Vu luriiinn mesečno - ' Um, /a iuuzeni-si mi 40 Din — lie-ilel|ska i/iln ju ce-luletno % Din, zn : no/.einstvo 1201 )in Uredništvo je v Kopitar jevi ul. 6/111 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050 — nočna J996. -!994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub I ju na št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39,011, Pruga-Duim j 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Ecce ancilla Domini! Spoštljivo uvaževauje, s katerim je tudi ne-katoliški moderni svet sprejel papeževe besede o zakonu, je siguren znak, da se je velik del kulturnega človeštva zavedel pogubnih posledic, ki jih ima za posameznika in za družbo neurejeno, razmajano zakonsko življenje našega časa. Vodivno glasilo svobodoumnegn nemškega protestantovstva piše: »Resna kritika okrožnice o zakonu mora lojalno začeti z ugotovitvijo, da je papež osnovni problem zakona razvil z imponujočo sklenjenostjo in neodoljivo logiko, kar v času brezupne breznačel-nosti in relativizacije vseli pojmov in vrednot veliko pomeni. Vsi. ki se danes bore za čist in srečen zakon, morajo videti v jasnem in neustrašenem nastopu pajieža za prvotna krščanska načela v tem pogledu dragoceno pomoč, čeprav so od katoliške cerkve ločeni, zakaj v tem vprašanju, kakor ga papež sam gleda, ne gre za kakšne konfesiiouaine nazore, ampak zu celoto, za obstoj zakona šamana.» Da tâko globoko priznavanje v neV-lnliških krogih ne izključuje v gotovi meri kritike posameznih postavk ali rešitev okrožnice, bodisi glede bistva, bodisi v prigodnih stvareh, je razumljivo, saj gredo pojmi o zakonu kot enem najosnovnejših dejstev in norm razumskega in nagonskega življenja človekovega med katoliškim in nekatoliškim svetom najmenj že poldrugo stoletje čisto narazen. Toda če kritika izhaja iz priznanja, da krize zakona in družine ni mogoče ozdraviti drugače, kakor če se vpostavijo brezpogojno veljavne moralne norme življenja, kakor je to storil papež, potem taka kritika ni brezplodna. Zato smatramo, da ne bo brez haska, ako se pečamo z nekim ugovorom, ki se proti papeževi okrožnici najbolj često sliši tudi iz ust jako resnih iu ml krščanskega etoea brez dvoma prešinjenili ljudi. Ta ugovor se tiče stališča najvišje učeniške oblasti Cerkve glede odnosa med možem in ženo. Te stvari se je že skoraj eno leto pred objavo okrožnice Časti connubii dotaknila tudi slovita nemška katoliška pisateljica, ki je v ugledni katoliški reviji zagovarjala mnenje, da ljubezenska enota obeh zakoncev kot medsebojna telesno-duhovna dopolnitev izključuje podrejenost žene možu: v taki enoti dn o odnosu nadrejenosti in podrejenosti načeloma ne more biti govora. Znane besede apostolu Pavla, dn bodi žena možu pokorna in da je mož ženi glava kakor je Kristus glava Cerkvi, da so le časovne vrednosti: da namreč izvirajo iz naziranja takratnega iudovstva o odnosu med spoloma. Mož izvaja pisateljica dalje, da je svojo nalogo v človeški družbi sploh zgrešil ; on danes v vseh ozirih, predvsem v etičnem, ne samo da ni ženski enakovreden, ampak manjvreden. Družba bo ozdravela šele, če vodstvo prevzame ženska, ki je ostala iinturnejša, se bitno ni pokvarila in je ohranila v sebi vire zdravega in polnega življenja. Pisateljica opozarja, da je žena vodivno vlogo v zgodovini že igrala: za dob" tako zvanega matrijarhata. Ker okrožnica podreditev žene možu v smislu katoliške tradicije zopet podčrtuje in jo. kolikor se božjega razodetja tiče, osnuje na omenjenih besedah Apostola, se vnovič oglaša kritika, podobna gori omenjeni: dn papež uči jiodložniško stališče žene; da težnjo žene. da bi se iz tega podložništvn dvignila do nje dostojne svobode, tako v etičnem kakor v socialnem in gospo-darskem oziru. sklicujoč se na pismo do Korinčanov, lačeloma zavrača. Temu je odgovoriti, da se je okrožnica v tem oziru napak razumela. Papež je sain z besedami najgloblje čustvenosti bit zakona označil kot najintimnejšo ljubezensko enolo, kot soglasje duš in medsebojno preiinjevanje dveh jio celosti telesnega in duševnega življenja v eno. Spričo takega eziutčenjn zakona je a priori nemogoče, da bi okrožnica učila podložništvo žene v takem pomenu, kakor ga bere iz papeževih besed o pravi svobodi lene nekatoliška kritika: da zagovarja vrhovni uči-;elj cerkve ^suženjstvo' žene. Ne suženjstvo, ampak •esnično svobodo, kakor odgovarja bitnim zakonom jbeh spolov; kakor jo terja raznolikost obeh spolov, ti se do|)olnjujeta ravno zato. ker predstavljata oba jva svetova različnih vrednot; kakor izhaja iz nature žene, ki je čisto svojska kakor je svojska noževa 1 Zelo jasno pravi okrožnica, da tudi v Ijubezen-jki skupnosti mora vladati red Red. ki mora vladati v zakonu, pa je poseben red, red ljubezni. Po božjem moralnem redu je mož glava družini, Sesar Apostol ne postavlja, ampak samo ugotavlja. Iz tega izvirajoča podrejenost žene možu ne zaničuje in ne prikrajšuje one svobode žene, ki izvira 17, njenega človeškega dostojanstva in iz njene vzvi-!ene naloge kot družice moža in kot matere. Zato ie od nje nikakor ne zahteva, da naj se pokori za-atevam in željam moža, ki bi bile nespametne ali nemoralne in za njeno žensko iu ženino ter materinsko dostojanstvo žaljive. Ona ni ne sužnja ne podložnica. ampak družica, ki se jirostovoljno |>od-reja v onih stvareh, ki jih je narava sama možu odkazaln kot njemu svojsko funkcijo v življenjski skupnosti zakona. Kar ji ne pristoja, to je ono svobodo,iašlvo, po katerem bi si lastila proti svoji naravi. proti svoji ženskosti in proti bitnim zakonom svojega spola* take prayice, katere bi blagor in srečo družine uničile, zakonsko soglasje razdrle, družino oropale matere in oblikovalke otroške duše, moža pa družice, ki bi njegovo v racionalnost in prera-Čunanost usmerjeno življenje viačala v iracionalne globine čustva, brez katerega vsako življenje postane enostransko in naposled izhira. Zato Cerkev ob tem problemu zakona ne navaja samo gori omenjenih besed Apostola, ki terjajo pokornost žene možu, ampak tudi one, ki pravijo, da ima mož ženo do popolne samopredano8ti ljubiti kakor Kristus ljubi Cerkev in da je mož glava ženi tako kakor je Kristus glava Cerkvi: ker jc namreč žena odsvit moža, kakor mora bili mož odpodobek in odsvit Boga . Iz te religiozno-iiiisličiic utemeljitve odnosa med ino- jb» Španska vlada strmo glavi j ena Volitve se odpovejo — Kralj namerava odstopiti — Odstop vlade je popoten polom dosedanjih metod Madrid, 14. febr. kk. Grof Romanones, ki je snoči nedvomno na željo kralja obiskal generala Berenguerja, ki leži v postelji že par dni radi rane na nogi, je opolnoči sporočil zastopnikom listov, da sta se on in Alhuzemas, drugi voditelj liberalcev, samo zato hotela udeležiti volitev, da bi takoj v parlamentu zahtevala sklicanje novega ustavodaj- ' nega parlamenta, ki bi moral obsegati vse stranke, da ee rešijo sjiorni problemi. To stališče je nocoj sporočil tudi generalu Berenguerju ter je bil» s tem gotovo, da bi bil» sedanjemu parlamentu usojen» samo krntk» življenje in da hi bilo njegovo sklicanje brezpomembno. Tudi Cambo je danes po-noči sporočil v Barceloni, da se pridružuje stališču grofa Romanonesa. S tein je nadaljevanje Berengu-erjeve vlade poslalo nemogoče, ki se je na svoj program obvezala nepreklicno. Najbrž bo sedaj grof Romanones predlagal generalnega kapitana mornarice Aznarja kot nepolitičnega ministrskega predsednika. Kriza se »lirielno še ni objavila, vendar je Beurrai Bero miner »h tej uri ie nilstiipil. Kadi svojih ustrili dikiaturskih ukrepov se je nazadnje spri skoraj z vsemi. Zdi se, da je kralj pripravljen, podpisati dekret, «in se razpis volitev anulira. Davi je obiskal kralj generala Berenguerja v vojnem ministrstvu in puvahil v kraljev« palač» na pusve-lovunjc crofa Kiimaniuiesa. vojvod» Maura in mar-kija Alhiizemasa. Cnnib» bo jutri iz liarrelnne prišel v Madrid. Kralj h» umoril tudi s Sanrhezoni (iiierr» in drugimi osebnostmi, ki so za to. da se znpet skliče ustavodajen parlament. Gotov» je. da se h» sestavil nacionalen koncentracijski kabinet. Vse ostalo pa je negotovo. Odstop generala Berenguerja seveda ni smatrati za navadno spremembo vlade, temveč kaže pojiolni polom dosedanjih metod in pot od diktature k normalnemu življenju. Pariz, 14. febr. kk. Kakor se javlja iz Valen-cije, je tamkajšnji vojaški guverner na vest o de-misiji Berenguerjevega kabineta izpustil iz zaporov vse politične jetnike. Tudi delavske strokovne organizacije, ki so bile po vstaji v Jaci ju-epove-dane. so zopet dovoljene. Madrid, 14. febr. V političnem položaju je nastal nenadoma popoln preobrat. Liberalna voditelja grof Romanones in Gardeira Prieto sta izjavila, da bosta revidirala svoječasni sklep in se eventualno udeležila parlamentarnih volitev pod pogojem, da bo novoizvoljena zbornica takoj razpuščena in sklicana ustavodajna skupščina, ki bo izdelala novo špansko ustavo. Ko je katalonski voditelj Cambo doznal o tej odločitvi, je izjavil, da je |)ostala udeležba njegove stranke v sedanji volivni borbi v takih razmerah nepotrebna. Kralj odstopi. Zaradi splošne politične negotovosti se razširjajo zadnje dni zelo senzacijonalne vesti. Tako so poročali med drugim, da namerava kralj odstopiti v korist svojega svaka Dona Carlosa Burbon-skega. ki je trenutno generalni nadzornik španskega konjeništva. Madrid, 14. febr. AA Havas poroča. Snoči je bilo v ovjnein ministrstvu več sestankov med predsednikom vlade Berenguerjem in drugimi po- litiki. Romanones se je posebej sestal z Berenguerjem. Po teh sestankih je Berenguer izjavil novinarjem, da bo o teh sestankih danes izšlo v listih poročilo. Berenguer je danes tudi zahteval avdijenco pri kralju. Meščanske stranke stoje za Romanonesom, ki je dal izjavo, v kateri je ined drugim rekel, da je bil včerajšnji dan jako važen za zgodovino Španije. Sporazum med meščanskimi strankami, o katerem se je govorilo pred nekaj dnevi, se bo ustvaril. Pariz, 14. febr. AA. Havas poroča iz Madri da: V teku današnjega dne bo ministrski predsednik Berenguer predal ostavko vsega kabineta. Sestavo nove vlade bi dobila nevtralna oseba. V kabinet bi še stopili Mauro, Romanones, Garcia, Prieto iu več drugih pristašev Albe. Romanones je snoči imel1 sestanek z več po I i t i k i in se je pri tej priliki izrekel za ustavotvorno skupščino. Demisija vlade Madrid, 14. febr. AA. Kakor je bilo pričako-vati, je ministrski predsednik Berenguer predložil kralju demisijo svojega kabineta. Kralj je demisijo sprejel in se takoj posvetoval z voditelji liberalne stranke. Ponudil je sestavo novega kabineta vrhovnemu poveljniku vojne mornarice admiralu Aznar-ju, ki bo ponudil liberalcem važna ministrstva. Kakor poročajo, bo novo špansko ministrstvo prehodnega značaja in bo imelo nalogo, da pripravi lin i za ustavodajno skujiščino. Madrid. 14. febr. AA. Kraljevi odlok je odgo-dil volitve v parlament, ki so se imele vršiti dne t. marca. Grof Bethlen napada Neokusen izpad predsednika vlade proli dr. Benešu Budimpešta. 14. febr. kk. V |X)slnn*ki zbornici je danes baron Jonip Szlereny napadel češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Benešu radi izjave v Paris Midi . da naj bi na Madjarskem prišel na vlado drug. bolj pacifističen režim Slavil je \prasnil jr ministrskemu predsedniku, grofu Bethlenu radi take kršitve mednarodnih običajev, da se države ne vtikajo v notranje zadeve tujih držav. Pripomnil je, da bi Madjarska obnovila ludi gospodarska pogajanja s Češkoslovaško, če bi izšla zanje iniciativa iz Prage, kjer so jih prekinili Grof Bethlen je takoj odgovoril in izjavil v silno ostrem tonu. da je slvar osebnega okusu, priti v salon mednarodne politike r ovratnikom in kravato ali brez nje, vendar pa se ta simptom na golovi strani ponavlja tako pogosto, da iiastajn sum, da ee šj>e-kulira un lo, dn Madjarska nima poguma odgovoriti. Trdil je, dn se je dr. Bciieš že večkrat pregre- šil proli nevnicšnvanju v tuje zadeve. Tako leta 1929, ko je ugotavljal, da se madjarsko kmetsko prebivalstvo zatira, leta 1930. ko je izjavil, da vlada v državah male notante demokratičen, na Mad-jurskem pa protldemokrallčen režim, drugič pa. ko je napovedoval notranje zmešnjave na .Madjarskem. Ko so v Budimpešti dognali za zadnje izjave dr. Beneša. je dobil madjarski pnelanik v Pragi naročilo, zahtevati |iojasnila. Dr. Beneš je potrilil pravilnost izjav, pripomnil pn, da ne ne nanašajo na sedanji režim na Madjarskem, temveč na eks-treinne in neodgovorne elemente. Ni pa dovolil, dn «e sme ta izjava objavili. Grof Bethlen obžaluje lako vmešavanje v tuje stvari, ki bi utegnilo povzročiti nemir, posebno v času, ko zahtevajo interesi obeh držav dober medsebojni s|H>razuin v svrho jiolilične in gospodarske konsolidacije. Francija hoče nadzirati inozemce Ostri ukrepi proti italijanski iredenti in španskim emigrantom Pariz, 14. febr. kk. >Populaire< sporoSa, da je Irancoaku vlada pozvala več španskih emigrantov, ki stanujejo v Hendayeu, naj ee iz obmejnega pasu preselijo onstran črte reke Loire, in sicer radi intervencije španskega poslanika. Med izgnanci so tudi voditelj socialistov in bivši poslanec Pietro. vseučiliški |>rofesor v Parizu Ayuso in drugi. ->Jour-ualt piše. da se hočejo letalec Franco, general Lla-uos in njihovi tovariši, ki začasno bivajo v Parizu, preseliti v Belgijo, češ, da jim Francija nudi le liogojno in omejeno gostoljubje. Francoska socialistična stranka protestira proti vsem policijskim odredbam :>na korist inajajočega se španskega prestola« Pariz. 14. febr. kk. V zunanjem odboru senata je prišlo včeraj do odločne protestne manifestacije proti italijanski iredenti v Tunisu in nn Korziki. Senator Ordinaire je opozarjal na nevarni obseg te jiropagande. Posebno nn Korziki je položaj pesimističen. Italijanski list >Telegrafo objavlja tam dan na dan nekaznovan najhujša sramotenjn vsega, kar je francoskega. Projiagando podpirn in plačuje poseben odbor, ki ima svoj sedež v Livornu in ki ima izrečen cilj, pripraviti Korziko, da poslane zrela za italijansko aneksijo. V vseh krajih pod-pirajo ln odbor plačani agenti, ki so povzročili številne incidente. Sprava med Francijo in Italijo ne bo Uihkn, dokler bo Italija trj>ela to |>ropagnndo. Kava in italijanska letala Milan. 14. febr. AA. Po poročilu brazilskih listov bo dobavila Brazilija zn 11 hidroplnnov, ki so preleteli Atlnntski ocenn, 50.000 vreč kave v skupni vrednosti 90.000 funtov šterlingov. Kralj pokrovitelj tekem v Bohinju Belgrad, 14. febr. AA. Nj. Vel. kralj je izvolil podariti svoje najviije pokrovitelju'ri> nad zimsko-športnimi tekmami, ki bodo 20. do 'ii. I m. v lio. hinju. Zmagovalec dobi od Nj. Vel. kralja zlato uro * kraljevimi imeijelkami, '/.a tekme so se prijavili do zdaj Norveinni, Poljaki, Čehosloraki. \emci in Avstrijci. Pričakujejo tudi prihod (wirarjev iu lin-munov. Posetniki tekem imajo polovično roinjo. Osebne vesti Belgrad, 14. febr. I. Imenovani so: Za povelj-, nika batalj. 48. pp. pehotni major Šarebenk Ivan: za vodjo prvega odseka voj. delegacije pri drž. žel. ravnateljstvu v Zagrebu konjeniški major Rado-mir Kravs: za namestnika člana voj. kontrole vojnega ministrstva intend. polkovnik Vilko Fuks; za vršilca dolžnosti načelnika intend. poveljstva hri-gadniške div. oblasti peh. podpolkovnik Karel Ers. Ženitev je odobrena: Artilerijskemu kapitanu II. razr. Vekoslavft Kolbu z gdč. Živko. hčerko di-vizijskega generala Obradoviča; inž. poročniku Ramšaku Rudolfu z gdč. Cveto, hčerko Mihajlo-viča Ivana, trgovca iz Šabca; višjemu voj. uradniku III. razr. art. tehn. stroke .fosipu Puncerju z gdč. Roziko, hčerko pokojnega Ivana Preloga, bivšega gozdarskega upravitelja iz Novega Kloštra; san. morn. poročniku Otonu Štoru z gdč. Olgo hčerko Ivana Senice, policijskega pristava v p. % Podbrežju pri Mariboru. Upokojeni so: Uradnik v 1/I1I Brezič Bogo* ljub, Gregor Ivan, poslovodja pri poveljstvu po morskega arzenala, Anton Uranič. Imenovani so za disciplinske sodnike v prestolu sedmorice v Zagrebu oddelek B za Slovenijo in Dalmacijo: za predsednika .losip M e t I i £ i č ; za njegovega namestnika dr. Niko D e p o 1 o ; za disciplinske sodnike dr. Niko D e p o 1 o , Henrik Lalič, dr. Anton Kan di jas, Franc P e r il u š , kasacijski sodniki. Za njihove namestnike: dr. Ivar Vuk, Niko Fabris, Anton Nagode, Remigije Vučič Napredoval je v 4a/I Miroslav Debeljak, tai nik upravnega sodišča v Sarajevu. ženi m ženo sledi jasno, da tu o suženjstvu niti o kakršnemkoli okrnjevanju svobode in pravic, žen-stva ne more biti govora, kakor ne more biti govora o suženjskem odnosu božjega odpodobka in odsvita do Boga, očela vse luči. Govor je le o bogohotenem redu ljubezni lako v srečo zakoncev kakor v blagor družine in človeštva. Da bi prav nobenega dvoma ne bilo, kako Cerkev svojevrstno razmerje med moškim in žensko v zakonu razume, pravi okrožnica: »Kar liodrejenost žene možu ženi prepoveduje, je to, da bi se v družinskem telesu srce ločevalo od glave v največjo škodo družine, ki bi s tem bila ogrožena naravnost v svojem obstoju. Zakaj če je mož glavn, je žena srce družine; in če ima mož predpravico vodstva, ima žena predpravico ljubezni kot neko svoji naravi svojsko vrednoto. Kdor torej besede okrožnice prav premisli in se v njenega duhn vglobi, bo nujno prišel do zaključka. da glede pravilne relacije med možem in ženo ne uči ničesar drugega nego to, do česar so se pametni borci in borivke za žensko emancipacijo danes sami dokopali, potem ko so spoznali zmotnost prenaglašene in prestopnjevane ženske svobode, ki j bi vedla do nenaturnega in protinaturnega pomčže-nja ženske. Učenje papeža pa sledi tudi iz narave in ! iz osnovnih zakonov spolov samih. Oba spola imata po sebi vsak svojo funkcijo, svoj pomen in svojo vrednoto ter v tem oziru ne moreta drug drugegn zamenjati in nadomeščati — le dopolnjujeta ae. Žena je bližja nagonskim virom narave in življenjn, neposrednemu dojemanju, ne-reflektiranemu spoznanju; ona bolj sluti, uvideva, zré in čuti nedojemljivo pa osnovno važuo resnico življenja; bolj je zajeta in prežeta od Božanstvenegn in se mu brez zadržkov udaja kakor so udaja vsemu, kar jo prevzame. Ženska se ne sprašuje, kaj. zakaj in čemu, ampak se predaja Misli, trpi in se žrtvuje zanjo ter ji služi. Ona dojema celoto vsakega vprašanja po vpogledu in ne razčlenjuje. Ne proglaša načel, ne organizuje, ne zbira ljudi okoli gesel, se ne bori toliko in ne peha ter zove: ženska j e ; to svojo bit iz sebe vsa izžareva, je mirno zakoreninjena v življenje in se ne da lahko zmotiti; vsem je blaga točka umirjenjn in ublaženja. Ne išče, ona ima! Vse drugače moški. On je obenem hladen racionalist in nemiren iskavec; večno sprašuje, utemeljuje, opravičuje. Kljub neutešljivemu teženju terja stvaren red in mero; znjezuje bogat in mogočen tok čustev in računa, preden se čemu ves preda. Od nagonskega življenja teži k njega uraz-umljenju, obvladanju in umerjanju. Pravo in polno življenju pa terja medsebojno dopolnitev obeh spolov v uravnovešenost napetosti med čustvom in razumom, prekipevanjem in mero, vladanjem in služenjem. Moški potrebuje ženske, ženska moškega. Sam Apostol, ki se mu očita, da je učil podložnost žene, pravi v istem I. pismu do Korinčanov: sNiti je žena v Gospodu neodvisna od moža niti je mož neodvisen od žene.' Toda znto, dn pride vsa moč, vsa blagodejnost in vrednost ženske nature do svoje polne veljnve, do polnega udejstve-nja in do pravilne funkcije v organizmu družine in človeške družbe. Je treba, da se uredi v bogohoteni red prostovoljne, tovariške, ljubezenske, družinske podreditve možu v tem, kar potrebuje njegove uraz-umevajoče, umerjajoče in vodeče sile. Le v njej ima žena oporo, držaj, uglasiteljn in usmerjevalca za bohotne sile svoje čustvenosti, predanosti in negovanja vsega dobrega in lepegn, za vzgojo porajajočega se iu rastočega življenja, ki nujno potrebuje njenega materinstva, v čemer se šele njena ženskost izpolnjuje. To svojo osobitost izdejstvuje ženska lahko tudi v samostojnih poklicih, ki so sicer dozdaj bili moškemu pridržani, pa si morajo danes zaradi gospodarske stiske tudi ženske z njimi služiti svoj kruh. Tudi mehanično delo pisarne, delavnice in skladišča more ženska poživiti, počlovečiti in razsvetliti. Svojo pravo soprožjo in materinsko nalogo pa more izpolnjevati le, če svoje bogato čustveno življenje uredi v red, ki ga upravlja mož v skupnosti družine in človeške družbe. Vsak uklon od tega reda uarava sama kaznuje s posledicam moralnega in socialnega razkroja. Prav ima nemška katoliška pisateljica, ko ugotavlja in obžaluje velik moralni padec sodobnega moškega svetu. Toda družba ne bo ozdravela, če bo žena prestopila krog svoje ženskosti in svoje ženske naloge v vsemirju, ampak narobe! Moški bo ozdravel, se prerodil, se izvirom življenja iz današnje racionalizacije in mehanizacije zopet približal, če bo žena bolj vršila svoje žensko poslanstvo. Moški danes razdirajo moralni red, ženska ga bo vpo-stavila satno. če bo zvesto služila svoji ženski in materinski nalogi, mirna, nezmotljiva, neomajljiva, ko okoli nje besni vihar moralnega in socialnega kaosu. Kjer vlada sovraštvo Rusko ljudstvo jc razburjeno. Kakor vedno v zgodovinskih trenotkih, romajo tudi zdaj križem Rusije številni potujoči oznanjevalci božje besede. Živijo samo od niilodarov usmiljenih kmetov, slabo so oblečeni, misijo verige in težke križe. Imajo pa velik vpliv, in njihovi bolj izobraženi častilci celo razmnožujejo njihove pridige. Ena izmed slednjih je bila celo vtihotapljena iz Sibirije čez ktajsko mejo in natisnjena v Harbinu, največjem ruskem mestu izven sovjetskega ozemlja. Najvažnejši od-lomki tega zanimivega lista se glasijo kakor sledi: Bratje, ljudje! Kristjani, muslimani. Zidje in tudi vi, komunisti! Vam vsem so namenjenç moje besede o bratski ljubezni. Tudi vi, ki imate oblast in smatrate preganjanje za svojo dolžnost, se morate spomniti na božjo postavo, ki nam nalaga ljubezen tudi do sovražnikov. Predočite si smisel sedanjih dogodkov! Živimo v rodovitni in bogati deželi, ki jo obdelujemo kakor poprej, a trpimo lakoto. Trpeli smo nekoč radi toče, mraza, potresa, vojne, kobdic... Zda) že več let ni bilo sličnih nesreč. Zakaj stradamo, Vakor da bi bil proklet naš trud in znoj? Imamo na svetu najrazsežnejše gozdove in bogate naravne zaklade. Izkoriščamo vse to kakor poprej. A limaino niti desk za krste. Kmetje živijo brc/ petroleja v temnih nezakurjenih izbah. Se železnice in parniki trpijo, ker nimajo premoga, nafte in drv. Poglejte naše delavce! Pridni so in nadarjeni. Kn-kor poprej napenjajo vse moči pri plavžih in strojih. A železo in jeklo, ki ju izdelujejo, sta krhka zakonu sestavljena. Po dolgi razpravi je sodišče razsodilo, da ie dr. Stopar žalil sodnike. Obfodilo ga je na 16 dni zapora in 1000 Din kazni. Pogodba med Romunifo in sovieti Bukarešt, lt- lebr. ž. x>Le Journal d' Orient poroča, da namerava Tevfik Ruždi bej v marcu priti v Romunijo. Javna lajnosl je, da je namen njegovega prihoda posredovanje med Rusijo In i!o-muuljo. >lipocha piše, dn je romunska vlada skic-nila pogodi» 7. Rusijo o nenapndanju, toda pod (и>-gojem, da so s toni ne dolikii vprašanja BesarabiJ». Dunajska vremenska napoved: Zvečer »e bo učelo jasuiti. Nato bo uiustal hud шгаж Komunistična internacionala ic določila diktatod» za Kitajsko. Moskva, 14, febr. Po vesteh ii Moskve, «o komunistične čete na Kitajskem dosegle nove uspehe. Čete rdeče armade so v provincah liouan in Šansi zasedle več mest. Vojaike operacije vodi kitajski komunist H o 1 u n , ki so ga Sovjeti imenovali za vrhovnega poveljnika kitajske rdeče armade. Holun je obiskoval v Moskvi vofafko akademijo in ga je komunistična internacionala določila za rdečega diktatorja na Kitajskem. Princesa Helena bolna Bukarešt, 14. tebr. i. Zdravstveno stanje princeze Helene, matere prestolonaslednika Mihaela, ki leži že par dni bolna radi hripe, se je snoči znatno poslabšalo. Zdravniki se boje komplikacij. Kdo je motil papežev govor Pariz, 14. febr. AA. Kakor poročajo iz Pariza, je nekaj tamošnjih listov opozorilo, da ob priliki prenosa brezžičnega papeževega govora v četrtek ni šlo le za* atmosferske motnje, »Echo de Pariš« trdi naravnost, da so te motnje prihajale od neke sovjetske postaje, Pariz, 14. febr. AA, »Echo de Pariš« poziva francosko vlado, naj protestira pri vladi sovjetske Rusije, da so njene radio postaje motile prenos papeževega govora s tem, da so na istem valu oddajala svoja poročila. Zato papeževega govora v Franciji in Angliji niso mogli razumeti, Napredek franc, noms mornarice Pariz, 14. febr. V zbornici je ob priliki debate o proračunu trgovske mornarice minister Chappedeleine izjavil, da jc gospodarska kriza v trnncoski trgovski mornarici mnogo inanj občutljiva, kakor pa \ drugih državah. Nezaposlenega jc le 230.000 ton, kar jc itak normalen pojav, med tem, ko se je nezaposlenost angleške in italijanske mornarice dvignila trikratno preteklem letu. Poročevalec Candacce ib navajal, da io colokupra trgovska mornarica na svetu leta 1914 /.»ašala 49 milj. ton. Letu 1430 pa že 70 milj Ion,. Francoska mornarica, ki jc pred vojno štela 500.0(0 ton, znašu danes 3,530.000 ton in zavzema 5 mesto ne svetu za Veliko Britanijo, Združenimi državami, Japonsko in Nemčijo Belgra*she «csfi Belgrad. U. febr. ЛЛ. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena': /,u ravnatelja državne razredne loterije v Belgradu v -lfl'-l Drngomlr Mali o k . šef' upravnega oddelka le loterije, za Šefa oddelku zu blagajno državne razredne loterije pa v I-;; Boško Murkovič 7. istega oddelka. Hrlgrud I I. febr. m. Do konca , julija bodo končana dela 1111 prvem tnilelu nonilalnolirne proge med Hipnjem in Lainrevcem. 'Га del proge do Kragujevca bo verjetno do konca lelii dograjen. 11 «Iti-rud. 14. febr. m. V Subotiri je bila konferenca vojvodinskih produceutov sladkorju, s katere so poslali svoj»; sklepe nierodninini činitcljeni s prošnjo. Iu jih uvažujejo. Konec februarja bo v Belgradu konferenca sladkornih tovarnarjev iz v>e države. Na tej konferenci bodo obravnavali vprašanja kontingenta sladkorne produkclle, vprašanje plasiranja sladkorja In njega cene. Belgrad. 14. febr. ž. V ministrstvu za gospodarstvo se pripravlja načrt zu pogozdovanje Krasa. Kdor dobi zemljišče v najem, se obveže ga v dveh letih obdelati iu zasaditi. Ce zasaditev dobro izvede, preide zemljišče po 10 letih v njegovo iast. Snežni viharji Novi Sad, 14. fobr. ž. Preteklo poč jo divjal nad mcsloin orkan s «nagoni. Y Madjarski ulici je bil snežni zamet tako visok, da promet sploh ui bil mogoč skozi to ulico. Divji snežni Wltnr je po mestu podiral dimnike, trgal žlebove iu razbijal šipe. Na neki novi zgradbi je odtrgal streho. Nočni promet ua železnicah je bil izpostaviјец velikim oviram, vlaki so prihajali s precejšnjimi zamudami. Tudi telefonski In brzojavni promet je bil moten. Split, 11. febr. ž. Na Jadranu je uocoj besnel .-jileii vihar, Ui je prišel л Tiranakega morja. Oh t zjutraj je ka/.al llak 788 mm. Veler je imel spočetka hitrost 80 km, in sicer v južni smeri. Pozneje se je smer vetrn spremenila v Južnozapadiio. Hitrost pa se je zvišala na 1piiidii*ir.'v. -Ministrski .predsednik Forber .je lo iioinožno akcijo začel .sam s tem. du je odpotoval v ozemlje, ki ga je doletela katastrofa. Mednarodna poštna unifa Belgrad, 11. febr. \A. Mednarodna trgovska zbornica je pri svoji akciji za ustvaritev evropske |Mišt|ie unije dobila podporo zveze poštnih in brzo-Jnvnlh uradnikov ter zveze trgovinskih in kmetij-škili zbornic v Franciji, ki se popolnoma skladajo » to Idejo. Briand je takisto obljubil svojo podporo iu ludi ueiiiJkil vlada hoče sodelovali pri izvedbi toga načrta, nngltišujoč. da sicer ue deluje za sred-nje-evropsko Unijo, da pa hoče delovati za evropsko poštno Unijo, Na sestanku, ki ga bodo v kratkem sklicali, bodo prisotni ludi zastopniki vseli evropskih pošl, vendar samo kol strokovnjaki in njihov« izjavo ue bodo obvezne zn njih vlade, nege se bo elaborat strokovnjakov, ko bo sprejet, predložil v sprejem vsem evropskim vladam. ženeva, j.j. febr. AA. Odbor z« proučevanju evropske vzajemnosti se sestane 21. in 22. marca v Budimpešti. Določena slu dva poročevalca, izmed njiju dr, Marinkovič, Le alec Kttbala osbo'en Varšava, .14. tebr. kk, Poljski oceanski letalec, major Kubaia. je bil včeraj pri vojnem миШСш v Varšavi radi žalitve poveljnika poljskega letalskega zbora obsojen na eno lelo zapora in bil izključen iz častniškega .stanu. Kubaia je v anonimnih du»j#ih dolžil poljsko vojaško letalstvo podkupljivosti in ponovne velei/.daje. Kubaia je priznal iu izjavil, da radi lega, ker so njegove ponovile pritožbe bile brezuspešne, ili vedel no bane drugi' poti več. Tudi k vojnemu ministru, maršalu Pilsudske-ijiil. ga niso pripustili. Delavska zmaga v Angliji London, 14. febr. AA. Velika borba v bombažni industriji 'v Lancashiru se je končala s popolno zmago delavstva. Delodajalci so ponovno odprli svoje tvorali-e in sprejeli delavske zahteve. Delo se prične v ponedeljek zjutraj. Drobne vesti Budimpešta. t4. febr. kk. Včeraj je objavil župan mesta Budimpešte v občinskem svetu, ia je prebivalstvo Budimpešte po ljudskem štetju dne 31. decembra 1980 prvič prekoračilo milijon in da znašu prebivalstvo I. 004.081. London, 14, febr. kk. Razbilo se jc neko vo-jabko letalo, pri katerem so našli smrt letalski ka-pitan GraDwell in oba sopotnika. V tem letu je je bilo v Angliji že 21 letalskih katastrof s smrtnim izidom. Tudi v Kanadi se je včeraj ponesrečilo letalo in sla mrtva dva častnika. London, 14. lebr. kk. V Kantonu so bili aretirani kapitan in moštvo japonskega parnika »Sa-gura Maru«, ker so tihotapili opojne strupe iz Perzije v vrednosti 1 milijona funtov. Cannes, 14. febr. AA. Prihodnji teden bodo tu mednarodne regaie. Jadrnice bodo plule iz Cannesa do Genove. Tekem se udeleže italijanske francoske, danske, angleške in španske jadrnice. London, 14. febr, AA. Zaradi govora finančnega ministra Snovvdena je nastal na borzi velik nemir, Senzali so ponujali ogromne množine obli-gacij, vojne škode in državnih papirjev. Ta ponudba je povzročila znaten padec tečajev. Kakor je že ^Slovenec« poročal, bo odsto-pivši poljedelski minister Thaler peljal v Južno Amçriko tirolske kmete. Njegova grupa bo štel? najmanj 8000 kmetov. Ni pa še določeno, v katero deželo bo popeljal Thaler svoje kmete. OdloČili se bodo pač za ono deželo ki jim bo nudila najlepše izglede za bodočnost. Jngosh-avstrijska pogajanja lli'lgrjul. I I. febr. 1- D dosedanjem pojeku naših trgovinskih pogajanj z Avstrijo poročajo nekateri Časopisi tele podrobnosti : Te dni so se gospodarski izvedenci jugoslovanske vlade pogajali na Dunaju za sklenitev nove trgovinske konvencije med Avstrijo in Jugoslavijo. Trdi se, da se bo med Jugoslavijo in Avstrijo sklenila prav laka pogodba, kakor se pripravlja med Avstrijo ln Madjarsko. Ta- sporazum bi «e pozneje organsko spopotnil s'sličnhn spora7,unioni med Av- strijo in Italijo. Nu podlagi te konvencije bi Jugoslavija uvažala v Avslrijo kontigenlirami količino pšenice, koruze, živine, mesnih izdelkov, suhih sliv in svinj. Avstrija bi konligenHrano količino strojev, kovinastih izdelkov, tekstilnega in konfekcijskega blaga, papirju in usnjalih izdelkov iu kemikalij uvažala v Jugoslavijo. Zdi se, da se je v leni pogledu šo dosegel sporaaum. Misli se, da sc bo pozneje sličen sporazum dosegel ludi med Madjarsko in Jugoslavijo, na čemer se ludi že dela. Pretekli teden Y naši domovini se nadal juje delo za sestavo modernega;- vsem zahtevani odgovarjajočega zakona » socialnem zavarovanju. Ministrstvo za soriahlo polilikn je -v oči-gled velike važnosti tegn zakona, ki bo za dolga leta naprej odločil o usodi naftili poškodovancev pri delu. naših bolnikov, naiih starčkov in invalidov ter nabili brezposelnikov, pravilno sodilo, do mora pritegniti k delu miiširše kroge našega ' naroda. Slovensko ljudstvo, k! jc ravno v soolnlni zakonodaji navajeno bolj ugodil ih razmer, se potom svojih zastopnikov z veliko vnemo udeležuje posvetovanj. in dnnes je ni važnejše socialne aH go-spodnrske institucije, katera bi ne bila [h-tul i dobre, premišljene spomenice in predlog*' ministru zn socialno politiko in narodno / Ira^je, V ostalem svetil .-.C lllora be|::ž)li kol lliijvažjlej^i dogodek e' OlilcV novo radio, pnslaj« v Vatikanu, Otvoritev se j izvršila mi li-li dpsiojiio-slovcjiii način, ki diči-v.-c «•luvnesli, kaierih so udeležuje sv oče. Prvič v zgodovini katoliške cerkve se jo na oivorilveni dan s bpniocjo svoje lastne nov e posiaje v. (:'■<• obrnil IIU vesoljni svel 1er poslal vseli) uaro.Iom. ' kršiVin škilil in liekiSčansUtm eyo]o spouienleo mirti'in ljubezni kot /.asiopnik 'božjega 'poglavarju .ve.-oljnc Cerkve. Verniki in brezverci so 7. eunki.ni spoštovanjem poslušali in «prejeli hesi-de sv. on iu. V.-e svetovno rasopisji.',' katoliško in nekiilolisko, versko indib rtiilno in cclo prolivrrsko, ie tu dogodek slavilo 1er tolmačilo papeževe bese.v omni bruv-coin, ki ni.-o јјртђјј prilike, da bi Vlj -li.sah' sv. očela. Poslu I je svojo željo miru %si;iii narodom, vsem fclanuvum. vsem socialnim plaslei.ii, iVogulim in revnim, zdravim in bolnim ter iiazadn.K; poslal veu v svetovje svoj ujioslolski b]ngoslyv. Besede sv. očeta so se zelo lepo rlišale tudi v nuši ožji domovini ter so brez dvomu še bolj okrepile vezi ljubezni, spoštovanja in pokorščine, knlere nu- kol kaluliško ljudstvo vežejo na vrhovnogu poglavarju katol'ske Cerkve. .— Razen legu dogodku bi onie-nili àc velik uspeli, ki ga jc žel katoliški knnrler NenU-ijo v državnem zboru. Tu vzorni katolik, ki je bil. včeraj So aezuan iu ki danes s lulio kremeuito roko in tuko neustrašeno vod j usodo nemške republike, v kateri katoličani tvorijo samo eno dobro tretjino, jc poslal danes po mnenju vseh in nc najmanj po mnenju bivših nasprotnikov, prvoborilelj za ureditev Evrope. Z žilavosljo se jc vrgel na delo, da vzpostavi red v svoji domovini, dn odžene iz javnega udejstvovanju vse, kur moli konsolidacijo države in kur jc njenem u vplivu uu zunaj kvarljivo. Z is.lo žilavosljo in krščansko vztrajnostjo hoče spraviti red v državne finance. To sta dva predpogoja za fruncosko-neinško zbližan je. Francozi ne Sledijo s priznanjem napram človeku, ki je dokazal svojo odkritosrčnost in svoje poeleuje. ■Strogo varčnost je napovedal ludi angleški finančni minister, ko Je odkril pred prestrašenim državnim zborom temno sliko angleške brezposelnosti. Leto za lelom plačuje angleški davkoplačevalce velikanske veole za svoje ln ■/poselnike (v letošnjem pu'oručunskcm letu jc izdal |.| milijard Din. toliko, kolikor znuš.r naš državni proračun). Tega nobena država nc more Izdržull; če so žrtve potrebne, nuj Jih nosi vsak državljan v sorazmerju s svojim položajem. Anglija bo začela slediti pri plnčall svojih uradnikov in javnih nameSČencev; njenemu zgledu bo slcdl-la Poljske, ki Islotuko namerava izvesti varčnoetnl na* i'tI v najstrožjem pomenu besede. Tudi druge državo bodo morale sledili leniu zgledu, ker ni ra-zuniljlvo, zakuj bi se morala vsa bremena sodobne gospodarske krize zvalili na hrbet najrevnejšim In liajslabotnejšim Končno moramo še omenili, da je vzbudila po nemškem časopisju veliko zadovolj-nni.t nnredba naše vlado, ki daje veliko kuHurno avtonomijo nemški narodni manjšini v Jugoslaviji. Nemci bodo dohili 50 novih šol In svoje lnslno nemško učiteljišče, Jugoslavija je med prvimi državami, ki je šlrokogrudno rešila manjšinsko vprašanje. Btig ve, čc jc upanje onih upravičeno. ki pričakujejo, da bodo tudi države, v katerih prebivajo velike kompaktne slovanske narodne manjšine, razumele svojo moralno dolžnost. Pri tem mislimo na slovensko kri onstran meje ua severu in na jugi v