—"T ' ^ —"Tš ar--r List slovenskih delavcev v Ameriki. 58 Išl G^jr- Yorls:, 12j-cLlijst 19QO. Leto Yin. Prebivalstvo se množi. New York šteje tri in pol milijona prebivalcev. 1'radniki Ijndakfga štetju v Velikem New Yorku končali so štetje ljudstva ter doposlali dotična poročila glavnemu uradu v Wash lugtoti; dasiravuo število prebivalstva Se ui razpredeno vrejeno, sh iz vpoelanih porinil laraor« z goto vostj«> sklepati, da jo v ameriški metri.p<»li približno 3,500(KH) sta-novnik<»v, od kt^rih pripada najmanj 2,100.0(H) okr<>žju Manhattan in Bronx Borough. Glwde* podatkov ljudskega štetja od l^ta 1882. in 1W.I je toraj N» \\ Y«>rk po prebivalstvu drago naj večje mesto sveta, kt»*r*'ga edino 1.-London po številu stauovuištva nadkriljuje. <-"loveško življenje za breskev. V Hudson St. bolnišnici v New Yorku je umrl dne li>. julija Do uu nico Kattobuiio, SOletni delavec vil«*d poškodovanja, ktera je dobil dan poproje v ii'tkfm prepiru z dvoma prodajalcema sadja. Prodajalca Francesco Savanto <»7 l. t star in njegovega Spletnega sina Petra ho zaprli. Prepir je nastal valrtd tega, ker je Fatt"beno hotel imeti

čitiec ubežati, tola velika množica ljudstva ga je preganjala. Ko so ga blizu železnice zajeli od vseh strani, nastavil je revolver na sence in se ustrelil. Oba trupla je vzela policija vsled posmrtne preiskave v svoje varstvo. Ukradli Crokerjevega psa. Ulica, N. J. 17. julija. Policija je danes zaprla nekega moža po imeuu John Allen, kteri je zatožen, da je z drugimi pajdaši vred ukral na $4500 cenjenega, plemenskega čigar posestnik je Itichar Croker iz New Yorka. S 15 drugimi psi ao poslali dragoceno žival iz New Yorka na Crokerjevo posestvo v Richfield Springs. Iz nekega vosa na tovornem kolodvoru so ukradli psa daue» zjutraj, toda dve uri p »zueje je bil pes že zopet tu pri svoji pasji druščini. Kitajci bojazljivi. Hrše kitajskega dela mesta slične trdnjavam. Kitajci oboroženi. Ne\vyorški K'tajei so v velikih skrbeh, da. b-lopoltni prebivalci nad njimi ne maščujejo svojih v Pekingu umerjenih bratov. Kljub temii, tla no Kitajci ^aj navidezno obnašajo lako 1 }.k'>r '>i našim < b lastim, ktere jamčijo za njihovo varnost, popolnoma zaupali, vendar v resnici sumijo, bodo ti naša obla--tvri zamoglrt braniti sinove „ Nebeškega kraij-'vstva'" proti eventualnim belim ^bn.vrjem", kteri, kar ni izključeno, se konečno i naše vlade polaste baš kakor kitajski „b< X'Tji". — Da se pripravijo na vse slučaje, so se skrbno in d.>b»o oborožili, na vseh vratih v Moit Str. nahajajo se močne nove ključavnice, v vežah pripravljeni so močni hlodi in slične brambovske utvari, kt^T'- bodo izvrstno slnžiie v obrurabo naS^ga Chinatowns. Po vseh zastavilicali kupujejo Kit:ijci revolverje m drugo morilno orodje, da liki Evrop jcem v Pkingu, i oni branijo svoje drago življenje [> r ■ • 11 našim ,,princ m" Tuangom in ,,br-xerjem" severa in juga. i M ičajne živahnost i, ktero je bi lo vsaki večer < paževati. ni več vChi-nat<>wnu, le po vežah in prodajal-nieah je videti še skrivnostno šepetajoče Kitajce, ki so pripravljeni. da čim /aori glas osvete, t:iki>i utee. jo v svoje utrdbe. Kapitan Titus i z Mulb. rrv Str. policijske postaj' odredil je vse potrebno v varstvo Kitajcev. V zapadnih državah je nevarnost m Kitajo • mnogo večja nego v New Y trku, in prav lahko se zg ^di, da se pripeti preganjanje Kitajcev kakor leta lv"d>, ko je ljudstvo v Seat le v«e Kitajce naložilo na ladijo, in bi got >vo ladijo potopili, «i:i ni re-šilo vojaštvo na smrt obsojene K'ta:ce. Iz več krajev se poročajo p si-mezni slučaji, da je prišlo do pre-t- pa med Kitajci in belop bil jeden mož usmrten n več os i> ranjenih. Ob ti. uri zvečer je vozil iz petih vozov obstoječi \ lak 5. Ave črte od mosta proti 05 cesti in s. na velikem ovinku ustavil. ..b k j trična naprava motorja je nakrat odpovedala. 401etni sprevodnik \\ alter 11. Young je z I ere l p «i voz, da bi, ako mogoče našel zadržek. V istem.trenotku je pndrvil od /.a-daj drugi vlak in zadel /. vs • -iio ob mirno stoječi vlak. Sleunji vlak je vzdignilo več čevljev visoko in kolesa voza, pod kterim je bil Y ung so šla tako čez njegovo telo, tla je bila zdrobljena vsa desna stran in mu bila čreva iztrgaua iz teles«. Umrl je tia me^tu ko so ga potegnili izpod Vo2,a. '» et'.* ^iiliikov jr-bilo poškodovanih toda k sreči nihče nevarno, kar se je tembolj čuditi ker so bili vsi vozovi na- Evropejske in druge vesti. Rotterdam, 18. julija. Slrajk te-žakov v>ri tovoru se vedno bolj raz širja. 12 000 m< i sedaj miruje. Na reki Maas je sedaj 170 ladij iu njih tovora nemorejo zložiti. London, 17. julija. Državnemu tajništvu iudij^kega cv sarstva brzo-javlja guverner iz Boml aya, da se je do sedaj pripetilo v okrajih, kjer vlada lakota, slučajev azijat- ske kolere; <347 1 osob je umrlo. V drugih vazalnih državah pripetilo se j- .">"1)2 slučajev kolere. Yokohama. 19. julija. Vulkan Aznma v bližini Bandaisan, ki r se je leta prip tiia nesreča \s!e. Ta hotel je par iii^ od naše pisarne. ZmeSja poka. Zenilj« min t m i nanci irilijo, iln a i m niisi vsled /. kr.it >|ireni<:ni!a \ prah. /i dejanja ■ Se zelo mata, t hij*i potem I m k | zelo hujo. 1 čl. i vik..in. pi i kiL-reni na polnjeni z ljudmi iu bil zadnji voz . stoječega vlaka skoraj popolnoma " : , " zdroldjen. Na kraju kjer se je pripetila nesreča, je velik ovinek in motorovodja sledečega vlaka ni mog.-l videti stoječega vlaka, moral pa bi na tem kraju bolj počasi voziti. Ako bi se bilo to zgodil «, bi bila nesreča manj osodepolna £^layi> in n »jednem /elo prijetnega okusa. v-č it t |t >-. 1 ti IM K. JO. 111.; i„ je dobili •karnah. 1'.rl>no ol» vročem jK.lei nem ea-tt, katlar zemlja včasih fx.ka n;-l>ivr-;U. mora vročina teni «»t, Vrmeolj ^k.. dovati človeškemu telesu. Zato - je ie |->-preje trel»a okrepčati j« .ti razdejalni tna znamenja nevarnosti. Isto i/ilcluje usptršii. is. St., t i. tudi Nesreča na železnici. Johnstown, Pa., 18. julija. Ko je danes na tukajšnjem kolodvoru Pennsylvania železnice čakalo 2500 osob, da bi se odpeljali na izlet v Lakemont park, je pridrvil med množico tovorni vlak; ljudje so glasno kričali, ali nesreča je zahtevala svoje žrtve, usmrteuo je bilo 18 mesecev staro dete iu lSletni PAX L SGHNELLElt deček : pet osob je pa poškodovanih, j Notary Public vCalumetu, - - Mich., razumeli jezik tujca, ker ta ni govoril aogleški. Mož je umrl ko sr Indijanci še tarn bivali, ali ti niso nikake stvari od najdenih podrtin seboj prinesli v dokaz kar pripovedujejo. L'radniki Hudson Bay Comp. ao mnenja, da so Indijanci videli nesrečno smrt Andrea, kteri se je podal, da znanstveno preišče severui tečaj. Indijanci so tudi pripovedovali, da so preje videli zrakoplav in zato smatrajo, da je bil to zrakoplav Andrea. Odposlali so ekspedicijo na mesto usode polne smrti učenjaka iu jih jo vodijo oni Iudijani, kteri so že tam bili. Tega je tudi še manjkalo. Chicago, 20. julija. Časnik „Re-cord" priobčuje brzojav iz Peoria, III.: George Shimon, rodom iz Perzije, a sedaj obiskuje višjo šolo v Illinoisu, je dobil brzojav iz domačega kraja Oroomiah, Perzija, da so Mohamedanci njegovega brata umorili, in da se je bati občega klanja kristijanov. V Oroomiah živi 3000 kristijauov, kterim so fanatični Mthomedauci zelo sovražui. Baje so se že vršili pouličui boji in na obeh straneh je bilo več osob usmrtenih in ranjenih. Shimonov oče je domač kristijansk milijonar, in ravno na njega so Mohamedanci zelo jezni. Hobson skoraj oslepel. San Francisco, 18. julija. Poročnik Hobson, kteri je potopil premogarsko ladijo ob vhodu v luko pri Santiagu, je sedaj na potu iz Hongkonga v Zjed. države. Ostati je moral v Yokohami na Japonskem radi oči in iskati zdravniško pomoč, ker je vsled nalezljive bolezni skoraj oslepel. Morilca oproščena. Anoka, M nn., 19. julija. James Hardy in Elmer Miller sta bila za- nevarne bolezni se je dosedaj že tožena, da sta zakonska Wise skozi naznanilo._ okno njih hiše ustrelila, štiri člane ITTVIlltnPm - lete družine pa ranila, sta oprošče- III I U||\ I mu dobre volje ie na kijubu pričanju Elize Wise, in fll £ l|Uu 1 siTl v*i? ui' se ta izjavila, da sta morilca izvr- nakjkv v staro ikjmovino "in gotovo šila dvojni umor v njenem in njene' ic v Pfj'i^i" d^r * . J J ney: t RANK. SAKSER, 109 Greenwich St., ' sestre soglasju. 1 New York. > -loi ri nič. !■ : ie z.aniore s priie. H »tove meje. v-pravega zdravila, kn •m nev.iri na kifse 1 človeški- iHjlt moren telesa niti d< ni« ič jo in razvedri duh bavtjmnje. Nsjb vilo je TRINERJEVO GRENKO VINO. ( i iner's American l ii\:r of letter Wine), ktero ozdravi liitro n skoraj sijjurno vse liole/ni želodca, jeter in ledic, čisti kri in ter JHIS|K_-Ci lj priporoči pravilni ivo tako telo pre-/dra- naznanja, da priče-1 p sli.vanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslili v stari domovini. Pisarna : r>\ Pine Street. Sneg v Michiganu. Marshall, Mich , 20- julija. Danes popoludne je tu 5 minut snežilo kakor v sredi zime. Zjutraj je bila neznosna soparica, toda opoludue seje nakrat ohladilo. Padati je pričel hladen dež, kteremu je sledilo sneženje. Petdeset zlatoiskalcev pogrešajo. SfiVGildi ■ ■ Seattle, Wash., 19 julija. Pre-vožni parnik ,, Athenian" je dospel iz St. Michaela in prinesel vest, da se je zgubilo 50 zlatoiskalcev iz Dawsona. Ljudje so se v malih čolnih peljali po Yukonu navzdol rj] iu ker niso pozuali reke, najbrže zašli v tisti del reke, kteri se izlivaj^ v Bering jezero iu Be zgubili. Posla- misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... li so za njimi ladijo, da poi'šče morda ponesrečene veslarje. V Nome gradi vlada dve velike bolnišnice, od kterih je jedna določena za kozave boluike. Koze se vedno bolj razširjajo in 200 slučajev ako si kdaj pokusii SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAES LINDEN. - - - MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEK IH IN STEKLENICAH. •iS \ Entered aB second claBSmatter at the New York, N. Y. Post office October 2 1893. H „GLAS lavcev v Ameriki. Published by LiBt slovenskih i Ixda jatelj in uredni* F. BAKSKR. 109 Greenwich St. New York C»ty Na leto pol 1 It. Evr velja list Ameriko $3. , eta..............*180' gld 7. , . . 3 50, . 1.75. t a vb< » P0' ■ta / Kvr, pos dve ljarc J lev; list ska iki ,(ilafi Naroda" in izhaja venao oboto. GLAS NARODA („ Voice of the People") Will be -sued every Wednesday j Rusija in Kitaj. P rodilo kitajskih napadih na II »<; ob ob.- ' strugah reke Amur j- v kabin-lih nekt^rih oblastij i r-z dvoma prouzročilo veliko mr-ž , >. N ■ zato knr bi morda dogodki pri Aignui u in Pilagoveščensku kaziii ze]" nevarno bojaželjnost i.. m<-i>o«-nort bojevanja Kitajcev, ampak kri si llusija radi napada ■ > A :auru i jni !a prisvojiti pravi- ■ , - na la.-lui račun vojskovati s Kitajsko. O; lasti se boje, da bi b ,t i: zasedla Peking iu pu-f : am sv- j posadko za „nedo- čas iu trajno izvrševala g - d jva!* i vp!;iv v kitajskem vprašanju. 'aj bolj pa se boje i>r-ga tr i:a kadar bi Rusija *va a KLi tajske odstop obse-;krajin, kot vojno odško- and Saturday. Subscription yearly Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača !10 centov. Dopisi brei podpisa m osobnoiti ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p-> Moiv j iu s svojim upljivom prodrla celo j. bližino Pekuga. V rusko-angle-jškem prepiru za Kitajsko severno I železnico je ;>ila Rusija vspešna. Ž.leznica bode vozila iz Pekinga i čez 8hau-Hai-K\vana v Niutshuang in ob severu.-m obrežju 1'etshili j zaliva do Liao-Tonga. Razun v M uidžuriji in na severu kitajskih pokrajin Petshili in Shwan si pa ima Rusija, kakor zuano tudi nidaljne interese na Koreji, kteri bito vzbuja zavist Japonske. mo nasi yvnika. 0hio železnici pa je pridjal Mr Atkins^vem prerokovanju sledovi komentar: Mr. Atkinsoiiovemu rakunu, da , )kx1 o žek petnajHtih >mi ali de lične črte v lih razširil« iOO.OOO si c iz istega ni *1 'ktričnih ir^zdvomno tej deželi i od 200.' Bvojavarn i razvidno i v po-da s< če ve* padu. d ril- raje, odprl idili : ■ pore b- -d vi ;as >r n- >ak grč d i 0(H) pri: je 1 fttet b. do grs činoma Moje mi leznične obstoječi-daljene i se bode bodo grs plavajoč dilo v pr denje se zdravih trgovin Mr. Atkinsoi I. P.nO dosegla •vetu 66(000.(X ne gmatra previsoko ceujei neHvporaba tega materiji zgradbah in druzih delih bolj širi. „Ne vidim uzroka vi, ,,zakaj bi s»< vp' raba t* jekla, v«?č nego začasno ot Brez dvoma bodo izvaja jeklo v tufei množini k:-k n-kuje Mr. AtUinsru. omenjane rude za železni ne, za Bt.avbarske in druge potrebščine narašča vedno bolj in bolj.'' Mr. Cowen misli, da v tej deželi ni ti nad .ljno V'ljno luko med Wla-di\v stokom, njenimi sil)irskimi lokami in Port Arthurom, in njenimi kitajsk mi vojnimi lukami. To pa bode _; tovo le pričetek veliko večje v- j.Taf'. I/ t»-u i 1 r ttkega obrisa je razvid-n- , da zamore Rusija že itak hudo nadkriljujočemu stališču v iztočni Aziji pridobiti še večji u])ljiv, kar ni'-rat.- Ang'ija in Japonska z^lo g«*-i •'•iinti ; Na tako nujno p til l no - žnost med oblastmi t raj najnovejši pojav Kitajcev J tovo ne • de dobr i vpljival. Homaisje na Kitajskem. [»v t vn< ra a i> 1 < *za di Mr. a pri h vedu-ca," pra-železa in odlašala železo i , ršno j»n \'poraba ko name- Važni douodki. 1 i n. IS julija. Ak-.ravno nt >i b; a vitajska napovedala Rt:- j - \ -udar\fi*-mevrop-I !:. st ni znano, daje več mi-K'taj»-:»v pripravljenih ? ' m napraviti krvni račun. Kitajci obrnili najprvi • v j ; m severnemu sosedu i j ■•. o > naravno. Kitajska l matičnih zastopnikov v mM.v;, ne h -rt ■ .»dpoklicala, Š raal"i >ostjo se princ Tuan ne j oavi, ž - zal • ne, ker morda misli, i - kiTajski poslanci propadli • 'van ju ■ blastij za grozodejstva v P k gu. j rn :>a Ludi ker so ti ;> sla; ci :t n. sovražni vladini stranki, iu lk s* j:h leta preje znebi, | tem 1 ] abši jej je. Pol• *'.aj postaja od dne do dne res, d? vojak', sk i m ' pr Ri; tnk( bolj resen. One, kteri so pred nebi lo splošnega prenehanja, ali ovi- kb rimi dnevi prerokovali, da bode rauja glede delavnosti v železni in trebalo pol milijona vojakov in j.-kleni obrti, in da bodo plavže in dolgotrajne vojske, predno bodo tovarne, kt^re so bili začasno za- j ukrotili Kitajce, sedaj več ne za- prli kmalu zopet otvorili, ker imajo mnogo naročil koje so zadrževali jsmehnjejo. Spoznali so, da ima bo vražnijf, proti kteremu se bode treba t liko časa, da izvršijo potrebne b°Jyvatb »mrjeno pogumno vojaštvo po prave. Samo navadni pesimisti se boje in neizmerne zaloge streljiva. Kako dolgo bodo oblasti še trdile, da se d-dgotrajsjoče do?>e nedelavnosti jllH vojskujejo proti Kitaju, je tuzko v želeinih in jeklenih obrtih. M<>d rastočo vporabo, ktera je trajala skoraj leto dni, so guali cene previsoko, dokler niso pred tremi meseci dosegle stopinjo, ktera ako ostane stalna, nam zagotavlja mnogo dela v omenjenih obrtih. GOTOVE • lenarje najceneje kil | pri K. SAKSKRJU io<) Greenwich St., New York. reči. Vsekako pa bedo kitajskim zastopnikom prepovedali skrivnostno občevanje z njihovo vlado. To se da izvršiti le, ako ustavijo vse šitriraue brzojave na Kitajsko. Nameravajo napasti Rusijo. Petrograd, 18. julija. General Gribowski poroča iz Blagoveščeu-ska, da so Kitajci oh reki Amur blizu Aiguna in Blagoveščenska in postavili baterije. Kakor se dalje izChofu brzojavlja, je princ Tuan spravil na noge 950.000 mož broje-čo armado in isto razdelil v razne dele. Severni del ima povelje pregnati tujce iz sibirske pokrajine Amur. Armada pri Pekiugu bode svoje operacije najpopreje pričela. Rusija je naznanila oblastim, da se oborožuje za velike vojue operacije proti Pekiugu. Močan oddelek Kozakov je žena potu. Vlada je pridržala sibirsko železnico izključno za svoje namene ter sme voziti samo vojaštvo iu vojne potrebščine. V tednu dni mora biti 200.000 mož broječa armada pod orožjem. V treh tednih upajo ruski častniki dospeti do Pekinga. Tudi namerava vlada pomnožiti rusko brodovje v tihem morju za dve križarki prvega reda, jedno oklopuico, dva pre-vožna parnika in 10 torpedovk. Tudi male države oborožujejo. Atene, 18. julija. Avstrija in Velika Britanija sta skupno spodbujale Grško naj pošlje vojno ladijo in bataljon pomorščakov na Kitajsko. Jednake pozive so poslali baj« na vse male države v Evropi. Naj-brže bodo Zjed. države severne Amerike Btorile jednako glede malih dežel zapaduega dela aveta. GrJki kabinet je omenjeno vprašanje razmotrival in naposled odredil, da se križarka ,,Admiral Miaulis" pripravi za odhod na Kitajsko. Baltimore, 18. julija. Tukajšni agentje eeveronemškega Lloyda bo včeraj naznanili, da je nemška vlada najela parnike ,,H. H. Meier", ,,Dresden", „Rh©in", „Frankfurt" in „Wittekind" za prevožnjo vojakov na Kitajsko. Rusija odslovila Kitajskega poslanca. London, 19. julija. Iz Petrogra-da se danes oficijeluo naznanja, da so gotovi deli pokrajine Amur in obrežje kakor tudi več mest nahaja istinito v vojnem stanu. Kitajskemu poslancu v Petrogradu so izročili potne liste z opombo naj z vse mi člani poslaustva zapusti Petrograd. To pomeni toliko kakor bi Rusija v istini napovedala Kitajski vojsko in se bode Beda j, ne da bi čakala na druge oblasti, pomikala proti Pekingu. Tudi tukajšnji poslanec se pripravlja na odhod. Spravil je vse svoje reči skupaj, vzel otroke iz šole in uredil vse osebne zadeve kakor bi se nadejal, da bode moral nemudoma London zapustiti. Boji med Rusi in Kitajci. Shanghai, 19. julija. Tolpa bo-xerjev in oboroženih kmetov je napadla v noči 14. julija Ruse v Taschichowu blizu Nintschuanga v Mandžuriji, med tem ko so bili slednji pri gradenju trdnjav in jih pregnali. Kitajci so zgubili v boju 700 mož, pa tudi Rusi so imeli velike zgube. Istotako so pregnali Ruse iz Tieu Tshuang Ti. Severno nd Tashichowa so Kitajci razdjali železuico Rusi so poslali v Niut-sbuang pomožno vojaštvo. Kitajske zgube pri Tien Tsinu. Shanghai, 19. julija. Zgube Kitajcev pri sledojem boju v Tien' Taiuu uri znašale nad 3000 mož. Kak>»r pravijo bode general sir Francis Grenfeli prevzel poveljni štvo angleške armade na Kitajskem. Boji pri Tien Tsinu. Tien Tsin, 13. julija. Pri današnjem zjedi njenem napadu na mesto domačinov je streljalo 40 topovi na Kitajce. Močno moštvo stoji sedaj t;.k pred ozidjem mesta domačinov in pričakovati je, da bodo jutri na padli Kitajce. Topovi z vezne armade so v mestu domačinov napravili velikansko škodo. Nastali so mnogoštevilni požari in konečno so obmolknili tudi kitajski topovi. 1500 Rusov in mali oddelek Nemcev in Francozov je naskočilo kitajsko b«torijo in vplenilo osem topov, kteri so bili postavljeni na železniškem nasipu. Oddelek Amerikan cev, Angležev Japoncev in Avstrijcev je napadel zapadno orožnico, ktero so Kitajci zopet zasedli. Po triurnem trdovratnem uporu so Kitajci bežali. Po dosedajnih poročilih znašajo zgube zvezne armade v bojih pri Tien Tsinu 775 mrtvih in ranjenih. Največjo zgubo so imeli Rusi in Japonci. Mesto in Kitajci udrli na Rusko. Petrograd, 17. julija. Iz oficijel-nega vira se naznanja, da so Kitajski vojaki Btreljali na rusko mesto Blagoveščensk iu isto osvojili kakor tudi odrezali vse zvezne črte z mestom. Kwau Chang, kitajski poslanec je rekel v vnanjnem uradu, da dogodkov v Mandžuriji ni provzro čila vlada v Pekingu in on bode čez Hougkong v Pekingu ,,resno ugovarjal". Tudi na Koreji se pričenja. Washington, 17. julija. Boxerji so sedaj tudi na Koreji pričeli uganjati grozodejstva. Državni tajnik je dobil danes brzojav od amerikanskega poslauca na Koreji, da so boxerji v soboto 15. julija požgali katoliško misijonsko postajo tri milje od kitajske meje in 59 milj od amerikotiskih rudnikov ter vse Kristjane poklali. Klanje v Schausi. London, 20. julija. Danes zjutraj je iz Shanghaja dospelo brzojavno poročilo, da so v Taijuen, glavnem mestu pokrajine SchauBi 250 milj jugozapadno od Pekinga, boxerji poklali 60 misijonarjev in 100 h krščanstvu spreobrnjenih domačinov. Ker se tujcem sovražno gibanje na južnem Kitaju vedno bolj širi, je najnovejše poročilo o klauju kristijanov v Taijuenu verojetno. Oblasti pa ne verjamejo več, da bi podkralji v južnih in osrednjih pokrajinah zamogli varovati kristija-ne pred boxerji. Ako je bilo tako klanje v pokrajini Schausi mogoče, potem preti tudi mednarodnim naselbinam ob rekah velika nevarnost, in celo Shanghai je izpostavljen takošnjim eventuelnostim bližje in v veliko večji meri, nego morda mislimo. V Shanghaju zopet kroži vest, da se cesar in cesarica vdova pripravljata iz Pekinga umakniti v Si Nyau Fu v pokrajini Schausi. Kitajci pri Šahalinu tepeni. Petrograd, 20. julija. Kitajci, kteri so napadli meBto Blagove-ščensk, so se zbrali ob desnem bregu reke Amur. Pri Šahalinu (Ai-gun) so bili z# velikimi zgubami tepeni in mesto požgano. 2000 Kitajcev je bilo baje usmrtenih, zgube Rusov bo bile primeroma majhne. Rusi so uplenili 17 topov in zasedli vse važne kraje ob desnem obrežju reke. nekje dobil, je b-gnn ustrelil Cestnika. Boerci so slišali strel, beguna obkolili in zopet vjeli. Tri vlake polne podpore potreb nih boerskih družin, kterih moški Člani bo pri armadi, bo danes poslali v general Bethov tabor. Dopisi. uapravili 20 vrst dolge utvrdbe trdnjave so sedaj v rokah zaveznikov. Vojna asi Boerci in Anglijo. Boerski napad. London, 18. julija. Vojni urad je dobil danes sledeči brzojav od lord R »bertsa iz Pretorije: „Včeraj je sovražnik poskusil drzen napad na levo krilo Pole-Carewe divizije. Večkrat je skušal naskočiti našo pozicijo in prišel večkrat prav blizu naš« črte. Boerci so zgubili 15 mrtvih, 50 ranjenih in 4 vjete. Na^ zgube so bile: 5 mrtvih in 31 ranjenih, med temi 5 častnikov, 21 mož pa še pogrešajo. Jan Ha-miltonova kolona se je pomikala včeraj brez upora proti Watervalu. Danes pa se je pri Ilamanskraalu moral bojevati in zgubil 1 mrtvega iti 1 ranjenega. 150 mož močan oddelek Boercev s petimi topovi je prodr'i Iluterjev iu Rundlev korilon med Betlehemoin in Fiksburgom. Korakali so proti Lindleyu in brigada Angležev jim je bila tik za petami- Žene, kterih možje bo odsotni, in ktere se ne morejo same preživeti, bodo sedaj odpravili iz Pretorije. Boerci nadlegujejo Angleže. Pretoria, 19. julija. General Ha-miltonova kolona se je pomikala proti severu in se potem obrnila proti iztoku. Groblerjev oddelek, kteri se je preje pred prodirajočimi Angleži umaknil proti severu, je sledil Hamiltonu, ko se je ta obrnil proti iztoku in nadlegoval njegove zadnje straže. Pri tem pa se je ifkrbno izogibal bitke in skušal Angležem kolikor le mogoče priza^ dejati škode od strani. Boerci so v Moselikatze Neku vjetie Angleže poslali v Belmoral. Jedeu vjetih seržantov je Bkudal uiti in se skril za neko hišo, kjer ga je pozneje zasačil boerski častnik La Salle, III., 15. julija. Gospod urednik našega delavskega lista „Glaa Naroda", prosim Vas dovolite mi nekoliko sporočiti našim cenjenem čitateljem o političnim delovanji naših rojakov v stari domovini iu na rojstnih tleh glede delavskega gibanja. Pred nekaj dnevi sem dobil od lokalne delavske organizacije idrijske pismo, s kterim mi naznanjajo, da nameravajo izdati ,,Slovenski delavski koledar" za leto i90l. Koledarje in agitacijske brošure zamo-rejo brez podpor izdajati le samo stranke, ktere imajo kapitalist" ali pa vlado na svojej strani, da pa naši rojaki na slovenski zemlji nimajo na svejej strani niti prvih niti druzih, tega mislim mi ni potrebno utemeljevati, da se morajo zanašati edino na svojo moč in njih somišljenike in podpornike bodo naši rojaki živeči v imenovani svo-hodni Ameriki lahko vrjeli. Ker se pa naši trpeči delavski bratje zanašajo na delavske simpatije zavednih delavcev vs^ga sveta, posebno pa še svojih sorojakov živečih v severni Ameriki so meni kakor zaupniku doposlali dva ,,oklica11 kteri se glasi: Vsled dogovora rudarskih odposlancev na konferenci avstrijskih planinskih dežela dne 3. in 4. junija 1900 v Ljubim (Leohen na Gorenjem Štajerskem) so zastopniki vseh okrajev, kjer se slovenski delavci nahajajo, obljubili nabirati odjemalce za izdajo ,,Slovenskega delavskega koledarja" za leto 1901. itd. Na jeduega teh oklicev sem nabral že sam 15 odjemalcev in pred-plačuikov ter denar poslal Franc Rinaldo v Idriji na Kranjskem, plačali so po 20 centov, ker povprečna cena Koledarja bode S(? Vinarjev. Drugo nabiralno polo pošljem gosp. uredniku „Glas Naroda" in ga prosim naj bi tudi on ne odrekel trud zapisovati naročnike na doposlano nabiralno polo; rojake pa prosim, kteri imajo sočutje do svojih rojakov na oni strani oceana in vi-aelje dočitanja dobrih spisov, naj bi si imenovani Koledar naročili [iri rojaku g. Frank Sakserju. Vem, da gosp. Fr. Saks^r tudi za prihodnje leto izda Koledar, kteri bode najtoplejšega priporočila vreden kakor dosedanji, pa to upam ne bode škodovalo amerikanskemu slovenskemu Koledarju glede naročnikov, ker slednji zavedni delavec in prijatelj čitanja bode oba raje naročil kakor bi slednjega opustil. Priporočim ga še tudi posebej našemu rojaku in trgovcu slovenskih knjig gosp. M. Pogorelcu, da ga sprejme v svojo zalogj knjig in skuša kolikor mogoče razširiti med Slovence. Kolikor mi je znano iz doposlanega mi pisma, bode Koledar izšel začetek novembra v žepnem formatu z zanima vim eitanjem iu drugimi znamenitimi podatki, ter odposlan zaupnim možem in naročnikom po Franc Rinaldo v Idriji. Ker so naši trpeči rojaki, delavci na slovenski zemlji vsekako potrebni gmotne in politične podpore, da Bi zamorejo svoj položaj saj nekoliko zboljšati in brez političnega napredka se današnje dni nikakor ne zamore gmotuo napredovati, delavstvo vs^ga sveta pa mora skupno korakati svojemu cilju in vedno močnejši slabotnejšega podpirati. Kapitalisti sami delajo tako kedar se vodi boj proti kapitalizmu, ako pa delavci ne bodemo delali tako, bode nam vsaki korak napredka odbiti po kapitaliBtični organizaciji in vse delavsko gibanje za svoj obstanek bode podobno na odprtem morju plavajoči ladiji proti, siluim valovom se boriti za trajen obstanek. „Slovenski delavski Koledar" bode zamogel tem boljši in obširnejši iiiti, čim več naročnikov in predplačnikov se oglasi, zato Vas riki, naročite s« ga, ker dovolj zanimivega bode prinesel tudi za Vas. Srčni pozdrav vsem rojakom. Simon Kavčič. Memphis, Tenn., 17. julila Malokedaj je kaj čitati iz našega gorkega mesta v predalih ,,Glas Naroda". Za^o sem" se danes namenil nekaj malega poročati. Tukaj je nas sedaj precej Slovencev in — štapamo, k*r v gojzdovih sedaj ni del« ; nekaj je nas p'»preje delalo v Louisiani, A rkansasn, Tennessee iu Mississippiu, zagotovo pa še nič ne vemo kedaj bodemo z delom zopet pričeli. Lesni trgovci letos zelo tožijo o slaltej kupčiji, k> r blago nema cene, niti ni dosti vprašanja za njim, zato nam bodočnost nič kaj prida ne obeta. Poročati pa imam objeduem o „dobrem prijatelju" ki mi je vzel moj kovčeg in čez dva meseca za menoj poslal, ali iz njega vzel delavsko orodje in več druzih stvari, namesto t^ga pa notri dal najbrž« ukradeno žensko obleko in to je baje ukral ženskam na slabem glasu Ta ptiček so sedaj nahaja nekje v Jolietu, III., in je kaj dobro, ako se ga tamošnji rojaki varujejo, on sam pa prične pošteno živeti. Pu-zdrav rojakom in jim priporočam list ,,Glas Naroda" v obilo naroče-vanje in podporo. J. Turk-Anžiček. Ely, Minn., 15 julija. Zborovanje naše JugoBlovanske Kat. Jednote je minolo, oba delegata in naš urednik g. Fr. Sakser ao odšli vsak na svoje mesto za po-klicom. Ely kaže zopet Bvoje vBak-danje lice in mi rudarji hodimo na delo v naše rudnike kakor bi se nič ne zgodilo. Veseli smo, da se je tretja poslovalno leto naše Jngoeiov. Kat. Jednote tako vrlo dobro obneslo, še bolj veseli pa smo, da imamo za bodoče leto v odboru može, kterim je Jugoslov. Katol. Jednota v istini pri srcu in teh delavnost nam jamči, da bode naša Jednota tudi v Četrtem letu pro-cvitala in se k njej pridružila druga slovenska podporna društva, za sedaj sem zvedel, da troje društva dopisuje glede pristopa, kar nas prav veseli, da bi le že kmalu defi-nitivno pristopila I Zelo nam delavcem dopade, da je odbor naše Jugoslov. Kat. Jednote sestavljen iz samih delavcev, ti vendar poznajo naše težnje in okoliščine in imajo srce za nas, kadar bode potreba izplačati podporo kakor jo predpisujejo pravila, iu ne bodo to smatrali za kako miloščino. Mi zavedni delavci plačujemo v naša društva in Jeduoto zato, da smo podpirani kakor pravila zapovedujejo, zato pa nečemo, da bi uaše žoue in otroci po naši smrti, ali v nesreči prosjačili miloščine, ampak zahtevali kar nam gK- in to naravno brez upogibanja in plazenja, in to razume ter ve vsak le količkaj razumeli človek, ako je delavec in ima v očeh delavske koristi. Z revolverjem, kterega je preje prosim dragi rojaki po širnej Ame- Kretanje parnikov. V N e w York dospeli: .Kniri", iS. julija ii Genove z 929 potniki. ,.Victoria". 19. julija u Marseille s 566 jiotniki. ,,Germanic", 19. julija iz Liverpoola z 625 potniki. ,,1'alatia", 20. julija iz Hamburga s J195 potniki. ,,h"iirst Bismarck", 20. julija iz Hamburga 1 6SK potniki. Dospeti imajo: ,,St. l^otiis" iz Southamptona. ,,La Champagne" iz Havre. ,,Lucania" iz Liverpoola. Oilpljuli so: ,,La Bretagne", 19. julija v Havre, „Konigin Louise", 19. julija v Bremen. „Spaarnormania, \V. Va. J oh i p A g u i t e h, 1. tajnik. DopiBi naj se blagovolijo pošiljati lia I. tajnika: Joe A g ni 6, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Ponehalo je pri nas deževati čun kako večjo veselico, temveč o tudi mrzla sapa ne brije več; zlato priliki zborovanja skupno delali za eolnce pošilja sedaj na nas dol. kako večjo elavnost: ua Calunietu (kadar nismo pod zemljo v ruvu l dovolj razumnih mož in zagotovo svoje gorke žarke in tudi precej hu računam, da s.' to zgodi, do pripeka. Dež nam je kaj dobr.. z delom gre pri nas hvala Bogu došel in sicer je paša saj ozelenela dobro, delo je lahko dobiti in so iu ono malo krompirja in zelenjave poslednji čas ksij pogosto priselju- pričelo rasti, pa tudi vodnjaki so se hratje iz urvaUke; tudi glpde že precej usušili na griču; no sedaj zaslužka se nemoremo pritožiti in je pomagano v tem oziru; glode delavec, ktpri le količkaj varčno vročine se pa lahko ohladimo v živi si Bfida; ,ahko kaj prihrauj bližnjem jezeru^ Skrbi nas pa bodočnost in izid vol Omeniti moram, da pri nas gra- |jtHV: vgi nam pravijo: akt> zmilRa duno novo slovensko cerkev, stara McKinley bode še dovolj dela pri železne j obrti in ako železna obrt ne zadostuje več potrebščinam; nova zgradba se nahaja ravno nasproti stare iu bode zelo obširna in kakor vse obeča, lep božji hram. Samo lesena zgradba velja kakor sem pozvedel nekaj nad S1400, sedaj jo bodo še znotraj okrasili in počasi si omislili nove primerne oltarje, klopi, v zvonik zvonove in uro. Kadar bode cerkev dode'ana po načrtu, bode to jako lepa stavba ill menim, da se nič ne motim, ako rečem, da bode veljala od $10 000 do $12.000. Za zgradbo nove cerkve se obilo prizadeva naš dušni pastir Rev. Smrek ar in cerkveni odborniki, za kar jim čast. Povedati hočem pa tudi rojakom, da so tudi naši rojaki na E y v miuolem letu kakor tudi letos precej gradili svojih lastnih poslopij, kar gotovo znamenuje napredek; saj smo pa tudi Slovenci s Hrvati najštevilnejši v tem meBtu. Slovenci imamo tukaj svoje prodajal-nice, v novejšem času je na svoj račun oivoril novo prodajalnico naš rojak John G I o h o k a r, odbornik naših podpornih društev in Jugoslov. Kat. Jednote. Zelo priporočam tega moža, ker je delaven iu pošten Slovene. Rojaki, raje k domačinu, nego tujcu! to bodi naše geslo 1 Slovenci imamo tudi več svojih gostiln in so objednem tudi zastopniki raznih pivovarn; dalje imamo svoje obrtnike in lastno godbo, ktera je pod vodstvom g. Kresala že kaj lep napredek storila in jo celo naš urednik sam pohvalil in častital našemu kapelniku glede vspeha. Za drugo leto so Bi delegatje in uraduiki naše Jugoslov. Kat. Jednote zbrali za kraj zborovanja mesto Calumet, Mich., kar je popolnoma prav; tj. naše uradnike vož nina do Cab.meta, ako se po jezeru iz Dulutha do Ilancoca vozijo, ni draga, za $10 sem iu tja prvi razred s hrano vred; uaša železnica jim pa bode gotovo dala popust za vožnjo do Dulutha in nazaj; drugim druAtvam bode dana prilika poslati delegate, ker bode Jednota stroške sa vožnji listek, društvo samo pa strošek in zato lahko računamo, da pride v Calumet več delegatov. Na Calumetu imamo več društev, godbo, slovensko cerkev z vrlim duhovnikom, in mnogo trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov kakor i delavcev v dobrih razmerah, to nam vae jamči dober sprejem. Društvo •v. Cirila in Metoda na Calumetu p« kaj dobro stori, ako se takoj prične pogajati z drugimi društvi, da bi dneve okolu od 4. do S. julija leta 1001. ne napravili na svoj ra- d )bro posluje, delajo dobro tudi v premogokopih tievem je i i to volilni manever, ali kali? No, pa glede Mmnes.-te republikanci lahko spijo, ker ta gotovo voli kansko. k .nčal bodem za danes in k sklepu pozdravim vse rojake in znance, posebno pa Vas g. urednik. Star rudar. republi- Drobnosti. V staro domovino so se podali: Anton Keržie, iz New Castle, Pa , na Vrhniko; Anton Junko iz Bit c-ton, Ala., v Valto vas; John Drob-uič iz Jolieta, 111 , v C'.ibar; Alojzij Zaletel iz L rain, O, v Sodražico; John Potočnik iz Braddocka, Pa., v Ž -rovski vrh; John Miklaučič iz Braddocka, Pa., v Gorenjo vas; Bolde Henigman izEveletha, Minn , v Sodražico: Andrej Goluf iz L:i Salle, III., v Zidan nmst: Miko Govednik iz Steeltona, Pa, v Su-hor; Frank Muhvič iz Globe, Ariz., v Unije ; Miko Kučinič iz Steeltona, Pa., v Žmlezuike; Miko Gašparič iz Butte, Mont., v Vinico; Josip Ko. rinthnez iz Kenosha, Wis., v Also Ronok na Ogrsko; Mihael Janko-vič iz Steeltona, Pa., v Bedenj; Alojzij Bregar z Johnst« \vua! Pa, vZatičino; Frank KasMic iz Johnstowua, Pa., v Hudo; Frank Čuden iz VVillocka, Pa., na Vrhniko; J. Križe si- ženo in dvoje deci iz Read-inga, Pa. v Gnblje. Pri nas dobi gotovo vsak Slovenec potovalno družbo in je najbolje, dasi kupi listek za parobrod pri: Fr. Sakserju. * * * Slovensko podporno društvo sv. Jožefa, na Calumetu, Mich, vabi s tem uljudno na PIC-NIC, kterega priredi povodom blagoslovljena nove društvene rastave v soboto dne 23. julija 15)00 na običajnem. prostoru Calumet iu H^cla družbe. DruStvoodkoraka iz zbirališča Witt mers Ilall ob uri zjutraj v slovensko cerkev, kjer se bode vršilo po sv. maši blagoslovljenje nove zastave, po končauej službi božji pa odhod na veseli£nj prostor. Nova zastava je v narodnih barvan in okrašena s kranjskim grbom. Društvo bode skrbelo za okusna gorkain mrzla jedila (pekli bodemo na ražuju 50 jancev), točilo dobro vinoiu pivo. Tudi za druge zabave bode skrbljeno, opozarjamo na kegljišče, kjer bodo kot dobitki purani. Igrala bode slovenska godba p >d vodstvom novodošlega kapelni-ka g. Frana Padjera, — slovenske in druge glasbene komade, ki jih je gospod kapeluik, kteri je znan ve ščak v glasbi, prinesel iz stare domovine. Nadejamo se, da se bodo tukajšnji Slovene: iu Hrvatje udeležili polnoštevilno tenaše veselice. Vstopnina za možke 50 ct. za osebo, ženske in otroci so prosti. Odbor. * * • Veliko slavno&t priredč koncem septembra razna avstrijska društva v New Yorku in to v proslavo 70-letnice cesarja Fran Josipa I. Cisti dohodek slavnosti je namenjen av atrijski družbi. Več o tej slavnosti poročamo ob svojem čaBU kadar zvemo podrobneji spored. * * * \f. Clarid^e, Pa., nam poroča naročnik lista, daje tam ob štrajku delalo za skabe tudi nekaj Sloven-cev. Imena onih BlovenBkih skabov za sedaj ne navedemo, aii reči pa moramo, da ni lepo v borbi proti kapitalu borečim organiziranim delavcem na ta način škodovati. Kaj grdo je čuti, da so tudi Slovenci skabi, ko nas drugi narodi v obče že postrani gledajo, potem pa še igrati vlogo, toliko zaničevanega skaba ; to pač ui prav. * * * Zlato na ]>arnikn. „La Bretague" parnik francoske družbe, kteri je < dpljul v četrtek dne 19. julija in je ž njim odpotovalo tudi več Slovencev, je vzel seboj za tri milijone dolarjev zlata. Bankarji na Wall St. pravijo, da pojde še več ameriškega zlata na Francosko. * * * Ljubljanski grad, ki je od potresa prazen, se bo popravil ter zopet za kaznilnico porabil. Stroški poprave so prevdarjeui na 12.000 gld. * * * Novomeški vodovod. Toliko smo se veselili uad ugodno rešitvijo vodovodnega vprašanja, toda, po dolgem času smo še vedno le pri upanju iu uič dalje. Novomeški vodovod nima biti za kakovo potrato, da bi Bamo razvajene situeže zadovoljili naš vodo-Ji je živa potreba; brez vodovoda nam bivanje tu, vsaj včasih, nezuostno postaja. Krka je za uezdravo konstatirana, studenci pa so ob letošnjem ved nem dežju poplavljeni, in mnogokrat je komaj vodo od kave ločiti. Naj bi nam merodajni gospodje to že vendar enkrat izposlovali ter se ua prizadevanje našega župana ozirali. Ako smo prav podučeui, imajo tudi pri zgradbi sodnijskega poslopja, kte-rega zidarsko delo bo skoraj kouča-no, pravo priglavico v tej zadevi, ker ne vedo, hočejo priprave za vod« vod prirediti, ali hočejo vodnjak napraviti, kar bi zopet veliko veljalo. „Dol. Novice". * # * Iz Radoliee se poroča: Červ „kise-Ijak'4 se je pri nas v toliki množini prikazal v vinogradih na trtah oziroma ua grozdju, da preti uničiti gotovo polovico, če ne vsega grozdja, katerega nam trta obeta, ker pri nas do zdaj nismo imeli nobene uime. * * * Orožna nesreča je zadela vas Dolenje v fari Jelšanski, v Volovskem okraju. 2. julija so se od Podgrada prignali strašni sivočrui oblaki uad vas. Nastal je strašen vihar in med strašnim gromeujem in bliakom je začela padati toča. Vse se je treslo in trepetalo. Čuti je bilo kako drevesa kar pokajo. Vae je ropotalo in vse bežalo! Sto in več let stara debla so padala na tla. Vse Be je rušilo. Kakih pet minut je trajalo to atrašuo pokanje in vrišč. Tri najBt gospodarskih poslopij leži po rušeuih, vsa sadna drevesa po vrtih so izruvana iu polomljena! Sreča še; da od ljudij je le eden ranjen, ker so prebivalci bili večinoma po njivah iu živina na paši. Prav čudno je, da od otrok, ki so ravno iz šole domov prišli, ni nobeden poškodovau, da si so bili v hišah. S to nevihto so dotični prebivalci zadeti na strašen način. Narod že itak siromašen, gleda sedaj skrbi polno v bodočnost. Skoda sama se skoraj ne more ceniti. Ali v koli kor se je mogla ceniti — znaša okoli 300.000 kron. Vlada je že učiuila potrebue korake za oaglo pomoč. Ali toliko gotovo ne bode mogla storiti, da bi se škoda nadomestila. Zato pričakuje ubogo dobro ljudstvo, da ljudje, kterih je Bog gmotno bolj oblagodaril, ne pozabijo na nje. • • « Hrvatski ženski zdravnik- Sina-ha zagrebškega odvetnika g. M. Tkalčiča ter seBtra pravnega referenta hrvatBko-slavonske hipote-karne ban*e g. Veljkota Šviglina, gospa dr. Milica Čavov roj. Šviglin je bila imenovana mestu m zdrav uikom v Sredcu. * * * Kaznjenec na dopustn. V Szegu dinu je bil zaprt kmet Ivan Mono-stori; in Bicer bi imel sedeti IS mesecev. Nekega dne pa je poprosil ravnatelja za dopust, češ da imajo aicer gospodje sodniki popolnoma prav, ako kaznujejo zločine^, a tega ue smejo hoteti, da bi postal kdo, ki mora prebiti 18 mesecev v ječi, vsled tega berač. Monostori ima doma lepo polje, iu ako ga nihče ne obdela, ne bo imel prav ničesar, ko se vrne iz ječe. Ravnatelj je dejal kaznjencu, uaj prosi za čas dela na polju justično ministerstvo dopuBta, ter da uaj v svoji prošnji obljubi, da se po končaui žetvi vrne nazaj v ječo, kjer presedi določeni čas. In Moucstori je dobil res do 1. oktobra „dopust". Sedaj ježev svoji rojstui vasi, obdeluje pelje ter ne more prehvaliti dobrot- IjivoBti svojih soduikov. # * * 500 tolarjev za poljnb. V Lyeku (Vah. Prusija) se bo vršila te dni zanimiva pravda med 201etno kmet-sko punico in nekim hišuim posestnikom. Pred 4 leti je prišlo tedaj 161etno dekle v gostilno klicat očeta. Dotični posestnik je hotel dekleta, ki je baje krasno, poljubiti. Ker se je branila, ji je dejal, da ji da črez4 leta 500 tolarjev, ako mu da poljub. In dekle mu je dalo poljub. Te dni pa je zahtevala pred pričami obljubljenih 500 tolarjev. Ker se je posestnik branil izpolniti obljubo, ga je tožila. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. M. L—t, Sau Fraucisco, Cal. Vse pisarenje o morganatičnem zakonu avstrijskega cesarja Fran Josipa I., z lepo igralko so neresnična; tako piBarijo sedaj ob pasjih dnevih senzacije pohlepni listi. Mogoče je, daje cesar malo naklonjen" lepi igralki, a so iz komarja napravili slona. KJE JE? FRANK NOVAK, po domače Ser-kavc, doma iz Reber pri Žužemberku ; meni je precej v sorodu ~ denarji iu to že štiri leta in zato prosim rojake, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov: Ignac R u t a r, Box 136, Whitney, Pa. Kjeje? RED STJlR Iv/iVJS (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda*') New Yorka v Ahtwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz — i^r^"" S«. prevaža potnike z slovečimi poštnimi parnik;: -7Ž* ..VATEELAND ', na dva vijaka, (se yraLAKD". .... 71101.n. ..WESTEBNLANE". - . . .57.^'«"» „N0QSI>LAND-\.....^712 t .n. Pri cenah »a medkrovje so vpoštete vse potrebščine, tlobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fultcn St. — Iz PH1L A DELPIIIJ K vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: international Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK -- 43 La Salle St., CHUIAC0. 30 Mont-om^y St.. SAN FRANCISCO. - Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na nj- „•> za iunnike. - ........ Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdainom preko Boulogne-Sur-Mer. / .-v Y > Ji __ < { * % -r-žzz^&l tt- v / POTSDAM, pamik z dvoj ni nT vijakom, ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. S'oo ion 3TATENDAM. parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM, SPAARNDa2£ -n 10500 ton. WERKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. ^a Radi cene glej ua posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St.. CHICAGO, 111. JOSIP SNELER, po domače Con-jar, doma iz Damelj pri Vinici, okraj (Črnomelj na Dolenjskem; pred petimi leti sva bila skupaj na Ely, Minn., in sva šla v Butte City, Mont. Ker sva si nekoliko v Borodu v denarnih zadevah bi rad zvedel za njegov naslov, še ljubše bi mi pa bilo, ako mi pošlje dolžuo avoto; zato prosim rojake, ako vodo za njegov naslov, da bi ga blago-volili naznaniti: John Kobe, P. O. Mercur, Utah. (21. jI ) Knjigovodja in dopisovalec v hrvatskem iu slovenskem jeziku, zmožen angleščine se sprejme v službo. Taki s izkušnjo imajo prednost. Obrni se na JOSEPH TRINER, 437 West 18th Str., Chicago, 111. Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejon saloon German ^Austrian Headquarters Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in imam na raznolago finesmodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obiBk se priporoča Daniel Radatovich Pikes Peak Ave., Florence, Colo. Poverjenika za Ely, Minn sta gg. John GLOBOKAR in SCHARABON, tem dvema gospodoma lahko izročajo naši rojaki naročnino za „Glas Naroda", ali za pošiljanje v staro domovino kakor tadi glede vožnjih listkov. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. « .i is-ii v i-i- »-V i.. " SVOJI K SVOJIM! m p §§ '(M m b§§ gg sli > J. GLOBOKAR. M. 1\ CO: ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hr\ itoin s\<>jw novn TKaOVIlsTO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M OZKE. ZEXSKE \\ DEC-A: KAZN0VKSTN0 OBI V \L0: PEKIL0, UVRATMkl. KIJ)Ifl KI; HIŠNA IN K('in\JSKA OPIJAVA. Vedno sveže G-EOCEEIJ Vse blago po najnižji ceni : postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Dok 371. _ Pošiljam denar v Staro domovino, posredujem prodajo prel^omorskih vožnjih listkov, v /.vezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjeni. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. » Palace Heat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet Mich. Med postom so prt meui dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (Stokš) po 15cent. funt Za velikoročne praznike pa kupite pri meni p rek aj eno meso. NaSa posebnost so kratke klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem I Ugodna prilika bo ponuja rojaku, kternga veseli SALOONARŠKA OBRTNIJA ; moj prostor, kti^r^ga iz prosta roke prodam in to vsled odpotovanja v staro domovino, je v istini der. Poleg saloona je 10 prostornih sob, v kterih ima dober gospodar in g< spedinja lahko precej tjudi ra hrani in stanovanju; s previdnim marljivim ravnanjem si je na tem prostoru lahko lepe novce zaslužiti kakor sem si tudi jaz pridobil. Ve6 se izvč pri: FRANK LINC, 1045 St. Claire St, Cleve-land, O. TLiisiDols:-Legenfa. Leta 1507. živel je v krasnem mosta Florenci bogati u Nikolaj Nerli. Od ranega jutra do pozne noči sedel je v svojej pisarni ter računal in bilježil raznotere številke v veliko knjigo. Denar posojeval je cesarjem in kraljem, med njegovimi dolžniki bil je še baje sam papež. Nerli bi tudi vragu samemu posodil d^uar, da se ni bal prevare, kajti vedel je dobro, da se z vragom ni šaliti. Bil je predrzen, zaupal ni nikomur razun samemu sebi, z jod no besedo bil je lisjak, kojemu ni bilo para. Tekom let nabral si je velikansko premoženje iu marsikoga spravil na beraškn bogastva in »odarstva spoštovali valei mesta Florence. 7 palači, v kojo j a palico. Radi njegovega ui rn^ga g< so ga vsi pre Stanoval je svetloba sol prodreti zau je podobna t tuo za i na prazno stran tehtnice, toda tehtnica se ne premakne. Nerli se prestraši in znova nagovori angelja : .,San Mihaele, prosim te išči dalje. Položil nisi na to stran tehtniceniti krasni kamen za blago-slavljeno vodo, kojega sem daroval cerkvi San Giovanni, niti bogate leče cerkve San Andrea, na kojej je krst Jezusa v naravni velikosti umetniško izkli san. Baš zato krasno drlo, žrtvoval sem velike svoto denarja." Angelj položil je kamen in lečo poleg bolnice na tehtnico, koja se zop-t ne premakne. Nerlija oblije mrzli pot ter iznova vpraša: „Angelj, si li prepričan, da je tvoja tehtnica pravilna, mogoče si jo pokvaril, ker si toliko na njo naložil?" Smehljaje odgovori mu sv. Mihael, da je tehtnica — čeravno iz- ---- o n gleda kakor ne raznih skopuhov — p ip 'lnoma pravilna. „K ij?" vpraša prestrašeni Nerli, - palača lu!. v- -opravo r-e tehtajo niti toliko kakor slamnata bilka?41 ..Vidiš N-rli,'4 odgovori mu an-_ do s^dnj so tvoja slaba dela n ; g < težja, i ego dohra dela." I rr.j in. ram v pek* 11" vzdihne kar kdc tva k ego vil unimi ras ti je vs -kuk' r poseduje kakor Ni ill sob bile likami, ljubav. u> pre-! zraela. rli. »tati P v« lih licih in malih nemirnih očeh. T« j sliki nasproti nahajala se je slika nj gove soproga, koja isto kleče opravlja pobožno molitev ; toda na I vinih obraznih potezah bilo je videti, da še nikdar ni storila 1 j ud jem k;*ko unlugo. Nikolaj Nerli zavzemal je prvo nn'sto v republiki, proti postavam republike ni nikdar govoril, za ubo-g * f ni zmeuil, i 6 to taki mu u bit« m ari žalostna usoda onih, koje eo mogočneži tirali v dosmrtno ječo ali prognatiBtvo, toda to ni-škodo-valo njegovemu ugledu. N ikega večera, ko se je vračal domov, ugledal je pri vratih svoje palače mnogo prosjakov, kteri ga takoj obkolijo, in orosijo za miloščino. Jezno jih zavrne t^r zapodi od hiše, toda lakota je mučila uboge siromake^ kteri pe niso hoteli odstraniti, temveč jeli so kričati in zahtevali kruha. Ž i se je sklonil, da pobere kamenje ter tako prepodi siromake, kar ugleda jed nega svojih slnt;, kteri je n^s^l polno košare kruha, namenjenega za družino. Nerli pokliče služabnika, mu vza-m kruh ter ga vrže med nesrečni siromake. Nato vstopi v pnlačo, zaklene za seboj vrata, se vleže k počitku in kmalu trdno zaspi. Sa-ujalo s« mu je, da je umrl, videl je sv. Mihaela obdai ega z nebeško sv- tlobo. Angelj držal je v desnici tehtnico, ter z levico ncp dnjeval njene tarilca. Ko ugleda Nerli na jedni strani tehtnice zlatnino, kojo je pri njemu zastavila neka vdova, denar, kterega si ni po pravici prisvojil, dalje zlati di-nar, kteroga je pridobil pogoljufiji in skopuštvu zapazil, da bv. Mihael tehta njegovo življenja, kar ga sila razburi. ,,San Mihaele", nagovoril je Ner- r. ••.; [ - i' trpi Nin >laj," odgovori mu kr . Izr. - ■' 'I I' »trni. nismo še pri [•i z ?• r | kri; n ;lej to ostane.a Pri tej » i:.m'.- pri<"; i.a tehtnico oni kruh, dm \ i. • ' Ne; • i zvečer med one pro- - :ik- vrgel, i s i tehtnica stala je ' n i rt vi kajti na • .beh straueh bila ustanov z:« i h i-dnaka teža. I o i; j.t .' . iiš Ni. aj Nerli, ne moreš . *st» niti v pekel," nago- -■ .i: ■.. v. r1 -a sv. Mihael, ,.t«>raj ti ne tr ž:\ j i-i : ■ drugo, nego da se vrneš v o. - .!'!•■ r • e ter da pomnožiš darila , • - u ■ g n, toda tako, da te nihče * 'i i in» • tzi, in rešen bodeš. • • tja V sta n i m p' jdt !"* ^ i ,>r 'budil ter oklene na-i r k,- ! tat vate nič za mleko, kt ro letovišCarji pijo ?*4 — Kmet: „No, jazv'>dno{)ravim, da ne velja nič, p tem mi pa več podarijo, nego je vse mleko vredno!" Slabo r a z u m el. „Povejte mi vendar, ali ne bi hoteli stati vaški fantje za uznrec moje podobe, pre tepajoči fantje?" — „0 to že, ali zdravniške stroške morate Vi go *pod slikar sami plačati l'4 1'r e d r z n o. Sodnik: „Vi toraj priznate, da Bte priči vrgli kamen v prsa?" — Zatoženec: „Da, ali to ms m nameraval.*4 — Sodnik: ..Zakaj ste pa vrgli kameu?44 — Zatoženec: „Hotel sem ga priči v rflavo vreči!" Lepa želja. 1. služabnik: ,,Naš hišni zdravnik je našemu gospodu priporočil tak zdrav kraj kjer b' lniki ves dan drva cepijo.44 — 2 služabnik: „Joj, ako bi le zdravuiki vsem gospodom hoteli svetovati, da bi moreli škornje ma-zati l'4 Hud zločin. „Gospoda Zmrz-likarja pa vendar ne bi smeli izobčiti iz Vašega kluba samcev:44_ .,0ho, to s^ je popolnoma po pravici ž njim zgodilo! Pomislite v<* dar, •d svojega brata je zahteval, da naj mu posodi poročni prstan, da si ga p o m e r i.44 Kratko in d o 1 o č u o. Dijak li angelja, „ako d vaš na jed no j Polič je domu piBal po denarje. Ko stran tehtnice v s dobiček, k jega j eez nekaj dni ni denarja dobi1, je s-m v svojem življenju prihranil, | %tarišr m brzojavil: „Kje pa je mrj ne Bmeš pozabiti položiti na drugo /ahtvani denar?" — Pričakovaje stran tudi vse, kar sem ljudjem dobrega storil. Pozabiti ne smeš niti krasne cerkve Santa Maria Novella, za ktero sem plačal tretjino vseh stroškov, niti bolnice pred mestnimi vratmi Florence, ktero sem sezidal iz svojega denarja, „Bodi brez skrbi, nič ne bodem pozabil," odgovori mu angelj, ter denarja je ostal doma. Na večer pa dobi kratek odgovor. „Tnkajl" Hudo. Gostilničar (razburjen): ..He mojster, takoj morate z mencj moj godbeui avtomat je pokvarjen !— Mehanik: ,,.)eli tako hudo, ako enkrat pol ure ne igra?'* — Gostilničar: ..Kaj še— saj v JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., iz de ll* jf m KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cen* 2 glas nim je..............SIS do 40; cena 3 glasnim ........§25 do 80; cena 4 glasnim ... .od $55 do £100: cena 5 glasnim.. . - od $8U do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp44 ali „tlat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi : Nova spričevala. Sjx»štovani prijr.telj! — Prijel sem vase harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. lio\ 113. \Valkerville, Mont., Peter Spehar. I 'ra^i prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašnn me vesele in reči smem, da se nisem nadejal taeih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike taki>in«)čne in p«»scl>nov glasovih, ki se prav ool»ro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se 11a moža, ki vam bobro jvistreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naSih slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj lacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križinan. S pošlo yan i g. John Golob! — Vase harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zad!in ceniku in še mnogo novih, se priooročam cenjenim roj*k< m za fialjea tiaro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. DaMe prod a i a m tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej posbiti, male zneek" S" lahko pošlje v pjštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pe. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Otvor jenje. Podpisani priporočam Slovencem v La Šalle, 111., in okolici svoj saloon 9 pošiljaš ceujeui čitalec tvoje v staro domovino namenjene novce po FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York ? Ta poši lja najceneje, najhitreje inuajzaueslji-i kterega odprem dne 1. ^nja t. 1. v veJe' " j obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter pr«»dajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. KOMP, hirektaa črte d« HAVRE - PAR18 i 101)3 M&i" St' La Salle' 111 ŠVICO - 1KNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. _ Parniki odpljujejo iz pristanišč? štv. 4iT North River, ob Mortor Street: Francoska parobrodna družba Coipepie Gmln GRAHEK iN SUHICH, L a Champagne L'Aquitaiue La Touraine L« Bretagne La Lorraine L'Aquitaiue La Touraine EJ&" Prostori v 2G. julija 1900. 2. avg. 9. „ 16. „ 23. „ 30. „ 6. sept, hotelih v 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. Parizu CALUMET, ----Michigan, priporočala rojakom svojo Bo pripravljeni potnikom, ako Bi to naroče pri družbi. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NTCW YORK. groeerijo, v kterej prodajata vedno vse Bvež« blago po najuižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino iu rojakom preskrbit> potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Cai.umft. Mich. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street Prodaja i« pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, aieniiec. in dolžna pisma. Iiposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgeve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik G-. lAT^ItT ^»OHZEKI sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central 6tI'arkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši pretlsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden naj priljubi jene jših zdravnikov zaradi svojih zmožn»jstij pri tamošnjein ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušajo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v t<» deželo, z žulji in Niga-tim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega nrj se vsakdo, ki boleha, obrne na isix-la DE. G. IVANA POHEKA. položi omenjeno cerkev in bolnico jednomer igral" S trajnim vspehora ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, l>o)ezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglih, tajne t>oIezni, vsakovrstne rane, izrasčanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati. naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, {>osebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. 2)r. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok, -VSI ONI-- Kateri nemoreio osebno priti, naj opišejo natanko svojo tiolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo Uušil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA KATEREMU PRIDE v ROKE. vsakemu Sveti očim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda iu gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati. Thos. P. White, s»>dnik st-lišča v Kansas City, Kas. s tem potrjujem, da j. gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., u.s.a. Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lejnj zahvaljujem. " C. G. Euster, sodnik v Topeka, Kas. Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najl>oljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lapovac, Kulville, Miss. Spoštovani zdravnik:— Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahyaljujem, ker sem bolehal 23 let na ietodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatiznia, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Kki.i.kr, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Texas. Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro Vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dubro ozdravljenje. Hen henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. jurkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 et. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: V srečni hiši ljubijo godbo. ,,Veliko boljše nego smo se nadejali' Glasovir za $500 aH orgije za $250 » le malokdo od nas more omisliti. Še manj pa igrati nanj. Domačo gixlbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, w lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, Četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno ra/vesel jevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš n.id 1000 komadov, ktere si iz-bereš. Popolno, čudežno glaslieno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa gndbena skrinjica velja samo $6 00. 1>U> Vain pošljemo po sprejemu »3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, k.-r se lahko pr -la. Pošljite 2 ct luaako is cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev St., New York, f- O. Box 2S53. Dept. G1 n ' FRANC ČUDEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža. LJUBLJANA Priporočam rojakom svojo povsod i znaim, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* ti žepnih nr, i verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- j? tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj an denar uapr- j pošlje in eden gold, več za poštnino. g Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. ^^ifi^tnirj^r? ^ii* ^li^^ij rf ^llfi' ''tip ^ i- ili^i^ '4 ^ t »i iv isp?1 h+^^t Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. jedina slovausba tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo 2 brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odprumljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v na^pj pisarni, kjt-r si denar najbolje zm*-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnej ;; ;-ri nas hod-- dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da t > bodejo vrnjeni in s leiu denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo ee v vs >h jezikih takoj, točno in veBtno. KAREŠ in STOCKI, bremen, bahnhofgasse 29. Jacob Stonich § 89 E. Madison St., Chicago, 111. f Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) m so najboljši pokrovi se zlatom pre-teguj^ni (Goidtield) in jamčim zanje 20 iet; k 'ifx"Jt.^ A Sot it'i« 'st' oi o