, naj se prosi občina za 200 K podpore za knjižnic*. Pri volitvi odbora je bil za načelnika izvoljen zopet nadsvttnik dr. Ferjan-č i č. Izstopil je iz odbora le svetnik d r. W e n g e r, namestu njega se izvoli d r. Pelec. Od ^or je torei tale : dr Dermota,dr. Hudovernik. d r. M a -jamn, dr. Rogina, dr. Š v i g e 1 j, d 1. Žirevnik, dr. Pelec, za izven-ljublianske odbornike pa dr. Babnik, dr. Hrašovec in dr. Z u c c o n. Za revizorja se zopet izvolita dr. M u n d a in nadsvetnik d r. P o 1 e c. V redakc jski odsek se izvolijo dr. Svigelj, dr P o -lcc, dr. Rogina, poleg teh volienih je pa v odboru tudi urednik dr. M a -j a r o n. Potem poroča dr. Volčič o iz-daji.civilno-pravdnega reda* ki bo izšel okoli Velike noči. Dr. Švigelj izreka d r. V o 1 č i č u za njegov trud najtoplejšo zahvalo. K sklepu se preide na glasovanje o že prej stavljenih predlogih Sklene se, da se pošlje peticija za podporo na deželni zbor kranjski in pa na trgovsko in obit 10 zbornico, na slednjo posebno radi izdaje trgovskega in menjičnega zakona. Prosi naj se nadalje na centralno vlado na Dunaju za podporo izdajanja slovenskih prevodov zakonov, in justično ministrstvo, da nakupi potrebno število izvodov za sodišča. Nadalje se je sklen lo, da naj od^or v primernem času prosi občino tudi 200 K podpore za knjižnic«. Na predlog dr Sviglja se sklene, pošiljati v svrho izobrazbe vsem onim mladim slovenskim juristom. konceptnim prak-tikantom, avskultantom itd. na n|ih*vo željo ^Slovenski Pravnik" toliko časa brezplačno, dokler se njihove razmere ne ! bodo izboljSale v toliko, da se bodo lahko i sami naročili. Pričakuje se od njih, da bode ; petem pristopili k društvu in se naročili na j list Skleni o se je pošiljati brezplačno list tuli vsem slovenskim akademičnim dru-i štvom Preostali izvodi prejšnjih letnikov poslali se bodo knjižnicam sodišč v Ljubljani, Novem mestu, Cel)u, Mariboru, Trstu Gorici itd. Dr. Volčič želi, na) bi odbor razmišljal o tem, ali bi ne kazalo izdajati .^ravnik" na eni poli vsakih 14dni in naj bi se na ptatnicah razpravljala tu ii stanovska vprašanja S tem js bilo zborovanje končano. Notranji politični položaj. Predsednik poslaniške zbornice grot V e 11 e r želi izpremeniti dnevni red za prvo sejo drž. zbora tako, da pride v razpravo kot prva točita predloga o vojaških novincih in ne o starostnem zavarovanju zasebnih uslužbencev, kakor so sklenili v zadnii seji načelni ki zborničnih strank N a -črt r> z a v a r o v a n 1 u zasebnih uslužbencev pride na dnevni red kot druga točka. Razmere na Ogrskem. — Mirovna pogajanja. Z Dunaja poročajo, da ie bil 14. t. m. pri vladarju nadvojvoda fožef, ki posreduje prostovoljno med vladarjem in opozicijo. Tudi hinvednega ministra B.harjt ji zašli- šal vladar. Koalicija čuti, da mera sprejeti v kratkem času program, s katerim bt> m»-goče vladati, ali pa nastopi vladar z res nimi sredstvi. Včeraj so se posve tavali v Košutovem stanovanju Wckerle, gr< f Andiassy, grtf Z chy, baron Banffy in Rakovszby. KoSut in W.kerlesta se pred skupnim posvetovanjem razgovar jala sama nol ure. Sodijo, da so se ogovarjali • Wckerlovem predlogu, da sestavijo prehodno ministrstvo, ki bi rešilo državne potrebščine, ne pa spornih točk med vladarjem in koalicijo. V Si'g-dinu je bi včeraj umeščen novi stoliški višji župan. Orožništvo in voiaki so zastražili ulice, a kljub temu so priredili žapanu buren sprejem. Voz novega višieca župana so obmetavali s kunni in gnjil mi jajci. Orožniki in izgredniki so se večkrat spopadli. Z bajoneti je bilo ranjenih več oseb, mnogo so jih tudi zaprli. V mestni hiši so pozdravili novega stoliškega načel nika s klici: »Proč ropar"! Vkljub t»mu je Nafsy prisegel. Novi višji župan v Siavnici Siabo, je sklical na četrtek sto-liški občni zbor, da zapnseže. V Sčavuico je že došlo 150 orožnikov in štiri vojaške stotnijs, da varujejo novega stohškega načelnika. — V Szegedinu so orožniki tudi ustrelili. Baron Fejervaiy je izjavil, da mora uvesti Ogrska trgovinske pogodbe po od redbah deč m bedo rešene v Avstriji ustavnim potom Ako se to ne zgodi; bi bilo ogrsko poijedeljstve osamljeno in največ bi trpeli lastniki velikih latifundij, ki sto;e zdaj na čelu koalicije in najbolj nasprotu jejo, da vlada po odredbah uveljavi nove trgovinske pogodbi. Italijansko brodovje. »A»anti" poroča e zelo b umori stičnem dogodku, ki se tiče italijanske bojne mornarice. »Avarti" je nedavno izrekel ne kaj pomislekov glede sposobnosti nekaterih italijanskih vojnih ladij, pose no glede ladje: »Ettore F eramosca". Nato je mornariško ministrstvo odredilo, naj se ta ladja poda na svetovno potovanje; s tem je ministrstvo hotelo pokazati, da »Avanti" in laški socialisti nimajo prav. Toda — „E tore Fieramosca" je le z veliko težavo priplul do Buenos Ayresa in tam — obtičal, kajti strojevodje si s žojo ne upajo dalje. Kontre admiral De O.estis je dobil povelje, naj se s svojo nesrečno ladjo povrne domov. Toda najhujše še pride. Veliko vprašanje je namreč, se bo li ladja vploh mogla vrniti Naj brž bodo morali drugo bojno ladjo odpo-slati, da rsši svojo ubogo posestnmo. Atentat na ministra Koreje. Peterburg Tu biva že nekaj dni vojni minister Koreje Yi y rk ik. Tolmač ministrov je svojega gospodarja pred rar dnevi napade! z revolverjem in nožem. Mi nister je lahko ranjen. Srbsko-bolgarska carinska zveza. Odgovor srbske vlade avstrijskemu mi nlstrstvu glede zahteve, da naj Srbija opu Sti srbsko bolgarsko carinsko zvezo, je jako kratek in odločen. Srbska vlada je ižjavila uradno, da ni voljna opustiti srbsko bolgarske carinike zveze, pač pa hoče izpreme niti one točke, ki bi zavirale trgovinsko po godbo med Avstro Odrsko in Srbijo. Z Dunaja poročajo, da odpošlje naša vlada jako odločen dopis v Belgrad, v katerem bo zahtevala, da Srbija razveljavi carinsko zvezo z Bolgarijo. V Belgradu pričakujejo srbske odposlance, ki so bili ua Dunaju zaradi pogajanj e trg. pogodbi z našo državo. Srbi sodijo, da so zaradi srbskega odgovora nemogoča nadaljnja trgovinska pogajanja. V Belgradu sa včeraj govorili, da je Ogrska zaprla mejo srbski živini, kar je povzročilo veliko vznemirjenje. A te govorice so bile najbrže še prezgodnje. Nečuveno izzivanje francoskih katoličanov. Ravnatelj francisktga drž. premoženja je ukazal finančnim uradnikom, naj pri zapisovanju cerkvenega premoženja cdpro tudi tabernakeljce, če bo to potrebno. Pariški, |yonski in cbamberyski nadškof kakor tudi mnrgo drugih škcfov je izdalo okrožnice, ki protestirajo z»radi vsakega katoličana žaleče povelje. Župnikom so ukazali, naj uradnikom naznanijo število in vrednost v ta-bernakeljnih spravljenih dragocenosti, nikdar pa ne smejo dovoliti, da bi odprli taberna keljne. Poslanec Griaud, ki je poročal v zbornici o ločitvi cerkve ol države, je izjavil v »Lamerni*, da je ukaz na fiiančne uradnike neopravičeno in nepotrebno na-silstvo Judje med seboj. Na Dunaju so bili preteklo nedeljo štiri judovski shodi. Razpravljali so o judovski narodni avtonomiji. Na shod v Mariahilfu so došli tudi socialnodemokraški judje, ki s« nastopali proti judovski narodni avtono miji. Med judi obeh struj so bili burni pri zori. Končno so z malo večmo sklenili, da hočejo judovsko narodne avtonomijo. nemiri In opori v RusUL Durnovo je imenovan za ministra notranjih zadev in za tajnega svetnika Ruski justični minister Akimov je pa odlikovan z redom sv. Vlsd>mira. Witte je izjavil, da be v kratkem času zavladal red v celi državi. Najbolj t žaven je položaj na Kavkazu, kjer imajo nemiri naroden znfiij. V Peterburgus o zopet zaprli veliko število revolucionarjev. V Varšavi so zaprli enajst članov revolucijskega odbora in mnogo sumljivih oseb, pri katerih so dobili revolverje in nože. Zaprli so tudi nevarnega anarhista Graumanna, ki je delal bambe. Pomnožili so tudi varšavske vojaške patrulje. V R i g i so pozvale oblasti stanovalce v mitavskem mestnem delu, naj orožie iz roči vojaškim oblastim. Ako najdejo pri kom orofcjo, brdo ž njim ravnali, kaknr s piekucubi. Razrušili bodo hiše, v katerih dobe zalogeorožja. V T i f l i s u so zopet odprli skladišča, tudi cestna železnica je pričela voziti. Iz Biku«, Elizavetpoiji in Aleksandropolja poročajo, da je končana železničar ska stavka. Štajerske novice. š Žreče pri Konjicah. Pri nas ima dae 2i. t. m. Kat. polit m gospodarsko društvo »Straža* shod ob 3 uri popoldne v Kračunovi gostilni. Govoril bo g. dr. Korošec i' Maribora f Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih ima dne 28 lan t>b 10. uri ptedpoldne občni zbor. Predavala bosta: g d r. Po-Ijanec: „0 potresih" in g. dr. Vrstovšek: „0 koristi društev41 š Divji lovci. V Pernicah pri Muti ima lov v najemu neki Žid. V njegovem re-virju so streljali srne in jerebice drvarji Ji-nez Koller, Jurij Polanetz in Marko K i e f e r. — Ta lov stane Kollerja štiri, Polanetza dva in Kieferja tri mesece težke ječe. Vsi trije so iz ponemčenih obmejnih krajev, kamor je že segla nemška kultura. š Zavrč pri Ptuju. Kraini šolski svet je v svoji seji dne 26 m. mes. izrekel pohvalo tukaj zelo priljubljenemu uč telju g Josipu Trohaza njegovo plodonosno delovanie. š Zaradi motenja vere bosta sedela 20ietni Janea N o v a k in 18ietm J) Žef N o v a k , viničarska sina iz Bre^tenice pri Mariboru. D,ie 1. septembra 1. leta sti prišla vinjena na pokopališče v Kamnici, kjer sta kričala in razsajala. š Sukno je ukradel 17letni Janez V o Is a iz C Ija dne 15. oktobra 1. 1. v Mariboru g J <žefu Lenardu Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. Dečko služi sedaj pri 6 trdnjavskem topaičarskem polku v Budimpešti. š Surov sin. Viničarski sin Jmez Lovrenčič iz Spod. G.3s'eraja je dne 16. avg. m. 1. svojo mater osuval. Pri obravnavi dne 12. t. m. je bil obsajen na tri mesece težke ječa — Zaradi istega deli^te je bil obtožen Andrej Korošec iz Brezove. B I ie oproščen. š Ljubosumen hlapec. Daina-rica Manja Petrovič v L uiomeru je imela ljubimsko razmerje s hlapcem Matijo T i š 1 e r i č. Ker jo je enkrat videl govoriti z drugim hlapcem, postal je ljubosumen. Dne 2. dec. 1905 je prišei nad njo, cbore žen s palico in nožem. Prestrašena reva mu je koinsj ušla ter s« je morala skriti psd posteljo, da je ni našel njen vročekrven ljubček Svojo vročo ljubezen bo hladil s štirime^ečne težko ječo. š Vozna pošta St. 11 j v Slovenskih goricah - Jarenina - St. Jakob v Slovenskih goricah vezi po sledeča m redu: OJhod i c Sent llja ob 8. uri 15 minut, odhod iz Jarcnine ob 10. uri, pnhed k St, Jakobu v Sloven. gor. ob 11 uri. Oihod od Sv. Jikoba ob 3 uri, odhod iz J renine ob 4 uri 10 minut, prihod v St II) ob 5. uri 45 minut. š Drvarje za Bolgarsko svari ministrstvo notranjih zadev naj ne prevzamejo dela pri tvrdki S. Balabantif v Z flii, ki zvablja z lažnjivimi obljubami drvarje. Privabljeni delavci so že prišli mnogokrat v najvtčio bedo š Smrt na ulioi. V soboto zvečer je padla v Manburu v Hadgasse okoli 60 let stara žena Barbara H o ž i č na tla. Policaj jo je dal takoj prepeljati k zdravniku, ki je pa konštatiral, da je umrla vsled srčne kapi. Prepeljali so jo v mrtvašnico. Rajna i* stanovala v Ulmski ulici pri svojem sinu. Žena je bila že dolgo na srcu bolna, ker se je že enkrat preddema mesecema zgrudila na tla in so jo komaj z različnimi krepčili spravili k zavesti. š Jareninske novice. Vnedtlio zjutraj je umi i v Gž jareninske fare F r J a n č i č v starosti 87 let. - V nedelio zvcčtr je zgorela vimča-rija dominikanskega cerkovnika na Vukev- skom. Viničarju Karolu Fras je zgorelo vse ime je. R?š li so le sami sebe Vi-ničar je s svojimi 9 otroci v grozni revščini. K»kn ie prišel «*en'. "e na ve š Velik poučen shod je bil 14. t. m. v Jiieatnt. Bilo je bi zu 150 mladeni čev in mož zbranih v Tišerjevi hiši. Vodil je shod g. Erald V račko. — Govoril je o splošni, enaki, direktni in tajoi vrMni pravici g stud phil. Valentin Bož č. Zirjan iz Gradca. Govoril je zelo poljudno in stvarno. Gospoda bomo še večkrat slišali. Tudi predsednik shoda je pojasnjeval natanko točke nove volilne pravice. G. dr. Korošec je v jtdrnatem, poljudnem govoru se dotaknil stanovskega sistema volilne pravice ia govoril o zadružništvu in izobrazbi kmečkega stanu. Veselilo nas je, da je prišio na shod tudi nekaj Sentjakobčinov in Sentiljčanov pod vodstvom izvaniedno nadarjenega mladeniča Ž K,ta. š V Žalcu je umrla soproga ondot-nega učitelja gospa Amalija P r i -s t o v S e k. š Slovenska zmaga. V Tinjah na Pohorju, kjer so doklej gospodarili nem-škutarji so zmagali pri obč volitvah zavedni slovenski kmečki posestniki. š Umrl je v Slovenski Bistrici usnjar Lovrenc Koleno. — V Grajski vasi je umrl gosp. Peter Papež, železniški uradnik v pnkoiu. š Pazite na denar. Ponarejeni 20 vin. in krone iz svinca krožijo med l,ud-stvom po župniji S -. Anton v Slov goricah in okolici. š Zopet potres. Dae 15. t. m. so pri Sv. Suf<*nu pri Gradcu ob pol 2. uri zjutraj čutili močan potresni sunek, kateremu st* sledila še dva lažja sunka. š Žalosten rodbinski dogodek. V Svicini se je pred 14 dnevi obesil kmet Pahernik vsled domačega prepira, posebno z ženo. A tej seje v teku enega tedna spet zljubilo videti in se sniti z možem, ter si je vsled pekoče vesti, da je ona kriva m iževega samoumora, prerezala z nožem vrat. Dnevne novice. Polom delni&ke pivovarne Žalec-La&ki trg. „s>lovtnski Narod* še ne neha blatiti .Zadružne zveze* kljub temu, da je sodnijske dokazano, da so obrekovanja Seliškarjeva neosnovana, Žito hočemo mi danes zopet pogledati v liberalni tabor. .Slov. Narod" priobčuje poročilo o predvčerajšnjem občnem zboru dela, piv® varne, ki je namenjeno zgolj le v to, da meče občinstvu pesek v oči. Na malo napako, da je po .Slovenskem Narodu" izguba le 263 000 namestu 265.626 K, kakor izkazuje tficelna bilanca, se niti ne sklicujemo. Za dva do tri tisoč kron gori ali doli! Samo pri konsumih se šteje vsak groš! Toda kaj naj poročamo k poročilu, ki trdi, da ta ogromna vsota izhaja odtod, ker se je podjetju popolnoma neopravičeno predpisalo nad 28 000 K davka, tedaj za 28 000 kron da*ka — 265 000 K izgube! Kdo se ne prime za glavo! Iz tega poročila nadalje posnamemo, da hoče družba izdati novih delnic za 600 000 K od kojih baje 200 tisoč kron prevzamejo denarni zavodi. (Kateri?? Ali menda tisti, ki sože sedaj z ogromnimi svotamian-g a ž i r a n i ? Ali naj vsote povemo?) Ostalih 400 000 K pa da prevzamejo upravni svetniki. Mi moramo zeio resno dvomiti nad rednostjo te transakcije, ake uvažu-jemo, da, kakor čujemo, niti dosedanji delniški kapital ni popolnoma v resn ci vplačan, temveč v večjem delu le fligiran. Po ročilo ^Narodovo" se nadalje sklicuje na izjavo »strokevnjaka*, ki je bil poklican v Laški trg in v Žilec in baje izrekel, da je podjetje nenavadno lepo urejeno", »vseskozi življenja sposobno* itd. Delničarji se bodo lepo zahvalili za to .lepo urejenost" in .življen-sko sposobnost", ki se znači v priznani izgubi okroglo 300000 K tekom treh let! Te glasovite »strokovnjake" že poznamo. Saj je z izjavo takih »strokovnjakov" družba pričela in je na take izjave se ustanovila. Naravno otročje je danes zidati na take »strokovnjaške" izjave, ko se v številkah bilance kaže dejanski položaj, ki se za-more za strokovnjaka in nestrokovnjaka izraziti le z eno samo besedo: bankerot. Vsak resničen strokovnjak mora poleg tega potrditi, da je delniška glavnica 1,200000 K za pivovarniško podjetje, ki producira na leto okroglo 20.000 hI piva, nezmisel. Delničarji so radi položaja družbe pivovarn silovito poparjeni in na občnem zboru je bilo mnogo ogorčenja. Nič manj kot 228 glasov je bilo proti odobrenju rad. sklepa 1276 jih je glasovalo za, ker so očividno z njimi več ali manj razpolagali upravni svetniki sami. Saj vsakdo ve, v katerih blagajnah se nahaja velik del teh delnic, ki v resnici niso niti toliko vredae, kakor papir ia tisek. — Toliko za danes. Ako se bode .Slov. Narodu" zljubilo, bodemo svoja razmotrivanja, ki se doslej omejujejo zgolj na žalsko pivovarno, razširili še na druge zavode osobito one, ki so v ožji zvezi s falitnim Ž.lsko-Lnškim podjetjem. Te pravice se ne bomo dali od nobenega vzeti, da ob .Narodovih" izzivanjih kritikujemo pol iij delniške piv«, varne Žilec Laški trg ob roki oflo jelnih bilančnih podatkov. Najzanimivejše še hranimo in vsakdo bode priznal, da smo doslej bili še zelo obzirni, saj niti nismo imenovali enega denarnih zavodov, ki so angažirani pri delniški pivovarni. Ugibanja o novem gorifikem nadškofu. Razni listi nadaljujejo avoja ugibanja. Kakor poročajo iz Inomosta, se imenuje tridentinski prelat, o katerem so pred par dnevi poročali razni listi, da zasede goriško nadškofiisko stolico, dr. Josip H u 11 e r. Isti je kanonik stolnega kapi-teljna in generalni vikar v Tridentu, Nemec, rojen v Meranu, ki ne razume niti besedice slovenski, zato bi njegovo imenovanje značilo kričečo krivico. 01 druge strani se zopet zatrjuje, da psstane goriški nadškof msgr. dr. J o s i p Gabrielčič, papežev prelat, častni kanonik in vedia bogoslovnega semenišča v G urici. — To so seve samo ugibanja. Karol Seliftkarf odpuščeni revizor .Ztdružne zveze*, je imenovan speoi-jalnim revizorjem združenih pivovarn Žileo-Laški trg. Čestitamo ! Suspendiran je načelnik škofjeloškega cestni g* okraja Fran Slibar. znani pristaš liberalne stranke, ki ga je dr. Tavčar spravil edino le iz strankarsko političnih vzrokov v cestni odbor. Vsled dr. Tavčarjevega terorizma je postal Slibar tudi načelnik, dasi je imela večina odbora že takrat velike pomisleke proti temu. Slibar je bil sam načelnik ia blagajnik in skozi poldrugo leto ni sklical nobene seje. Račun za 1. 1904. je predložil šele letos e božiču. Ker ni plačeval podjetnikom pri cestnih delih zasluženih vsot in se je vedno izgovarjal, da ni denarja, so se začeli ti oglašati pri deželnem odboru, in tu so slednjič vendarle izprevideli, da je potrebno natančneje pogledati, kaj dela njihov ljubljeni Slibar. Upeljana je preiskava, ki bo morda ravno glede na Slibarja bolj obzirna, nego bi bila pri kakem ubogem konsumu. Slibar je prejel visoke vsote za cestne namene od dežele in države, a vkljub temu le malo izplačeval. Seveda je v interesu vsega okraja, da se tu nič ne zakrije, ampak da se v svarilni zgled marsikateremu drugemu cestnemu odboru preiskava točno izvrši. Volivna reforma in triaiki Slovenci. »E inost" piše o avdijenoi laške tržaške deputacije na Dunaju: Glede volivne preosnove za državni zbor je vlada, kar se tičs našega me ta, bržkone našla pot, ki bi vsaj do neke mere odgovarjala fik-tičnim razmeram in pravici. Te so gospodje bržkone doznali, začele so se jim hlače tresti in bežali so na Dunaj, da bi vlado po svoji stari navadi, ako le možno, zmamili s prave poti. To je, da bi jo zaveli zopet v grdo krivico nasproti tržaškim Slovanom. Odločno in na ves glas izjavljamo, d a n i-mamonič proti temu, ako se ustreže zahtevi tržaških Italijanov glede števila mandatov , z a h tev a me p a,d a s e uve-ljaviprinas p r o p o r o i j e n a 1 n i z i s t e m ! Jasne pa je, da je gospode vodil na Dunaj namen, da bi se o volivni reformi popolnoma prezrlo tržaške Slovane. Njim ni moglo biti do tega, ali dtbimo mi kaj več ali kaj manj, kajti, če bi nam hoteli zopet vzeti kaj, kar nam je namenjeno, vzeli bi nam vse. Saj se govori, da vladni načrt namenja dati tržaškim Slovanom e n mandat. Se eno resno besedo na vlado I Ali se res zgodi zopet sedaj, kar se je doslej vedno godilo ? Marsikrat se je zgodilo namreč, da je imela vlada kakov dober in pošten namen, a vsikdar se je dala od italijanskih gospodov premamiti, da je opustila dobri namen in napravila novo krivico Slo- vanem. Ali ima res to zopet zgoditi ob tali rožnem vprašanju? Nadejamo se, da ne. Vendar pa prosimo naše državne poslance, oaj pazno in zvesto stoje na straži naših interesov v pogledu volivne reftrme. Nemškutarija na Vipavskem. Vipavska c. kr. davkarija napravlja soven-skim strankam nemške zemljiško knjižne izvlečke, slovenske posestne liste pa vidi-rajo i nemškim potrdilom. Kaj ne bi bilo lepše, ko bi bili malo bolj slovenski ? S tem menda še remštve ne bi prišlo v nevarnost na Kranjskem. Saj ga podp raj« ljubljanski liberalni sttbri zadosti trdno, čemu torej ga še hoteti podpirati s stebriči! — Potresno gibanje. Iz Novega Mesta se ram piSe: Nocoj 13 t m. po čenši od 10 min. po noči se je zemlji na mehkem tereau čez celo noč na lahko zibala. Pri tem z>banju sunkov ni bil« in tudi ne bobnenja. To lahko mirno gibanje so ebčut li zlasti ljuije v ssm tnih kraph in seliščih na močvirnem terenu. Po današnjih zelo sumljivih znamenjih na severovzhodu in jugu soditi, pričakovati je v kratkem večje vr»menske »li potresne katastr« f*. — Za gg. katehete po deželi. Tuintam so gg. katebctje že vpeljali, da šolsko mladino po službi božji pridrže kakih pet minut še v cerkvi, da se ce preri vajo med odhajajočo množ c» in nimajo priložnosti, vesti se v hiši Gospodovi ne spodobno. „Kat. Tisk. Društvo" v Postojni ima v delu vzorec molitvic, ki naj bi jih Otroci skupna odmolili po službi božji, da se med um cerkev izprazni. Na ro/a kar tonu s trojnim pregibom bodo v prikupljm obliki z določenimi primernimi odmori na tisnjene s podobami ia okrašene sledeče melitve: Ap vera, kes (po katekizmu) tri b»žje čednosti (po kat), molim Te pomžao (Adoro Te devote, 1 , 2. in zadnja kitica), Duša Kristusova, — Jezus, Tebi živim — duhovno obhajilo in dober namen. — Otroci bodo imeli dvojno korist: dosežen bo na men in navadili se bodo igraje molite1/, s katerimi se v šoli izgubi toliko časa. Zoirka je primerna tudi za kratke skupne adnra cijo po pouku ob lepem vremenu. Služi tudi lahko kot darilo pridnim učencem, ker bo pridejan ličen zavitek z nap som : Molitve za pridno šolsko mledino. — Ei izvod stane 10 v., manj kakor 20 izvodov skupaj se ne pošilja. Mala aaročiia lahko v znamkah. Prebitek je namenjen društveni knjižnici v Knežaku. Naročila sprejema do 20 t m. Andrej Orehek, kaplan v Knežsku na Notranjskem. — Iz Varaždina poročajo, da je sodišče včeraj izreklo bi.dbo nad obč svetnikom Vuradinom in njegsvim pastorkom K r i š k o m , ki sta bila tožena, da sta ub Ia delavca I 11 i č i č a , ki je bil na znanem shodu radi reške resolucije mad demonstranti proti čisti stranki prava. V u r a d i n je obsojen na štiri leta težke ieče, Kriško je pa oproščen. — Gosto meglo sa imeli v petek zvečer v Z grebu. Take megle ni bilo tamkaj Že Štiri leta. — Potovanje generalnega štaba se bo letos raztezalo na del Sia vomje in mejo okupacijskih dežel. — Za predsednika celovške trgovske in obrtne zbornice je izvoljen Maks vitez Burger, za podpredsednika pa Franc Ks. Wirth — Izredno vreme. Po gorenj skih hrib h cveto pomladanske cvetke. Pri Sv. Križu nad Jesenicami so imeli tu dni 18 stopinj R toplote, iz Dalmacije pa poročajo da so imeli te dni 24 stopinj to iplote. Okolu Logatca je še polno snega. V Nemčiji je pa vladal te dni silen mraz. Iz Magdeburga poročaj«, da je v ondotnih krajih zmrznilo 17 oseb. — Razpisana je nadučitelj-ska služba na Trebelnem pn Mu kronagu. Domačini žel e, da bi prosil tak gospod učitelj, ki bi rrevzel tudi ergiisnje — V gozdovih mokronoške graščine okiog Tiebelnega poje nepre nehema sekira. Italijani bodo vse bukve premeni Ji v oglje. Gjličave, ki bodo nastale, ne bedo ugodno vplivale na podnebje Vže sedaj se je toča rada oglasila; kaj bode šele v prihodnje ? — Obnovljenje vinogradov. S Trebelnega se nam p.še: V letošnji mili zimi po vinogradih vse kaplje, oziroma ri-gola, da se zasade pomladi nove trte. Delo je zelo naporno. Večinoma kamnit svet je treba 70 do 80 cm globoko prekopati. Kdor mora delavce najemati, plača 5 do 7 kraj carjev od štirjaškega metra. Vinogradniki upajo, da j'm bodo prenovljeni vinogradi zapet vir dobedkov. Da bi se jim le upanje ne izjalovi • I Zadnje jeseni je veliko na zeleno cepljenih trt pozeblo in tako je bilo delo zastnnj in iedno leto j* Izgubljeno. — Katoliško društvo za delavke je v nedeljo priredilo zabaven večer z jako zanimivim sparedora. Pevske točke s« se proizvajale z nenavadno pre-oiznestjo, prav dobro se je deklamovala Grfgorčifieva „V pepelnični noči", a tudi srečno izbrana igra „Marija S »o" ali „Slepa dekl ca iz Kiu Kianga" je uspela tako, da je splošne ucajala mn^gobrojno navzočemu t bčinstvu. D uštvo se res potrudi, da kaj dobrega ponudi svoiim članom in prijateljem, z?tr> p« »udi už v» sp'n*ne «*m*atiie. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pn Rudvif vem )e v letu 1905 sprejela 1715 bolrlkov. Iz ptejšniega leta jih je ostalo 92 torej je bilo oskrbovanih 1809 bolnikov 32916 dni. B >ln ki so bili ra'i"h stanov in narodov. Po veri je b lo 1693 rimskih katolikov, 20 grških. 2 pravoslavna. 2 2 da. Kranjcev je bilo 1607, in s cer 1448 Dolenjcev, 89 Gorenjcev in 70 Notranjcev; Koreštc 1, Štajercev 28 Primorce« 11 Sedm«gračan B«vareč l, Cehi 4, Francoz 1 Hrvatov 53 Italijanov 5 Američana 2 Ogri 3. Ozdravljenih je bi'o 1253, »o je 73 odstotkov, zbo|)šanih 319 to je 18 5 odstotkov, neo/dravljenib 92. umrlo jih je 49, v oskrbi ost»lo 96 Na dan se je oskrbovalo povprek 90 boloikov Ne ozdravljivih in vsled starosti obolelih bolnišnica ne sprejema, ker nima prostora. Ka krr je razvidno, je dobrodelno delovanje tudi v micolem letu jako napredovalo ZUo bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, ki S prispevki podriraj« ta prekmKtoi 7»vod. — Slovenec podpredsednik častniške kazine v Belgradu. Zror vseh be'graiskih Častnikov ja izbral, kaker smo kratko že poročali, za podpred sednika „častoiškega doma" v Be gradu na šega rojaka Janka Vukasovida. G. Vukasov (S je bil prej poveljnik IX. peš polka kneza Nikolaja črnogorskega, a zdaj je poveljnik srbskega orežništva. Mtd čast niki je zelo priljubljen, velikega junaka se ie pokazal v bojih I. 1876., 1877., 1885. in 1886 in je za'« odlikovan z vsemi srb skimi redovi. Četudi živi ed mladosti do danes v B.lgradu gavc ri še vedno pravila« slovenščino in zasleduje življenje Slovencev z vso pozornostjo in velja za eni ga najboj navdušenega Jugoslovana. Veselimo se nje govega odlikovanja in mu toplo čestitamo na odlikovanju, ki je plod zveste službe novi domovini. — Pozor pred cerkvenimi tatovi 1 Na H r i m s k o v e m pri Kranju je zlobna roka vzela žele/no skrinjic®, v kateri je bilo od 50 do 60 kron gotovine. Skrinjice najbrže ni mogel hitro odpreti, zato je pa vse skupaj odnesel. Druge stvari v cerkvi je pustil pri miru menda je imel za enkrat s „kaso" dosti opraviti da je js spravil na varno. Nekega sumljivegj postopača, pri katerem so našli precej drobiža imajo baj^ ža v Ljubljani pod ključem. — Odlikovanje. Kakor smo že omenili, j« gospa soproga gosp. stotnika F K a u č i č a na Dunaju iznašla za gospoduje važen aparat »Hydros*, s katerim se morejo brez ledu ohraniti vsakovrstne jedi S' eže. Ta aparat je bil na mednarodni kuhinjski razstavi ua Dunaju odlikovan z zlato svetinjo. — Reorganizacija italijanske stranke. Poroča se, da bodi v kratkem času pozvani zaupni možje italijanske stranke iz vseh istrskih okrajev na shod v Puij Ti možje se bodo posvetovali o predlogu, ki sc tiče živabnejšeg* in ča sovnim razmeram primernejšega delovanja stranke — Dvorni svetovalec dr. V. Jagic piofcsor slavistike na dunajskem vseučilišču dovrši letos 70 leto ter bo moral po predo sh pros ti za upokojitev. — Dva poizkušena samo« umora. V Trstu sta se hoteli zastrupiti 27letna Terezija Horvat in 42'etna jo-sipina Gerbec, a so ju zdravniki rešili. — Hrvaški sabor je zopet pričel svoje zasedanje. Včeraj je bila prva seja. Sabi r je z vsemi proti 9 glasovom sprejel predlog edseka, da se opozicionalnih poslancev radi nj hovih vzklicev ne preganja radi veleizdaje, ker klici niso bili veletzda-jalski Ojozicionslai poslanci so povdarjali, da bi že predsednik moral zavrniti vlogo, ki je v nasprotju z imuniteto in da je vse drugo nepostavno. — Umrla je v Trstu gospa Ana Bizjak mjena Karer. — Ameriške novice. V Li Salle je umrla & a r o 1 i n a Banič, doma iz C;rkelj na Gjrenjskem. Zapušča moža in četvero otrok — V Clevelandu se je po nesreči v kuhinji zažgala omožena M a r i ja Koprive in umrla kasneje vsled opeklin. — V Ravensdale, Wash. je pone srečil Alojz Kune, doma iz Mokronoga na Dolenjskem. — Ravnotam je zlomil nogo Rafael Suhevršnik. — V Arrowu, Pa. je všla žena Franca Ostroha, ko je bil ta bolan z Jvsipom Freskovcem Begunca živita baje v West Virglniji. — V Allegbeny, Pa. je umrl Peter Ostro-n i č naravne smrti. Zapustil je ženo in pet nedoraslih otrok. — Umesten odlok. Ako so bili na nepremičnim dolžnika vknjiženi državni davki s pristojbinami iztirjani, je morala stranka sama preskrbeti izknjižbe. To je delalo strankam troške in pota. Finančne ministrstvo je sedaj izdalo odlok podrejenim uradom, da morajo sami izvršiti iz-kmižho vplačanih davkov. Dalje je odredilo fii. ministrstvo, da so pristojbin prosta vsa posojila, ki jih najamejo obrtne zadruge in trgovski gfenji za mpravo teh fina. — Poštna vest. Razpisuje se'me sto poštnega odpravm*™ na c kr. poštnem in brzojavnem uradu (III/4) v Suhorju (pol. okraj Onemeli). — Zimsko cvetje. Iz 0'ševka nad Kranjem smo p ejeu od prijateliske strani lep, svež šopek zimskega cvetja. Bliža, se vigred, ako je še sneg ne egrne v belo odeio — Zahvala. Blag. gospa M i o i Hafner je izročila podpisanemu šolskemu vodstvu po »kraljih* : Stjjan, Vladimir in Mlan nabrano vsoto 20 K v nakup in po-mn sžitev ui l za kar se ji izreka presrčna zahvala. — Vodstvo 5razredne deške liul-ske šole Skc fia Loka, dne 13. jan. 1906. F. Pdpa. vodia š^le. — Promet s Trstom. OJ včeraj, dne 15 jtnuarja naprej se pošiljke rezanega in dolgega lesa za Trst južne železnice, kaker tudi za Trst C. kr. državne železnice, zopet sprejemajo i«» olpošiljajo. Za Trst ptosto luko železniško skladišče sive-jema in odpošilja še začasno le pivo in lahko pokvarjfirče se stvan. — Stavke stavcev, atavka stavcev na Reki je končana, ker s • lastniki tiskarn starcem ugodili. — V lioejsko tiskarno v Pečubu so stavkujoči stavci ponoči udrli, razdili stroje ter pokončali material. UBbilonsRe aoelce. lj Poročil se je danes v knezoško-fliski kapeli g. med. dr. Josip Pogačnik z gdč. Amalijo Povše. hčerko državni ga in deželnega pos anca g. F r a n a Povše'« Lkrene čestitke I Ij ,}Naša zveza" se imenuje novo društvo s sedežem v Liubljani. D uštvo so ustanovili c kr. uradniki in ima namen, da pospešuje socalae, gospodarske in politične koristi urada škega stanu na Kranjskem, osnuje jugoslovansko knjižnico, prireja shode, ustanavlja človekoljubne ustanove itd. Vlada je pravil« že pntidila Ij Ogenj v hotelu ,tllirija<(. Danes pioti 12 uri opoldne je z^čel goreti v hotelu „Ilirijaa v kubinii strop, ki je ves pokončan. Vnel se je deloma cd vre čine plicove luči, deloma pa tudi od vročine dimnika. Skozi dimnik so imeli napeljan lesen tram Požarna bramba ja bila pod poveljstvom g S t r i c e 1 j a zelo h tro na licu mesta ter je ©geij v e.ii uri popolnoma pogasila. Ogenj je napravil okoli 600 kron škode. lj lfsi ljubljanski trgovci so eb novem letu claiovali za mcatae reveže 622 K. ll Pokopali so včeraj uradnikov« udovo gospo Frančiško Strune, roj. B1«' č li Prihodnja javna vinska po-kušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo p»jutrišniem, v četrtek, od '/%8. do '/,10 ure zvečer. lj Goljufivi 2id. 451etni agent Ar-mand Sebwxo p« dne s« zasačili v neki 13letnega postopača A1 m V nega Franca Briškija, ; •• nt j omare ovratnice. Nibr 14 K, ko jih je zasačil ki je mlada tatova pr licijo, ki je oba ptički lj Velika prec tobačnega delaoiti*!« na »i«, prihodnjo soboto, dne 20. t. m., v veliki dve-rani hotela .Uoion". V (rijetnem spominu se nam še vse dosedanje predpustne zabave »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk", na katerih se vseko leto shajajo vsi sloji ljubljanskega prebivalstva v pri jetni, neprisiljeni zabavi. Letos se prireja ta zabava v veliko večjem obsegu, zato se je nadejati, da občinstvo z obilnim obiskom in podporo pripomore, da bo podperni zaklad za obolele domače delavce in delavke, kateremu je namenjen čisti dobiček, vedel tudi letos povndati, da Ljubljančani razumevajo prijetno zabave združevati s plemenitostjo. Pri zabavi bo svirala vojaška godba peš-polka. li Nova plinova petrolejska svetilka A. B. C., o Kateri smo že poiočali, je razstavljena v pogled, kako iz-borno gori, vsaki dan od pol 6 —7 ure zvečer v razložbi železnine Valentin Goloba na Mestnem trgu št. 10. Razne stvari. Najnovejše. Ljudožroi. Listi iz Konga poročajo, da so domačini v južni Ngeriji napadli potujočega dr. Stewarda, ga umorili in snedli. Umor podpolkovnika. Iz Gladbacha pri M»n»kovem poročajo, da je bil pndp! lkovmk Roos, o katerem je bil izgiml sled, umorjen od ijudij, ki so ga stregli. Dvoboj med šansonetkami. V Milanu sta se dvobojevali s 8" bi jami dve šansonetki vslid nekega trgovca. Eia je ranjena na obrazu, druga na rami. Sestro umeril. V Misteku je šestletno deklico Nežiko Ko tre njen 14*etni brat Janez zvtzal z vrvmi ter jo položil v sneg, da je napol zmrznila, nato jo je vrgel v vado, kjer je u*onila. Zaprli so mater, ki je na sumu, da je sina nagovorila k umoru. Cerkveni muzej namerava ustanoviti v Sofiji bolgarski minister za uk in bogočastje S i š m a n o v. žvižganje lokomotive, ki je občinstvu povsod zelo nevšečno, hočejo na Nemškem skoraj popolnoma odpraviti. L«k«motiva se be oglasila le v resnični potreb', kadar začne vlak voziti, ali se na postajah ustavi, ne bo več žvižgal. Najbogatejši mož Rusije umrl. V Peterburgu je umrl višji nad-konjar carskega dvora grof Anatol Orlov- Davidov v starosti 68 let. Pokojnik je bil največji posestnik Rusije ter je veljal kakor lajbogateji mož v vsem ruskem carstvu N< gova posestva se raztezajo na 9 gubernij. Razun tega je zapustil v Peterburgu in Moskvi 100 velikih hiš. Ob izbruhu rusko-japon-ske vojae je daroval en milijon rubljev v vojne svrhe, pol milijona pa za .Rudeči kri ž*. Blujoč ognjenik. Kakor poročajo pomiki, ki so prišli s parnikom Ven-ture v San Francisco, bljuje ognjenik na otoku Saw ii iz Samoanskega otočja z veliko močio. Ogenj gore je videti ponoči mnogo milj daleč na morje, in lava je pokrila že 40 kvadratnih milj ozemlja. Raztopljena reka je napolnila neko globoko dolino 11 milj dolgo. Domačini, katerih hiše so blizu zaliva, se pripravljajo, da zapuste svoje hiše kolikor hitro le mogoče. Proti dvoboju. V nemškem državnem zbaru je bila velika debata proti dvoboju. Vezuv bluje zadnje dni zopet malo močneje, vendar brez nevarnosti. Ognjenik izpušča samo lavo. L udje gledajo ce e noči prekrasen prizor žarema lave in neba. Kaj je krona? Italijanska kraljica Jelena pravi, da krona saitd ne blišči ka-kar trdijo ljudje, ampak tudi tišči. Vsaka krona ie neki trnjev venec, pa če je še tako dragocena. Njeno trnje — to so skibi za narod. Kdor nosi krono, pa ne čuti trnja, ta ne po7na svojih vladarskih dolžnosti. Moža usmrtila. Jaia na Ogrskem, seje vrnil pijan domov iz gostilne in žena se je nad njim zelo jezila. Haaden jo je pretepel in nato zaspal. Nato je bila ženina jeza še večja in je vzela sekiro in moža v spanju umarila. Narodno vseučilišče v Rusiji. Ideja za narodno vseučilišče se širi po Vsem svetu. Ruski podmaršal Sanjavskij je daroval v tak namen svojo hišo v Moskvi, ki je vredna ekuli 820000 K, denaša pa letnih dohodkov 76000 kron. Na vseučilišču nai bi sf predavali : meti v ruskem in tudi v drugih jezikih. — Slušatelji naj bi bili obojega spola in tudi v odboru za upravljanje naj bi bili moški in ženske. Morcganatičen asako«! žj« Leopolda. Kabar porota belgijski ust „Revt:ii de Bruges", se je fcralj Leopold resnično pred !e'om na skrivaj poročil v pvi-vaiai kapeli gradi; Laeken pa Brisalo. Poroka se je vršila po predpisanem cerkvenem obredu. Nevesta je doma iz Ldvreaa in je hči nekega tamošnjega hišaika. Maščevanje usmiljenih sester. Elen glavnih stebrov combinizma, poslanec Caarmyer, se je te dni moral podvreči nevarni in hudi operuciji. Ta preganjalec redov je irrecne zahteval, da mu morajo streči U3miljenke. Z veliko težavo se je posrečilo dobiti v celem Parizu ši dve usmiljenki. Takoj sta prihiteli in stregli smrtnemu sovražniku. Spojitev Črnega morja z bal-tiškim (vztočnim) morjem. V očiglei velikanskemu prometu v Kusiji mi: slijo v visokih krogih ruske vlade na to, zvezati s prekopom (kanalom) Črne morje, ki leži na jugu ruske države, z Baltiškim morjem, ležečim na severo zahodu ogromne Rusije. Po predloženem projektu bi šel prekop od Kerzona pri Črnem morju po Dnje-pru do mesta, kjer se steka Berezina v Dnjeper, dalje po Berezini, bi se zvezal z Dvino in bi šel po Drini do R ge ob Bal-i tiškem morju. Imel bi dolžine 1600 km, ši- rok bi b;l ra površju 65 m, na dnu 35 m, globok 8 5 m, torej z* najvedc Osnovna vprašanja delavskega zavarovenja. (V zalogi de avske Zavarovalnice pr.n nezgodam v Trstu) Knjiž ca je namenjena predvsem bel niškirn blagajnam, da izrečejo svoje mnenje o znanem vladnem načttu za preosnovo in izpopolnitev delavskega zavarovanja. Pisana je strogo objektivno. V ptdrobnosti se ne spuščamo in to tudi zato ne, ker postane navedeni zakonski načrt težko kdaj veljaven zakon. Novi dtžavni zbor, izvoljen po načelih splošne in enake volivue pravice, bo znal debiti boljši način, kako urediti delavsko zavarovanje. Knjigo pa priporočamo za prručevanje. Književnost in umetnost. * Charles Loiseau Hongrois St Croates. V poseoni kajizci ie ii-šel članek Loiseau jev iz „Rcvue de Pariš". Pisatelj seznanja Francoze z reško resolucijo, citira hrvaške in ogrske izjave g'ede nje m s stališča Francozov pozdravlja reško resolucijo, ker je naperjena proti Dunaju. * Zgodovina slovenske književnosti, ki jo piše ar. I an Pnjilelj, uhaja ta ca s na Ruskem v nekem listu. Do zdaj so izšla prva štiii poglavja, in to: 1. Početk«. 2 R< formacija in katoliška reakcija. 3 E ^ha prosvete koncem XVIII in ročetkom XIX veka. 4. Romantika: Fran Fiešern * Italijanski pisatelj Salva-tore Farina praznoval je mmuii mesec 60lctnico svojega rojstva? Pisatelj je zelo poijucen, mnogo njegovih del je prestavljenih ta nemški jezik. Telefonsko m brzolov^loroliE Trient, 16 jan. Včeraj dopoldne so tu čutili več p> tresaih sunkov. Požun, 16 jan. Včeraj ob 2. uri po noči smo tu čutili potres Brno, 16 jan. Dane? ob 4 uri zjutraj so tu čutili dva potresna sunka, drugi sunek je bil močnejši ter trajal 5 sek. Sunki so prihaiali od juga proti severu. Rim, 16 jan Ie Viesme poročajo, da SO danes zjutraj čutili tu 5 sekund trajajoč potresni sunek, v Kalabriji s* čutili danes ob 4. uri zjutraj 10 sekund trajajoč valovit potres. Tudi iz dr gih krajev prihajajo slična poročila. Dunaj, 16. januarja Pri m:nistrskcm red1?' dn >«ii «e«t»li iu»n 7ast«»rinii» j - vseh treh skupin gosposke zbornice, da se posvetui»jo o n f rn»i go po^ke zbornice. Budimpešta, 16 jan. Kompromisni predlogi NViC&er.ovi so se izjalovili in s cer radi prepornih točk o pravieth vladarjevih, dalje v vojaških zadevah in tudi g'ede go spodarskih vprašanj. Mogoče je-, da bo po zneje mogoče VVcckerlu na podlagi svojih predlrgov ož.votvoriti prehodno ministrstvo. Budimpešta, 16. januarja. V občini Bilke s» bili pri vtltvi sodnika veliki izgredi. Orožoištvo je strelja1©. Ustreljenih je šest oseb, med njimi tudi mati poštarice Mikievicz. Tudi množica je streljala na orožnike in sta dva orožnika mrtva, dva pa ranjen?. Debreoin, 16. januarja. Od 16 aretiranih oseb je izpuščenih iz preiskovalnega zapora 13 oseb. Brno, 16. januarja. Občinski svetnik M a t e j k o , ksteti je bil ebdolžeu, da je pri mesarski zadrugi defravdiral, se je danes ponoči obesil. Pariz, 16 januarja. Jutri se vrši v Versaillcsu volitev predsedn ka francoske lepublike Z t časnikarje so priredili 10 te-Itfonskih celic, nastavljeni so brzojavni aparati, da bo omogočeno brzojaviti na uro 75.000 besed. London, 16. jan. V Sterliou je izvoljen ministrski predsednik Campbell Ban-nermann brez protikandidata. Pariz, 16 jan. D mes se je sestala maroška konferenca. Danes so predložili člani konference samo svoja pooblastila. Rim, 16. jan. Parlament je sklican na 30. t. m. Peterburg, 16 jan Tu se trdi, da je napad ni kije vati gubernator H ostov umrl vsled ran Bbl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . . 47. prior. dol žel...... 37. , juž. žel. kup. 7,7, . 4'/i7. avstr. pos. za žel. p. o. Br.ik*. Srečke od 1. I8t>0'/,..... 1 » a >864 ...... , tizske....... „ zem. kreditno I. emisijo . " . , II- . , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . „ turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr....... Rudolfove , ... Salcburžke „ ... Dunajske kom. , ... D.Imi... tužne železnice....... >ržavne železnice...... Avstr ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , .... Zivoostenske , .... Premogokop v Mostu (BrUx) . Alpinske montan...... Praške žel indr. družbe . . . Rima-Mur£nyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr družbe . . Češke sladkorne družbe . , . Valut*. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigne........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... Treba ]e zopet ulasatl napovedi I Naročajte knjigo: Osebna dohodnina s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Ue.sr HI.K» IO"-— 100 20 100'- 100 20 ■ 00 16 100 3 > 117 9u 118 10 96 40 96'' 0 114 55 114-75 99 50 101 - I00-6U 101'60 loO — loo 70 101 65 99 75 100 26 99'7?> 100 20 101)45 101 40 106 30 107 30 100 50 101 50 100 — 100 40 100 — 101 90 99 50 100 60 100-25 101 26 99 90 <»9 60 100'— 31686 318-85 100'7o 101-75 191-50 193 50 290 - 291 — 161 40 163 40 297 - 307 — 30' — 3U-- 263 - 2o9 - 1.2 - tir— 148 10 149 10 20- 28— 477 — 41-6 — 78'- 83— 93 - •00— 61 — 67.— 62 75 64 75 376 35'76 59 - 62-- 72'- 76'— 630 — 640"— 120 50 121 50 669 40 670 40 1631- i641 — 676 76 67C 75 792'b0 793 60 246'- 2->6 60 6(6 — 670 — 527'- 528— 2590-- 2600'— 524 - 526-— 280- 282 — 666 - 670 — 158'— 162"— 11-35 11-39 19-12 1J1 jur Bonn. naro&lla. Tfe» Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuju od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.